018-151/2017 Mestna občina Maribor

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011, in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter Nine Velkavrh in mag. Mateje Škabar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva glede oddaje naročila male vrednosti »NOVOGRADNJA POVEZOVALNE CESTE S-J-3 – SEVERNI DEL V POSLOVNO PROIZVODNI CONI TEZNO« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj MARKOMARK NIVAL, d. o. o., Pobrežje 6A, Videm pri Ptuju (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Odvetniška pisarna VINDIŠ & FINGUŠT, d. o. o., Partizanska cesta 32, Maribor, zoper ravnanje naročnika MESTNA OBČINA MARIBOR, Ulica heroja Staneta 1, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 7. 9. 2017

odločila:

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo, z dne 14. 7. 2007, se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, vsebovana v dokumentu »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA PO POSTOPKU NAROČILA MALE VREDNOSTI«, številka 41101-17/2017-28, z dne 4. 7. 2017.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 8.263,34 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 19. 5. 2017 sprejel sklep o pričetku postopka oddaje javnega naročila za »NOVOGRADNJ[O] POVEZOVALNE CESTE S-J-3 – SEVERNI DEL V POSLOVNO PROIZVODNI CONI TEZNO« (v nadaljevanju: naročilo male vrednosti), obvestilo o naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po postopku naročila male vrednosti pa je bilo dne 29. 5. 2017 (s številko objave JN005441/2017-W01) objavljeno na Portalu javnih naročil.

Naročnik je dne 4. 7. 2017 sprejel »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA PO POSTOPKU NAROČILA MALE VREDNOSTI«, številka 41101-17/2017-28 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katere izhaja, da se za izvedbo naročila male vrednosti izbere ponudnik »INDRAST d.o.o.«, »Lackova cesta 35, 2000 Maribor«, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Odločitev o oddaji naročila male vrednosti je bila na Portalu javnih naročil (s številko objave JN005441/2017-ODL01) objavljena dne 7. 7. 2017, v posledici česar se na podlagi tretje povedi desetega odstavka 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015) s tem dnem objave šteje za vročeno ponudnikom.

Vlagatelj je dne 14. 7. 2017 na pošto priporočeno oddal vlogo »ZAHTEVEK ZA REVIZIJO V PREDREVIZIJSKEM POSTOPKU in PREDLOG ZA IZDAJO SKLEPA O ZADRŽANJU POSTOPKA ODDAJE JAVNEGA NAROČILA«, z dne 14. 7. 2017, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). V njej zatrjuje, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje zahteve »23 da nismo kršili obveznosti na področju okoljskega, socialnega in delovnega prava« […] »v dokumentu obrazec 4«, po stališču vlagatelja pa je ponudba izbranega ponudnika nedopustna tudi v delu, ki se nanaša na odgovornega vodjo del (glede vpisa »v imenik pooblaščenih inženirjev pri IZS« in glede reference odgovornega vodje del). V posledici vlagatelj predlaga, da se zahtevku za revizijo v celoti ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji naročila, zahteva pa tudi, da mu naročnik povrne »vse priglašene stroške predrevizijskega in revizijskega postopka«.

Izbrani ponudnik je kopijo vlagateljevega zahtevka za revizijo (primerjaj prvi odstavek 27. člena ZPVPJN) prejel dne 19. 7. 2017, dne 21. 7. 2017 pa je na pošto priporočeno oddal »IZJASNITEV IZBRANEGA PONUDNIKA O NAVEDBAH VLAGATELJA«, z dne 21. 7. 2017 (v nadaljevanju: izjasnitev o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo). V njej se izjasnjuje o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo, jih zavrača in predlaga, da »naročnik zahtevek za revizijo kot neutemeljen v celoti zavrne«.

Naročnik je dne 31. 7. 2017 sprejel sklep, številka 41101-17/2017-42, s katerim je zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil, kot neutemeljeno pa je zavrnil tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi naročnik zatrjuje, da je »ponudnika INDRAST d.o.o. in njegovega partnerja« […] »preveril v enotnem informacijskem sistemu v« […] »aplikacij[i] eDosje« in »v Evidenci delodajalcev z negativnimi referencami, katero vodi Zavod za zaposlovanje Republike Slovenije«, pri tem pa je ugotovil, da »ponudnika INDRAST d.o.o. in partnerja« […] »na tem seznamu ni«. Po stališču naročnika dokazila »izpis iz e-bonitete.si« […] »ni mogoče šteti za pravno relevantna, saj gre za podatek pridobljen iz spletne strani e-bonitete.si, ki je zasebna (tržna) družba in ne za podatek pridobljen iz uradnih evidencah, ki jih vodijo državne institucije«. V zvezi z drugo zatrjevanimi kršitvami pa naročnik zatrjuje, da je izbrani ponudnik »zahtevan tehnični (kadrovski) pogoj izpolnil že s predložitvijo obrazca 5/2 za« A. M., ki »je vpisan v imenik IZS in ima pridobljen status pooblaščenega inženirja s področja gradbene stroke in pravico nastopati kot odgovorni vodja del«.

