018-160/2017 Nuklearna elektrarna Krško d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter Nine Velkavrh in mag. Mateje Škabar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Zaščitna oprema za dekontaminacijo za leti 2017 in 2018« - sklop 1 (Zaščitne rokavice) in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba Mikro+Polo d.o.o., Zagrebška cesta 22, Maribor, ki jo zastopa Odvetniška družba Avbreht, Zajc in Partnerji o.p. d.o.o., Tivolska cesta 50, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Nuklearna elektrarna Krško d.o.o., Vrbina 12, Krško (v nadaljevanju: naročnik), dne 01.09.2017

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu dne 13.04.2017 objavil na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN 003381-E01. Naročnik je dne 10.07.2017 sprejel Odločitev o oddaji naročila, s katero je predmetno javno naročilo v 1. sklopu oddal v izvedbo ponudniku Prelet d.o.o., Ulica Belokranjskega odreda 3, Metlika (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve je razvidno, da je bila vlagateljeva ponudba zavrnjena iz razloga, ker so se predloženi vzorci bombažnih rokavic pri namestitvi na roko raztrgali med palcem in kazalcem, ponudba podjetja Geoenergetika d.o.o., Murska Sobota pa je bila izločena zato, ker predloženi vzorci bombažnih rokavic odstopajo od zahtev iz razpisne dokumentacije, oziroma so prekratki.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 21.07.2017 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se izpodbijana odločitev razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov pravnega varstva, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Zatrjuje, da je naročnik s tem, ko je njegovo ponudbo označil kot nedopustno, ravnal v nasprotju z določili lastne razpisne dokumentacije. Navaja, da je ponudil rokavice proizvajalca Pletilstvo Jakopina, Mija Kepic s.p., Cerklje na Gorenjskem. Za navedeni artikel je predložil opis artikla s sliko, izjavo o skladnosti, navodila za uporabo in vzdrževanje ter tehnično mapo. Poleg tega je predložil še dva para bombažnih rokavic. Vlagatelj opozarja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni predpisal postopka testiranja rokavic. Vlagatelj se zaveda, da bi moral temu oporekati do poteka roka, določenega za predložitev ponudb, a zatrjuje, da bi moral naročnik v postopku ocenjevanja in pregleda ponudb, kljub odsotnosti vnaprejšnjega protokola testiranja, ravnati v skladu s temeljnimi načeli naročanja, zlasti načeloma transparentnosti in enakopravne obravnave ponudnikov. Vlagatelj zatrjuje, da bi morale ponujene rokavice, ki sicer izpolnjujejo vse tehnične zahteve, uspešno prestati tudi testiranje. Zatrjuje, da pri testiranju ne more priti do raztrganin med palcem in kazalcem, razen če je testiranje izvedeno neprimerno, kar se je v konkretnem primeru očitno tudi zgodilo. Ponujene rokavice vzdržijo običajno rabo, morebitne raztrganine so tako lahko zgolj posledica nepravilne in neobičajne rabe. Vlečenje blaga rokavic na prstne dele, grobo natikanje in podobna ravnanja presegajo običajno rabo rokavic. Lahko se je tudi zgodilo, da je rokavice testirala oseba, ki ima večjo roko, kot je številka vzorčnih rokavic. Vlagatelj tudi meni, da je naročnik namenoma strgal njegove vzorce z namenom, da je lahko izločil njegovo ponudbo. Vlagatelj predlaga, da postopek testiranja preveri Državna revizijska komisija, saj ima slednja pravico in dolžnost, da vpogleda v dokumentacijo in vzorce ter ugotovi, kako je naročnik izvedel testiranje. Vlagatelj še zatrjuje, da mu je naročnik odrekel vpogled v njegovo interno dokumentacijo, zato se vlagatelj ni mogel seznaniti s postopkom testiranja. Vlagatelj zato predlaga, naj mu Državna revizijska komisija dovoli vpogled v ta del naročnikove dokumentacije (ter da mu v petih dnevih po opravljenem vpogledu dovoli, da dopolni zahtevek za revizijo), lahko pa Državna revizijska komisija sama vpogleda v ta del dokumentacije in se prepriča o zatrjevanih kršitvah v zvezi z izvedenim testiranjem.