Naročnik je z dopisom, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 3. 8. 2017, odstopil dokumentacijo o oddaji naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka glede postopka oddaje tega naročila male vrednosti v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 8. 8. 2017 prejela vlogo »Zahtevek za nadaljevanje postopka in Opredelitev do navedb naročnika v sklepu naročnika v predrevizijskem postopku, prejet dne 3. 8. 2017, o zavrnitvi zahtevka za revizijo vlagatelja«, z dne 7. 8. 2017 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo), v kateri se vlagatelj opredeljuje do naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo in priglaša stroške postopka.

Državna revizijska komisija je s pozivom na posredovanje podatkov, potrebnih za odločitev o zadevi, številka 018-151/2017-8, pozvala Republiko Slovenijo, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Inšpektorat Republike Slovenije za delo, Ljubljana (v nadaljevanju: Inšpektorat za delo), na posredovanje odločbe o prekršku, ki jo v zahtevku za revizijo izpostavlja vlagatelj, dne 25. 8. 2017 pa je prejela odgovor Inšpektorata za delo, skupaj s plačilnim nalogom, katerega fotokopijo je v prilogi dopisa v izjasnitev poslala vlagatelju, naročniku in izbranemu ponudniku. Izjasnitev izbranega ponudnika v zvezi s tem, z dne 4. 9. 2017, je Državna revizijska komisija prejela dne 5. 9. 2017 (v nadaljevanju: vloga z dne 4. 9. 2017), vlagateljevo in naročnikovo izjasnitev v zvezi s tem, obe z dne 5. 9. 2017, pa je prejela dne 6. 9. 2017 (v nadaljevanju obe: vloga z dne 5. 9. 2017).

Dne 28. 8. 2017 je Državna revizijska komisija prejela tudi elektronsko sporočilo naročnika, poimenovano »urgenca za prednostno obravnavo - 018-151/2017«.

Po proučitvi vse odstopljene dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje in predrevizijski postopek postopka oddaje naročila male vrednosti, po proučitvi odgovora Inšpektorata za delo, navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, pa tudi po proučitvi predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je v postopku oddaje zadevnega naročila male vrednosti naročnik prejel šest pravočasnih ponudb (med drugim tudi ponudbi vlagatelja in izbranega ponudnika), kar izhaja tako iz Zapisnika o javnem odpiranju ponudb, številka 41101-17/2017-21, z dne 19. 6. 2017, kako tudi iz odločitve o oddaji naročila. Ob upoštevanju najnižje cene kot merila za oddajo zadevnega naročila male vrednosti (točka 15 poglavja »II. PONUDBA« dokumentacije v zvezi z oddajo naročila) je bila ponudba vlagatelja uvrščena na drugo mesto, takoj za ponudbo izbranega ponudnika.

Upoštevaje izpostavljeno uvodno ugotovitev je Državna revizijska komisija po opravljenem predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo v revizijskem postopku, kot izhaja iz 31. člena ZPVPJN, tega sprejela v vsebinsko obravnavo.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je odločitev naročnika o oddaji naročila »nepravilna in nezakonita« (drugi odstavek I. točke na strani 2, vsebinsko primerljivo pa tudi peti odstavek iste točke), saj je po njegovem stališču »ponudba izbranega ponudnika« […] »nedopustna«, izbrani ponudnik pa »ne izpolnjuje zahtev, navedenih v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila«, to je zahteve »23 da nismo kršili obveznosti na področju okoljskega, socialnega in delovnega prava« […] »v dokumentu obrazec 4« (vse tretji odstavek II. točke na strani 3). Po zatrjevanju vlagatelja je v posledici naročnik s svojim ravnanjem »kršil lastna določila in zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ter obveznost iz 2. odstavka 3. člena« ZJN-3, v povezavi »z 6. odstavkom 75. člena ZJN-3« (četrti odstavek II. točke na strani 3).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v točki 12 poglavja »II. PONUDBA« dokumentacije v zvezi z oddajo naročila zapisal (med drugim), da »bo ugotavljal sposobnost ponudnikov na osnovi izpolnjevanja« […] »pogojev«, ponudniki pa so morali v ponudbah obvezno priložiti »podpisano izjavo (obrazec 4), s katero dokazuje[jo] izpolnjevanje pogojev po 75. in 76. členu ZJN-3 – pogoji za izpolnjevanje osnovne sposobnosti, sposobnosti za opravljanje poklicne dejavnosti ter ekonomske in finančne sposobnost ponudnika«. Pisno izjavo so morali predložiti »vsi udeleženci v ponudbi (ponudnik, morebitni podizvajalci in izvajalci v skupnem nastopu, kot tudi subjekti, katerih zmogljivosti se uporabljajo)« (točka 12.1 poglavja »II. PONUDBA« dokumentacije v zvezi z oddajo naročila). Naročnik je pri tem določil, da bo izločil »ponudbe, ki ne bodo izpolnjevale vseh zahtev iz točke 2 in 12, II. poglavja teh navodil« (točka 14 poglavja »II. PONUDBA« dokumentacije v zvezi z oddajo naročila), torej ponudbe, ki ne bodo izpolnjevale doslej predstavljenih zahtev, ter ponudbe, ki ne bodo dopustne (v točki 2 poglavja »II. PONUDBA« dokumentacije v zvezi z oddajo naročila je naročnik namreč podal opredelitev, katero ponudbo bo štel za nedopustno, opredelitev nedopustne ponudbe pa je enaka vsebini 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3).

Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila pripravil Obrazec 4, v katerem ponudniki pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavljajo, da niso (med drugim) »kršili obveznosti na področju okoljskega, socialnega in delovnega prava« (23. točka), s podpisom izjave pa so naročnika pooblastili, da »lahko za namene javnega razpisa pridobi podatke iz uradnih evidenc pri pristojnem organu«. Iz omenjenega obrazca izhaja tudi opomba, ki se glasi: »V primeru predložitve skupne ponudbe ali ponudbe s podizvajalci se dokazila o izpolnjevanju pogojev predložijo za vsakega posameznega ponudnika oziroma podizvajalca posebej, obrazec izjave se kopira v potrebnem številu«. Vsebina 23. točke Obrazca 4 dokumentacije v zvezi z oddajo naročila je po vsebini primerljiva alinei a) šestega odstavka 75. člena ZJN-3, po kateri naročnik lahko iz sodelovanja v postopku javnega naročanja izključi gospodarski subjekt v primeru, če lahko »na kakršen koli način izkaže kršitev obveznosti iz drugega odstavka 3. člena« ZJN-3.

Iz drugega odstavka 3. člena ZJN-3 izhaja, da morajo pri izvajanju javnih naročil gospodarski subjekti izpolnjevati veljavne obveznosti na področju okoljskega, socialnega in delovnega prava, ki so določene v pravu Evropske unije, predpisih, ki veljajo v Republiki Sloveniji, kolektivnih pogodbah ali predpisih mednarodnega okoljskega, socialnega in delovnega prava.

Naročnik je v poglavju »III. PREGLED PONUDB« dokumentacije v zvezi z oddajo naročila zapisal, da bo za »ponudnika, ki bo po merilih najugodnejši,« […] »preveril ali obstajajo razlogi za izključitev najugodnejšega ponudnika in ali ponudnik izpolnjuje pogoje za sodelovanje«, iz točke 20 poglavja »II. PONUDBA« dokumentacije v zvezi z oddajo naročila pa v zvezi z navedenim izhaja tudi zaveza izvajalca del kot prevzemnika javnega naročila, da »se v celoti strinja in sprejema pogoje naročnika, navedene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, da v skladu z njimi daje svojo ponudbo za izvedbo razpisanih del ter da pod navedenimi pogoji pristopa k izvedbi predmetnih del« (prva alinea), da »je ob izdelavi ponudbe pregledal vso razpoložljivo dokumentacijo« (druga alinea), da »redno izpolnjuje minimalne zahteve iz kolektivne pogodbe« (četrta alinea), da »je pri sestavi ponudbe upošteval obveznosti, ki izhajajo iz predpisov o varstvu zaposlenih ter ureditvi delovnih pogojev in vseh drugih predpisov, ki urejajo izvajanje javnega naročila po tem razpisu« (peta alinea), pa tudi, da se zavezuje »za resničnost oziroma verodostojnost podatkov in prilog k ponudbi« (sedma alinea).