Izbrani ponudnik se o vlagateljevih revizijskih navedbah ni izjasnil.

Naročnik je z dokumentom, z dne 11.08.2017, zahtevek za revizijo zavrnil in (posledično) zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Navaja, da je od ponudnikov zahteval, da za vsak ponujeni artikel dostavijo vsaj dva vzorca. Navedel je tudi, da bo ustreznost in kvaliteto ponujenih vzorcev ocenjeval njegov strokovnjak tehnične operative, ter da bodo ponudniki, katerih vzorci ne bodo ustrezni, izločeni. Iz izpodbijane odločitve izhaja, da je strokovnjak tehnične operative izvedel testiranje ustreznosti in kvalitete vlagateljevih vzorcev. Pri tem je ugotovil, da so se vsi štirje vzorci ob namestitvi na roko raztrgali med palcem in kazalcem. Ker vlagateljeve bombažne rokavice zato niso ustrezne, je bila njegova ponudba izločena. Naročnik zavrača tudi vlagateljeve očitke, ki se nanašajo na kršitev načela transparentnosti in načela enakopravnosti, saj, kot navaja, jih je vlagatelj navedel zgolj pavšalno. Naročnik še navaja, da namen pregledovanja vzorcev ni ugotovitev izpolnjevanja standarda (oziroma podelitev certifikata), temveč presoja, ali ponujeno blago izpolnjuje zahteve iz razpisne dokumentacije. Naročnik se strinja z vlagateljem, da v razpisni dokumentaciji ni natančno specificiral rabe bombažnih rokavic, zato lahko v zvezi s tem zahteva le tiste lastnosti blaga, ki so potrebne za običajno rabo. Naročnik še navaja, da se z vlagateljem strinjata tudi v tem, da so nekatere lastnosti blaga, glede na njihovo običajno rabo, pričakovane in jih mora ponujeno blago izpolnjevati ne glede na to, ali jih je naročnik posebej in izčrpno navedel v razpisni dokumentaciji. Gre za tiste lastnosti, ki so v povezavi z razpisanim predmetom in namenom, ki ga zasleduje naročnik, same po sebi umevne in posledično pričakovane. Zato je tudi od vlagatelja pričakoval, da mu je (kot ponudniku) poznano, kakšna je običajna in normalna raba blaga, ki se naroča, in zato ve, katere lastnosti so bistvene, ter da to upošteva pri pripravi ponudbe. Pričakovana lastnost razpisanih bombažnih rokavic je med drugim tudi, da se pri namestitvi na roko ne raztrgajo. Naročnik še zatrjuje, da sta oba vlagateljeva očitka, ki se nanašata na testiranje njegovih vzorcev, zgolj pavšalna in neutemeljena, zato jima ni mogel slediti. Naročnik poudarja, da je vzorce ocenjevala ista oseba in na enak način, zato tudi očitki o kršitvi načela enakopravnosti niso utemeljeni. Naročnik opozarja, da je prišlo do raztrganih na vseh štirih predloženih vzorcih, kar kaže na sistemsko napako in torej ne gre za slučajen in enkraten dogodek. Naročnik zavrača tudi očitke, ki se nanašajo na vpogled. Zatrjuje, da vlagatelj zahteve za vpogled ni vložil pravočasno, poleg tega Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3) instituta vpogleda v naročnikovo dokumentacijo ne pozna.