Državna revizijska komisija je ob proučitvi ponudbe izbranega ponudnika, številka 19 - 2017, z dne 19. 6. 2017 (v nadaljevanju: ponudba izbranega ponudnika), ugotovila, da se v njej za oba partnerja v skupni ponudbi nahajata podpisana in žigosana Obrazca 4, v katerih ta pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavljata, da nista (med drugim) kršila »obveznosti na področju okoljskega, socialnega in delovnega prava« (23. točka).

Naročnik je bil o tem, da izbrani ponudnik domnevno ne izpolnjuje zahteve 23. točke Obrazca 4 dokumentacije v zvezi z oddajo naročila, obveščen že (vsaj) z dopisom z dne 26. 6. 2017, z vlogo z dne 10. 7. 2017, na vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika dne 12. 7. 2017, pa tudi z dopisom z dne 13. 7. 2017.

Naročniku je sicer pritrditi v njegovem zatrjevanju, da mu v postopku naročila male vrednosti ni treba preveriti obstoja in vsebine navedb v ponudbi, razen v primeru, če dvomi o resničnosti ponudnikovih izjav (druga poved tretjega odstavka 47. člena ZJN-3 in četrti odstavek na strani 3 odločitve o zahtevku za revizijo), vendar pa predstavljene določbe ni razlagati na način, da vlagatelj v postopku pravnega varstva (v okoliščinah predstavljenega dejanskega stanja) ne bi mogel zatrjevati neresničnosti ponudnikove izjave, v kateri obstoja in vsebine navedb naročnik ni predhodno preveril, ker o resničnosti ni dvomil (ali pa je to vseeno storil, ker je o resničnosti dvomil). Takšno razlago le dodatno potrjuje prva alinea prvega odstavka 5. člena ZPVPJN (v povezavi z vsebino uvodnega stavka istega odstavka istega člena).

Vlagatelj zahtevku za revizijo prilaga dopis gospodarskega subjekta Nigrad, d. d., Maribor, z dne 26. 6. 2017, ter izpis s spletnega portala »EBONITETE.SI«, s katerega v zvezi z izbranim ponudnikom izhaja zapis: »Delodajalci z negativnimi referencami« in »ZDR-1-A 217/1-25 neplačilo regresa delavcu v skladu s 131. členom ZDR-1«. Iz plačilnega naloga, ki ga je na svoj poziv Državna revizijska komisija prejela od Inšpektorata za delo, izhaja potrditev citiranega podatka, to je, da izbrani ponudnik zaposlenim delavcem ni izplačal regresa za letni dopust za leto 2016 na način in v roku, ki je določen s 131. členom Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/2013, in sprem.; v nadaljevanju: ZDR-1). Plačilni nalog je postal pravnomočen dne 29. 3. 2017, omenjeni podatek pa izhaja tudi iz izpisa s spletnega portala »EBONITETE.SI«, priloženega zahtevku za revizijo. To, da mu je bil zadevni plačilni nalog izdan, izbrani ponudnik v vlogi z dne 4. 9. 2017 izrecno priznava, v isti vlogi pa ne nasprotuje niti temu, da je ta plačilni nalog postal pravnomočen, saj priznava, da »v prekrškovnem postopku ni ugovarjal Plačilnemu nalogu« in posledično »ni podal pisne izjave v postopku« (četrti odstavek na drugi strani).

Eden izmed predpisov, ki velja v Republiki Sloveniji, je tudi ZDR-1. Ta v prvih treh odstavkih 131. člena določa, da je delodajalec dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače, regres pa se mora delavcu izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta, pri čemer se s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi kasnejši rok izplačila regresa, a najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta. Glede na navedeno izplačilo regresa za letni dopust nedvomno predstavlja veljavno obveznost na področju delovnega prava, ki jo morajo pri izvajanju javnih naročil izpolnjevati gospodarski subjekti (primerjaj drugi odstavek 3. člena ZJN-3), oziroma »obveznos[t] na področju« […] »delovnega prava«, glede katere so ponudniki v 23. točki Obrazca 4 dokumentacije v zvezi z oddajo naročila pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavili, da je niso kršili.

V navezavi na zatrjevanje izbranega ponudnika, da »vlagateljevo dokazilo, ki ga je pridobil s strani družbe NIGRAD, d.d., ni mogoče šteti za verodostojno, saj ne gre za podatek, ki bi bil razviden v uradnih evidencah, ki jih vodijo državne institucije, temveč zgolj za izpis iz spletne strani zasebne družbe« (tretji odstavek na strani 3 izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo), ter v navezavi na vsebinsko primerljivo zatrjevanje naročnika v drugem odstavku na strani 4 odločitve o zahtevku za revizijo pa zadostuje ugotoviti, da je predmetna odločitev Državne revizijske komisije sprejeta in zaključki v njej napravljeni ob upoštevanju ključnega verodostojnega izvirnega podatka, ki izhaja iz omenjenega pravnomočnega plačilnega naloga Inšpektorata za delo. Na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/2010, in sprem.) namreč podatke o delodajalcih, ki ne spoštujejo delovnopravne zakonodaje in zaposlenim ne izplačujejo plač ali prispevkov za socialno varnost, zavod in drugi izvajalci pridobivajo prav od Inšpektorata Republike Slovenije za delo (tudi iz uradnih evidenc Finančne uprave Republike Slovenije ter od delavcev pri teh delodajalcih). Iz navedenih razlogov dosedanjih zaključkov v ničemer ne spreminja niti pavšalno zatrjevanje izbranega ponudnika, da »iz uradnih evidenc jasno izhaja, da izbrani ponudnik izpolnjuje pogoje, določene v predmetni dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila«. Ob tem ne gre prezreti niti dejstva, da v izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo izbrani ponudnik ne zatrjuje izrecno, da mu ni bil izdan že večkrat omenjeni plačilni nalog Inšpektorata za delo, niti, da ta ni postal pravnomočen. Tako tudi ni upravičeno zatrjevanje izbranega ponudnika, da »gre zgolj za pavšalne navedbe vlagatelja ter da vlagatelj v zvezi s to navedbo v obravnavanem primeru ni predložil nobenega verodostojnega dokaza, ki bi dokazoval utemeljenost« te (peti odstavek na strani 3 izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo). Dokaz ni neverodostojen zgolj iz razloga, ker v njem »ne gre za podatek, ki bi bil razviden v uradnih evidencah, ki jih vodijo državne institucije, temveč zgolj za izpis iz spletne strani zasebne družbe«. Izbranega ponudnika velja spomniti, da glede ocenjevanja dokazov velja načelo proste presoje dokazov, o tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev, pa odloča Državna revizijska komisija, ki po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka odloči tudi o tem, katera dejstva se štejejo za dokazana (drugi odstavek 213. člena in 8. člen Zakona o pravdnem postopku – Uradni list RS, št. 26/1999, in sprem.; v nadaljevanju: ZPP – v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN).

V zvezi z zatrjevanjem naročnika, da je »ponudnika INDRAST d.o.o. in njegovega partnerja« […] »preveril v enotnem informacijskem sistemu v« […] »aplikacij[i] eDosje« in »v Evidenci delodajalcev z negativnimi referencami, katero vodi Zavod za zaposlovanje Republike Slovenije«, ter ugotovil, da »ponudnika INDRAST d.o.o. in partnerja« […] »na tem seznamu ni« (peti in šesti odstavek na strani 3 odločitve o zahtevku za revizijo), pa gre poudariti, da je po presoji Državne revizijske komisije ključen za sprejem odločitve o zahtevku za revizijo plačilni nalog, ki je postal pravnomočen dne 29. 3. 2017. Ob tem ni prezreti niti dejstva, da je naročnik v Obrazcu 4 (v povezavi s točko 12.1 poglavja »II. PONUDBA« dokumentacije v zvezi z oddajo naročila) v 6. točki zahteval izjavo ponudnika, da mu »v zadnjih treh letih pred potekom roka za oddajo ponudb ni bila s pravnomočno odločbo pristojnega organa Republike Slovenije ali druge države članice ali tretje države dvakrat izrečena globa zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo« (ta po vsebini sledi alinei b) četrtega odstavka 75. člena ZJN-3), iz dokumenta »Poizvedba« »e-Dosje«, ki ga je za izbranega ponudnika pridobil naročnik, pa (v »Zap. št.« 2 druge tabele na strani 2) jasno izhaja, da se ta glasi »Gospodarskemu subjektu v zadnjih treh letih ni bila dvakrat izrečena globa zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo« in da se nanaša na »(b) točk[o] četrtega odstavka 75. člena ZJN-3« (ne pa na primer na alineo a) šestega odstavka 75. člena ZJN-3, v povezavi s 23. točko Obrazca 4 dokumentacije v zvezi z oddajo naročila). Razlog za izključitev iz alinee a) šestega odstavka 75. člena ZJN-3 je podan, če »lahko naročnik na kakršen koli način izkaže kršitev obveznosti iz drugega odstavka 3. člena« ZJN-3, po vsebini pa je širši od razloga za izključitev, kot izhaja iz alinee b) četrtega odstavka 75. člena ZJN-3 (na primer: ni vezan na dejstvo dvakrat izrečene globe zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo). Glede na navedeno ni pravno relevantno zatrjevanje naročnika, da »iz eDosje ni bilo mogoče razbrati kakršnihkoli kršitev delovnega, okoljskega ali socialnega prava« (šesti odstavek na strani 3 odločitve o zahtevku za revizijo). Ker je po presoji Državne revizijske komisije v okoliščinah konkretnega dejanskega stanja ključen za sprejem odločitve o zahtevku za revizijo plačilni nalog, ki je postal pravnomočen dne 29. 3. 2017, tudi ni pravno relevantno naročnikovo zatrjevanje, po katerem »ponudnika INDRAST d.o.o. in partnerja« […] »v Evidenci delodajalcev z negativnimi referencami, katero vodi Zavod za zaposlovanje Republike Slovenije«, ni (šesti odstavek na strani 3 odločitve o zahtevku za revizijo).