Vlagatelj se je z vlogo, z dne 17.08.2017, izjasnil o navedbah naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Vlagatelj vztraja pri vseh očitkih iz zahtevka za revizijo. Navaja, da vztraja tudi pri izvedbi ponovnega testiranja rokavic v revizijskem postopku pred Državno revizijsko komisijo. V zvezi s tem predlaga, naj Državna revizijska komisija (v skladu s 35. členom ZPVPJN) skliče razjasnjevalni sestanek, in sicer zato, da se pridobijo natančnejša pojasnila o izvedenem testiranju, pri čemer naj se vlagatelju omogoči, da se seznani z dokumentacijo o izvedenem testiranju, ali pa naj se vlagatelja pozove k predložitvi novih vzorcev, pri čemer naj se Državna revizijska komisija z izvedbo ponovnega testiranja s strani ustreznega strokovnjaka prepriča, da se ponujene rokavice pri običajni rabi (ob namestitvi na roko) ne raztrgajo. Vlagatelj tudi predlaga, naj se v zvezi s tem imenuje izvedenec ustrezne stroke. Vlagatelj še zatrjuje, da je tudi sam izvedel interni test rokavic, s katerim je rokavice preizkusil v smislu njihove običajne rabe, pri čemer pri nameščanju rokavic na roko do raztrganin (niti med palcem in kazalcem niti kje drugje) ni prišlo. Vlagatelj tudi navaja, da pravica ponudnikov do vpogleda v dokumentacijo naročnika izhaja že iz temeljnih načel (iz načel transparentnosti in kontradiktornosti). Načeli preglednosti in enakopravne obravnave vseh ponudnikov pa tudi nalagata naročniku, da zagotovi možnost naknadne preverljivosti postopka pregledovanja in ocenjevanja ponudb. Da se načelo transparentnosti nanaša tudi na postopek ocenjevanja in pregledovanja ponudb, pa je v eni izmed svojih odločitev (vlagatelj se s tem v zvezi sklicuje na odločitev št. 108-372/2013) zapisala tudi Državna revizijska komisija.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru vlagatelj zatrjuje, da je naročnik s tem, ko je njegovo ponudbo označil kot nedopustno, ravnal v nasprotju z določili lastne razpisne dokumentacije. Vlagatelj zatrjuje, da bi morali vzorci ponujenih rokavic, ki sicer izpolnjujejo vse tehnične zahteve, uspešno prestati tudi izvedeno testiranje. Zatrjuje, da pri testiranju ponujenih vzorcev ne more priti do raztrganin, razen če je testiranje izvedeno neprimerno, oziroma so morebitne raztrganine lahko zgolj posledica nepravilne in neobičajne rabe ali pa je naročnik vzorce rokavic namenoma raztrgal.

Iz (izpodbijane) odločitve o oddaji javnega naročila je razvidno, da je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil kot nedopustno iz razloga, ker je pri vseh štirih vzorcih bombažnih rokavic ob namestitvi na roko ugotovil, da je prišlo do raztrganine med palcem in kazalcem.

Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala, naročnik (ne glede na morebitne standarde kakovosti, izpolnjevanje katerih zahteva v razpisni dokumentaciji), pri pregledu in ocenjevanju predloženih vzorcev ni vezan na posebna pravila, ki sicer veljajo v postopkih ugotavljanja izpolnjevanja določenih standardov kakovosti. Namen pregledovanja (testiranja) predloženih vzorcev namreč ni ugotovitev izpolnjevanja standarda oziroma podelitev certifikata, temveč ugotavljanje, ali ponujeno blago izpolnjuje zahteve iz razpisne dokumentacije. Z vzorci, ki so predloženi v postopku oddaje javnega naročila, se ponudnik predstavi naročniku ter dokazuje, da ponujeno blago izpolnjuje tehnične zahteve naročnika, ter da ima tudi vse tiste lastnosti, ki so pričakovane glede na običajno rabo stvari. Če se tako vzorci v postopku pregledovanja izkažejo za neustrezne, oziroma če se ugotovi, da že ob običajni uporabi nimajo zahtevanih in pričakovanih lastnosti, je potrebno ugotoviti, da takšna ponudba ni dopustna. Ker gre pri pregledovanju in ocenjevanju vzorcev ponujenega blaga za del postopka pregledovanja in ocenjevanja ponudb, je naročnik pri tem dolžan upoštevati tista pravila, ki so določena v ZJN-3.

V skladu z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 je dopustna zgolj ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev, in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam ter zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega njegovih zagotovljenih sredstev. Naročnik odda javno naročilo na podlagi meril po tem, ko skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 preveri izpolnjevanje naslednjih pogojev: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3, ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. ter 83. člena ZJN-3, če so ta bila določena.