V posledici vseh doslej predstavljenih dejstev, ugotovitev in zaključkov Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo dokazal, da je naročnik s tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika (kljub temu, da v postopku oddaje zadevnega naročila male vrednosti ni izkazal, da ni »krši[l] obveznosti na področju« […] »delovnega prava«) označil za dopustno in jo izbral, kršil prvi odstavek 89. člena ZJN-3, v zvezi z alineo a) šestega odstavka 75. člena ZJN-3 in 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3, pa tudi v zvezi s 23. točko Obrazca 4 ter točkami 2, 12, 12.1 in 14 poglavja »II. PONUDBA« dokumentacije v zvezi z oddajo naročila. Naročnik namreč odda javno naročilo, ko preveri, da je izpolnjen pogoj, da je ponudbo oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 (alinea b) prvega odstavka 89. člena ZJN-3), ponudba, katero je predloži ponudnik, za katerega obstajajo razlogi za izključitev, pa ni dopustna (29. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3 ter točka 2 poglavja »II. PONUDBA« dokumentacije v zvezi z oddajo naročila) in bi jo moral naročnik zavrniti (izločiti) oziroma (izbranega) ponudnika, ki jo je predložil, izključiti (točka 14 poglavja »II. PONUDBA« dokumentacije v zvezi z oddajo naročila, pa tudi prvi odstavek 89. člena ZJN-3, v zvezi z alineo a) šestega odstavka 75. člena ZJN-3). Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v številnih odločitvah, mora naročnik ravnati strogo v skladu z merili in zahtevami, ki jih je sam določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, ta stroga obveznost pa je del načela enakega obravnavanja ponudnikov in iz njega izhajajoče obveznosti preglednosti, ki ju morajo naročniki spoštovati. Ponudnik je tisti, od katerega se pričakuje, da ponudbo pripravi z ustrezno skrbnostjo in odgovornostjo, v kolikor ponudba ni pripravljena skladno z zahtevami razpisne dokumentacije, pa posledice nosi ponudnik sam.

Upoštevaje navedeno je Državna revizijska komisija na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev naročnika, vsebovano v dokumentu »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA PO POSTOPKU NAROČILA MALE VREDNOSTI«, številka 41101-17/2017-28, z dne 4. 7. 2017.

Glede na navedeno
– se Državna revizijska komisija ni posebej opredeljevala do zatrjevanj izbranega ponudnika, v katerih opozarja »na točko č) šestega odstavka 75. člena ZJN-3«, saj naj bi po njegovem stališču obstajal »sum, da sta družbi NIGRAD, d.d. in vlagatelj v predmetnem postopku javnega naročanja bodisi preprečevali, omejevali ali izkrivljali konkurenco« (zadnji odstavek na strani 6 in prvi odstavek na strani 7 izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo). Opredelitev do tega dela izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo namreč v ničemer ne bi vplivala na predmetno odločitev Državne revizijske komisije, kot izhaja iz izreka tega sklepa (naročnik v sedmem odstavku na strani 5 odločitve o zahtevku za revizijo tudi sicer napoveduje, da bo »[n]a podlagi ugotovljenega« […] »podal prijavo za to pristojnim organom«);
– Državna revizijska komisija ni odločala o vsebini zahtevka za revizijo, v kateri vlagatelj zatrjuje, da je naročnik kršil določbe ZJN-3 tudi iz razloga, ker je ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika dopustna v delu, ki se nanaša na odgovornega vodjo del (glede vpisa »v imenik pooblaščenih inženirjev pri IZS« in glede reference odgovornega vodje del), saj vsebinska presoja zahtevka za revizijo v tem delu v ničemer ne bi vplivala na predmetno odločitev Državne revizijske komisije, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija se tudi ni opredeljevala do tistih zatrjevanj izbranega ponudnika v vlogi z dne 4. 9. 2017, ki po vsebini predstavljajo dodatno izjasnitev o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo v smislu drugega odstavka 27. člena ZPVPJN. Ta namreč niso podana pravočasno, to je v treh delovnih dneh od prejema zahtevka za revizijo (drugi odstavek 27. člena ZPVPJN), izbrani ponudnik pa ni dokazal, da teh zatrjevanj ni mogel podati že v izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo. Razlogi, zaradi katerih so bili izpolnjeni zakonski znaki prekrška »ZDR-1-A 217/1-25 neplačilo regresa delavcu v skladu s 131. členom ZDR-1«, ki jih izbrani ponudnik navaja v četrtem odstavku na drugi strani vloge z dne 4. 9. 2017, v ničemer ne vplivajo na dosedanje ugotovitve in zaključke Državne revizijske komisije, saj ne spreminjajo dejstva, da je bilo s pravnomočnim plačilnim nalogom ugotovljeno, da je izbrani ponudnik kršil »obveznosti na področju« […] »delovnega prava« (primerjaj 23. točko Obrazca 4 dokumentacije v zvezi z oddajo naročila).

Ker naročnik v vlogi z dne 5. 9. 2017 v bistvu po vsebini ponavlja zatrjevanja in naziranja, ki jih je navedel že v odločitvi o zahtevku za revizijo, Državna revizijska komisija pa se je z njimi seznanila in jih upoštevala pri sprejemu zadevne odločitve na način, predstavljen doslej, se v nadaljevanju Državna revizijska komisija ni posebej opredeljevala do vsebine vloge z dne 5. 9. 2017.

V zvezi z zatrjevanjem vlagatelja, da »je naročnik ignoriral ZJN-3 in ZPVPJN, s tem, ko ni zahteval izjasnitve,« zadostuje ugotoviti, da je naročnik, kot je bilo to ugotovljeno že doslej, »ponudnika INDRAST d.o.o. in njegovega partnerja« […] »preveril v enotnem informacijskem sistemu v« […] »aplikacij[i] eDosje« (drugi odstavek na strani 3 opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo). V zvezi z zatrjevanjem vlagatelja, da naročnik »ni obvestil vse ponudnike o vloženem revizijskem zahtevku«, zadostuje ugotoviti, da vlagatelj ni izkazal, kako omenjena domnevna kršitev, če bi bila dejansko ugotovljena, vpliva na njegov položaj v tem postopku (primerjaj prvo alineo prvega odstavka 14. člena ZPVPJN, v povezavi z uvodno povedjo istega odstavka). V zvezi z zatrjevanjem vlagatelja, po katerem naročnik »ni izdal sklepa o ustavitvi postopka tako, kot mu to nalaga zakonodaja«, pa zadostuje opozoriti na prvi odstavek 17. člena ZPVPJN, ki določa, da ne glede na vloženi zahtevek za revizijo lahko naročnik nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe, ustaviti postopka javnega naročanja, zavrniti vseh ponudb ali začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja, razen v primerih, določenih v nadaljevanju prvega odstavka tega člena. Vlagatelj ne zatrjuje, da je podan kakšen od primerov, določenih v prvem odstavku 17. člena ZPVPJN.

V zvezi z
– mnenjem vlagatelja, da »je naročnik (odgovorna oseba naročnika) s tem ko je bil seznanjen z vsemi zapisanimi dejstvi, ravnal naklepno«, ter predlogom Državni revizijski komisiji, da »zoper strokovno komisijo, ki je vodila pregled ponudbe in odgovorno osebo naročnika uvede kazenske sankcije v skladu z pristojnostmi, ki jih ima« (peti odstavek na strani 4 zahtevka za revizijo)
– zapisom vlagatelja, da bi bilo potrebno »prebrati samo 2. in 5. točko prvega odstavka 78. člena ZPVPJN, v zvezi z 2. odstavkom istega člena, pa bi naročnik nemudoma vedel, da bo s svojo opustitvijo kaznovan tako naročnik, kot tudi odgovorna oseba naročnika« (tretji odstavek na strani 3 opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo),
pa Državna revizijska komisija pripominja, da o tem, ali je bil z ravnanji naročnika, ki jih v zahtevku za revizijo izpostavlja vlagatelj, dejansko storjen prekršek, lahko odloča v postopkih na podlagi Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/2003, in sprem.), ne pa v revizijskem postopku postopka oddaje tega naročila male vrednosti. Postopek o prekršku vodi in o njem odloča pooblaščena uradna oseba Državne revizijske komisije, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja prekrške, in na njegovi podlagi sprejetih predpisov (prva poved drugega odstavka 109. člena ZJN-3 in prvi odstavek 77. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija ob tem vlagatelja še napotuje, naj (ker on meni, da »je naročnik (odgovorna oseba naročnika) s tem ko je bil seznanjen z vsemi zapisanimi dejstvi, ravnal naklepno«) sam »zadevo preda za to pristojnim organom«.