Naročnik predmet javnega naročila opredeli s tehničnimi specifikacijami. Tehnične specifikacije oziroma lastnosti predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale njegova pričakovanja glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila, mora naročnik v skladu s 68. členom ZJN-3 opredeliti v razpisni dokumentaciji. Način in obseg opisa predmeta javnega naročila je odvisen od lastnosti in kompleksnosti samega predmeta. Ker je ponudnik tisti, ki mora v ponudbi dokazati, da ponuja blago z zahtevanimi tehničnimi lastnostmi, mora naročnik v razpisni dokumentaciji določiti tudi način izkazovanja tehnične ustreznosti ponujenega blaga (npr. z opisom tehničnih lastnosti, predložitvijo skic, prospektov, izjav in druge tehnične dokumentacije itd.). Ob tem ZJN-3 v okviru ugotavljanja tehnične sposobnosti ponudnika predvideva, da lahko naročnik v zvezi s proizvodi, ki jih je treba dobaviti, od ponudnikov zahteva tudi predložitev vzorcev, opisov ali fotografij, katerih ustreznost mora biti potrjena, če to zahteva naročnik (1. alineja točke k) osmega odstavka 77. člena ZJN-3).

Naročnik je strokovne zahteve določil v poglavju »Tehnične specifikacija - Nakup zaščitne opreme za delo v radiološko nadzorovanih območjih (RNO) NEK v letih 2017, 2018 ter v času remonta 2018«, in sicer:

»Namen tehnične specifikacije je opredeliti lastnosti potrebnih in kvalitetnih zaščitnih oblačil za varno delo v radiološko nadzorovanih območjih NEK (kontaminacija površin, orodja in opreme ter kontaminacija zraka). Zaščitna oprema mora biti:

- izdelana po standardih, veljavnih za radiološko zaščitna oblačila,
- udobna in kvalitetne izdelave,
- na zalogi pri dobaviteljih v prej dogovorjenih količinah (letni plan).

Ponudnik mora za vsak ponujeni artikel dostaviti (ob oddaji ponudbe) vsaj dva vzorca. Ustreznost in kvaliteto ponujenih artiklov bo ocenjeval strokovnjak iz Tehnične operative NEK.«

Za rokavice je naročnik postavil naslednje zahteve:

»Velikost: XL ali 11-12,
Barva: bela,
Surovinski sestav: 100 % bombaž ali 95 % bombaž, 5 % elastan,
Izdelava: v zapestju rahlo stisnjena, obojeročna, zato je EM kos in ne par,
Dolžina: 28 cm,
Obdelava tkanine: antistatična,
Pakiranje: 1300 kos v kartonu,
Gostota tkanja: 30 vb/cm.«

Zahtevo v zvezi s predložitvijo vzorcev je naročnik ponovil tudi v točki 3.4 Navodila gospodarskim subjektom za izdelavo ponudbe, kjer je med drugim navedel:

»Gospodarski subjekt mora skupaj s ponudbo obvezno predati tudi vzorce, ki so zapakirani v originalni embalaži, označeni s številkami iz naročnikovega seznama ter opremljeni z deklaracijami in navodili v slovenskem jeziku po zahtevah iz tehnične specifikacije naročnika. Vzorce zapakirajte ločeno od ponudbe.

Ponujeni artikli (vzorci) morajo v celoti ustrezati zahtevam iz dokumentacije. V kolikor ponudnik ne ponudi zahtevanih artiklov iz posameznega sklopa ali artikli ne ustrezajo pogojem iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, se ponudnika izloči iz nadaljnje obravnave.«

Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah zapisala, da je naročnik v postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb upravičen preizkusiti prejete vzorce ponujenih artiklov in pri tem preveriti izpolnjevanje tistih lastnosti, ki jih je določil v razpisni dokumentaciji. Čeprav morajo biti zahtevane tehnične lastnosti blaga vnaprej opredeljene v razpisni dokumentaciji, pa je potrebno upoštevati (o čemer se strinjata tako vlagatelj, kakor tudi naročnik), da so nekatere lastnosti blaga, glede na njegovo običajno rabo, pričakovane in jih mora ponujeno blago izpolnjevati ne glede na to, ali jih je naročnik izrecno navedel v razpisni dokumentaciji. Gre za lastnosti, ki so v povezavi s predmetom javnega naročila in namenom, ki ga naročnik zasleduje z izvedbo javnega naročila, same po sebi umevne in posledično pričakovane, naročnik pa je pri preizkušanju vzorcev, glede na namen uporabe blaga, upravičen preveriti tudi te lastnosti. Ali gre pri določeni stvari za lastnost, ki jo naročnik upravičeno pričakuje, pa je odvisno od konkretnih okoliščin posameznega javnega naročila.

Naročnik mora tekom ocenjevanja in vrednotenja ponudb upoštevati zahteve iz razpisne dokumentacije ter ravnati tudi v skladu z načeloma preglednosti in enakopravne obravnave vseh ponudnikov, pri čemer mora zagotoviti možnost naknadne preverljivosti postopka ocenjevanja. Naročnik mora tako postopek ocenjevanja in vrednotenja ponudb ustrezno dokumentirati, kar se nanaša tudi na preizkušanje vzorcev. Iz dokumentacije mora biti razvidno, na kakšen način je izvedel postopek preizkušanja vzorcev in kaj je pri tem ugotovil.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je postopek testiranja razviden iz dveh dokumentov, in sicer iz dokumenta »Zapisnik o odpiranju vzorcev (Sklep št. 45/17 - Zaščitna oprema za dekontaminacijo za leti 2017 in 2018)«, z dne 18.05.2017, in iz dokumenta »Zapisnik o pregledu ponudb (Zaščitna oprema za delo v radiološko nadzorovanem območju - Sklep št. 45/17)«, z dne 05.06.2017. Iz prvega dokumenta je razvidno, da je naročnik v 1. sklopu prejel tri ponudbe (poleg vlagateljeve in ponudbe izbranega ponudnika še ponudbo družbe Geoenergetika d.o.o., Murska Sobota), da so vsi trije ponudniki predložili zahtevane vzorce (vlagatelj in izbrani ponudnik po štiri kose, ponudnik Geoenergetika d.o.o., Murska Sobota pa dva kosa). Naročnik je pri tem za vlagateljeve rokavice navedel, »da je bilo pri bombažnih rokavicah ob namestitvi na roko ugotovljeno, da pride do raztrganine med palcem in kazalcem«. K navedenemu zapisniku sta priloženi tudi fotografiji dveh bombažnih rokavic, ki sta nataknjeni na roko in strgani v predelu med palcem in kazalcem. Iz drugega dokumenta je razvidno, da je naročnik ocenjeval vse prispele vzorce posameznih ponudnikov. Pri izbranem ponudniku ni ugotovil nikakršnih pomanjkljivosti, pri ponudniku Geoenergetika d.o.o., Murska Sobota je ugotovil, da bombažne rokavice odstopajo od zahtevanih dimenzij. Za vlagateljeve vzorce pa je ponovno ugotovil njihovo neustreznost z (enako) obrazložitvijo: »pri bombažnih rokavicah je bilo ob namestitvi na roko ugotovljeno, da pride do raztrganine med palcem in kazalcem«.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bil postopek preizkušanja ustrezno izveden in dokumentiran. Iz obeh dokumentov je tudi jasno razvidno, kako je bila sestavljena strokovna komisija (člani komisije in njihovo strokovni nazivi so v obeh dokumentih poimensko navedeni). Jasno je tudi razvidno, da je naročnik pregledal vse predložene vzorce vseh treh ponudnikov, pri čemer je (tudi) za vlagateljeve rokavice jasno navedeno, kakšne pomanjkljivosti je ugotovila strokovna komisija. Poleg tega naročnik vlagateljevih vzorcev rokavic, ki so bili predmet preizkusa, ni zavrgel, temveč jih je dokumentiral in odstopil tudi Državni revizijski komisiji. Državni revizijski komisiji je odstopil tudi vse vzorce, ki sta jih predložila izbrani ponudnik in družba Geoenergetika d.o.o., Murska Sobota. Na podlagi dejstva, da je pregled in preizkus vzorcev opravila poimensko navedena strokovna komisija, ter da so vzorci vseh treh ponudnikov arhivirani, je mogoče ugotoviti, da je naročnik omogočil objektivno preverljivost preizkusa, ob upoštevanju, da je pregledal oziroma preizkusil vzorce vseh treh ponudnikov, pa je mogoče tudi ugotoviti, da je bila omogočena medsebojna primerljivost (vseh treh) ponudb.