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka oddaje zadevnega naročila male vrednosti v delu, v katerem je bil razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje naročila male vrednosti sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteva, da mu naročnik povrne stroške »t.š. 40/1 OT – revizijski zahtevek – 3000 točk po OT«, »2 % administrativni[h] strošk[ov] (11. člen OT)«, »22 % DDV« in takso »na podlagi 71. člena ZPVPJN - 6.787,25 EUR«, v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo pa zahteva, da mu naročnik povrne še stroške »t.š. 40/1 OT – zahtevek za nadaljevanje postopka in obrazložitev – 3000 točk po OT«, »2 % administrativni[h] strošk[ov] (11. člen OT)« in »22 % DDV«.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del prve povedi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je vlagatelju (upoštevaje predvsem 70. člen ZPVPJN) priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške:
– strošek dolžne plačane takse za postopek pravnega varstva v znesku 6.787,24 EUR,
– strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo v znesku 1.193,40 EUR (2.600 točk), ki ga je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju 1. točke tarifne številke 40 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa),
– izdatke za zahtevek za revizijo v pavšalnem znesku 16,52 EUR (36 točk), ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena Odvetniške tarife,
– 22 % davek na dodano vrednost v znesku 266,18 EUR na strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo in izdatke, izračunan na podlagi drugega odstavka 2. člena (v povezavi z drugim odstavkom 12. člena) Odvetniške tarife, ob upoštevanju prvega odstavka 41. člena Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 117/2006, in sprem.). Iz »Seznam[a] davčnih zavezancev – pravne osebe«, dostopnega na spletni strani Republike Slovenije, Ministrstva za finance, Finančne uprave Republike Slovenije, je namreč razbrati, da je pooblaščena odvetniška družba, ki zastopa vlagatelja, na seznamu davčnih zavezancev vpisana kot davčni zavezanec,
skupaj torej 8.263,34 EUR.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da ostali stroški, za katere je vlagatelj v tem postopku pravnega varstva zahteval povračilo, v konkretnem primeru niso potrebni (peti odstavek 70. člena ZPVPJN, v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife) oziroma za priznanje njihovega povračila v Odvetniški tarifi ni najti ustrezne pravne podlage. V zvezi s stroškom »t.š. 40/1 OT – zahtevek za nadaljevanje postopka in obrazložitev – 3000 točk po OT«, »2 % administrativni[h] strošk[ov] (11. člen OT)« in »22 % DDV«, priglašenimi v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, Državna revizijska komisija ugotavlja, da niso bili potrebni iz razloga, ker prispevek vlagatelja k rešitvi zadeve v vsebini, kot izhaja iz opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

Državna revizijska komisija je rok za povračilo stroškov postopka vlagatelju določila v 15 dneh od prejema tega sklepa (in ne »v roku 8 dni od dneva izdaje sklepa«) ter posledično priznala obrestni del stroškovnega zahtevka od izteka navedenega roka. Skladno s 313. členom ZPP, v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, namreč rok za izpolnitev dajatve začne teči prvi dan po vročitvi prepisa sodbe stranki, ki ji je naložena izpolnitev. Naročnik ne more izpolniti obveznosti oziroma priti v zamudo z njeno izpolnitvijo preden ne prejme odločitve Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo, s katero se odloči o njegovi obveznosti povračila stroškov.

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 8.263,34 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 7. 9. 2017


Predsednik senata
mag. Gregor Šebenik,
član Državne revizijske komisije





Vročiti:
– MESTNA OBČINA MARIBOR, Ulica heroja Staneta 1, 2000 Maribor
– Odvetniška pisarna VINDIŠ & FINGUŠT, d. o. o., Partizanska cesta 32, 2000 Maribor
– INDRAST, d. o. o., Lackova cesta 35, 2000 Maribor
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:
– v spis zadeve, tu

Natisni stran