Kot že izhaja iz te obrazložitve, je naročnik pri testiranju vlagateljevih vzorcev ugotovil, da so se vsi štirje vzorci rokavic pri nameščanju na roko strgali v predelu med palcem in kazalcem. Navedeno ugotovitev naročnika potrjujejo tudi odstopljeni vzorci. Vse štiri rokavice so namreč (bolj ali manj) strgane v predelu med palcem in kazalcem. Državna revizijska komisija je sledila vlagateljevemu predlogu iz zahtevka za revizijo in tudi sama preizkusila vlagateljeve vzorce ter jih primerjala z vzorci izbranega ponudnika. Pri tem je ugotovila, da je pletivo rokavic, ki jih je predložil vlagatelj, manj fleksibilno in prožno od pletiva vzorcev, ki jih je predložil izbrani ponudnik, kar je očitno povzročilo tudi nastanek raztrganin. Pri pomerjanju rokavic so se tako raztrganine še povečale (kar gre pripisati tudi prvotno nastalim raztrganinam), nove raztrganine pa so se pojavile tudi med ostalimi prsti, in sicer pri kar treh vzorcih (dve rokavici sta se raztrgali med sredincem in prstancem in med prstancem in mezincem, en vzorec pa med sredincem in prstancem). Državna revizijska komisija je na enak način preizkusila tudi rokavice izbranega ponudnika, pri katerih do raztrganin ni prišlo (rokavic ponudnika Geoenergetika d.o.o., Murska Sobota Državna revizijska komisija ni preizkusila, saj so bile izločene iz razloga, ker so bili vzorci ponujeni v premajhni številki, kar med vlagateljem in naročnikom niti ni sporno). Državna revizijska komisija še pojasnjuje, da je pri pomerjanju rokavic ravnala previdno, poleg tega so rokavice preizkušale osebe, ki imajo manjšo roko kot znaša številka vzorcev. Lastnost, da se rokavice pri natikanju na roko ne raztrgajo pa je, kot pravilno ugotavljata tako naročnik, kakor tudi vlagatelj, pričakovana lastnost rokavic, ki jo je naročnik (ob upoštevanju vnaprej pripravljene razpisne dokumentacije) moral upoštevati pri presoji dopustnosti ponudbe. Vse navedeno velja še toliko bolj v obravnavanem primeru, saj se rokavice potrebujejo za zaščito rok pri opravljanju (nevarnih) del v radiološko nadzorovanih območjih. Nenazadnje je naročnik v celoti odgovoren za varnost svojih delavcev in s tem (tudi) za zanesljivost in varnost razpisane zaščitne opreme.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku v postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb ni mogoče očitati kršitev pravil javnega naročanja. Ker je v postopku preizkušanja vzorcev vlagateljevih rokavic, ki ga je izvedel na transparenten in objektivno preverljiv način, ugotovil napake pri lastnostih, ki sodijo med pričakovane lastnosti rokavic, naročniku ni mogoče očitati, da je s tem, ko je vlagateljevo ponudbo izločil kot nedopustno, kršil prvi odstavek 89. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija je zato, v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 01.09.2017



Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije











Vročiti:

- Nuklearna elektrarna Krško d.o.o., Vrbina 12, Krško,
- Odvetniška družba Avbreht, Zajc in Partnerji o.p. d.o.o., Tivolska cesta 50, Ljubljana,
- Prelet d.o.o., Ulica Belokranjskega odreda 3, Metlika,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana.


Vložiti:

- v spis zadeve, tu.

Natisni stran