018-124/2017 Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo
Številka: 018-124/2017-6Datum sprejema: 30. 8. 2017
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter mag. Mateje Škabar in Tadeje Pušnar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Sečnja«, v sklopu 1: »Postojna, Sežana, Tolmin«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika GD LOGAR, d.o.o., Buje 3A, 6217 Vremski Britof (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 30. 8. 2017
odločila:
1. Zahtevku za revizijo z dne 16. 6. 2017 se ugodi tako, da se postopek oddaje javnega naročila »Sečnja«, za katerega je bilo obvestilo o javnem naročilu objavljeno na portalu javnih naročil dne 21. 3. 2017 pod številko objave JN002084/2017-W01, razveljavi v sklopu 1: »Postojna, Sežana, Tolmin«.
2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v znesku 1.000,00 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.
Obrazložitev:
Naročnik je dne 21. 3. 2017 na portalu javnih naročil pod številko objave JN002084/2017-W01 objavil obvestilo o javnem naročilu za sečnjo, spravilo ter odkup gozdnih lesnih sortimentov, poleg tega pa še za izvedbo nekaterih drugih del v gozdovih in na ostalih površinah v upravljanju naročnika. Omenjeno javno naročilo se je razdeljeno na 3 sklope oddajalo po postopku naročila male vrednosti.
Naročnik je dne 12. 6. 2017 izdal dokument »Odločitev o neoddaji javnega naročila, MORS 17/2017-JNMV«, št. 430-40/2017-22 (v nadaljevanju: Odločitev o neoddaji naročila), s katerim je odločil, da javnega naročila za sklop 1: »Postojna, Sežana, Tolmin« ne bo oddal. Razlog za sprejem omenjene odločitve je bila naročnikova ugotovitev, da nobena od dveh, za sklop 1 prejetih ponudb, ni bila pripravljena v skladu z zahtevo, da razlika med cenami kakovostnih razredov hlodovine znotraj drevesne vrste oziroma skupine drevesnih vrst ne sme biti manjša od 10 EUR, kot je to določala dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila.
Vlagatelj je zoper Odločitev o neoddaji naročila vložil zahtevek za revizijo z dne 16. 6. 2017. Navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji pod točko M) natančno in jasno opredelil 15 različnih tržnih imen drevesnih vrst oziroma skupin drevesnih vrst, med njimi tudi skupino drevesnih vrst pod točko »3. smreka, jelka, macesen« ter skupino drevesnih vrst pod točko »13. smreka, jelka«. V povezavi s tako opredeljenimi drevesnimi vrstami oziroma skupinami drevesnih vrst je naročnik določil, da razlika med cenami kakovostnih razredov hlodovine znotraj drevesne vrste oziroma skupine drevesnih vrst ne sme biti manjša od 10 EUR. Po zatrjevanju vlagatelja je naročnik njegovo ponudbo izločil, ker je ugotovil, da navedena zahteva ni izpolnjena na poziciji za sortiment »smreka, jelka, B hlodi« (v tabeli Merilo – g) s ponudbeno ceno 102,01 EUR (brez DDV) ter na poziciji za sortiment »smreka, jelka, macesen, C hlodi« (v tabeli Merilo – M.c) s ponudbeno ceno 95,00 EUR (brez DDV). Iz predstavljene obrazložitve po mnenju vlagatelja izhaja, da je naročnik združil dve različni skupini drevesnih vrst, to je skupino drevesnih vrst pod točko »3. smreka, jelka, macesen« in skupino drevesnih vrst pod točko »13. smreka, jelka«, četudi takšno združevanje v razpisni dokumentaciji ni bilo predvideno. Po prepričanju vlagatelja njegova ponudba izpostavljeno zahtevo v celoti izpolnjuje, saj med kakovostnimi razredi iste drevesne vrste oziroma iste skupine drevesnih vrst razlika v ceni ni manjša od 10 EUR. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija razveljavi »Odločitev o neoddaji javnega naročila, MORS 17/2017-JNMV«, št. 430-40/2017-22 z dne 12. 6. 2017, in potrdi »Odločitev o oddaji javnega naročila, MORS 17/2017-JNMV, SEČNJA«, št. 430-40/2017-16 z dne 12. 5. 2017, poleg tega pa zahteva tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.
Naročnik je zahtevek za revizijo z »Odločitvijo o zahtevku za revizijo postopka javnega naročila, MORS 17/2017-JNMV, 1. sklop – Postojna, Sežana, Tolmin«, št. 430-216/2017-5 z dne 29. 6. 2017, zavrnil, posledično pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva. Navaja, da je pri določitvi nazivov polj v stolpcu »Tržno ime drevesne vrste oziroma skupine drevesnih vrst« uporabil tržna imena drevesnih vrst oziroma tržne skupine drevesnih vrst iz Priloge 1 Pravilnika o merjenju in razvrščanju gozdnih lesnih sortimentov (Uradni list RS, št. 17/11 s sprem.; v nadaljevanju: Pravilnik), pri določitvi nazivov polj v stolpcu »Sortimentacija« pa je uporabil nazive iz Priloge 2 Pravilnika. V poljih »Sortimentacija« kakor tudi v poljih »Tržno ime drevesne vrste oziroma skupine drevesnih vrst« so združeni različni kakovostni razredi ter različne drevesne vrste oziroma skupine drevesnih vrst, upoštevajoč razmerja med tržnimi cenami, in sicer tako, da so v posameznih poljih združeni kakovostni razredi lesa tistih drevesnih vrst oziroma skupin drevesnih vrst, ki imajo podobne tržne cene. Posledično je potrebno, kot zatrjuje naročnik, na podlagi določbe razpisne dokumentacije, skladno s katero razlika med cenami kakovostnih razredov hlodovine znotraj drevesne vrste oziroma skupine drevesnih vrst ne sme biti manjša od 10 EUR, omenjeno razliko v ponudbeni ceni znotraj drevesne vrste oziroma skupine drevesnih vrst upoštevati tudi glede na kakovostni razred hlodovine in ne zgolj znotraj »Tržnega imena drevesne vrste oziroma skupine drevesnih vrst«. To pomeni, da so morali ponudniki razliko v ceni v višini vsaj 10 EUR med kakovostnimi razredi hlodovine (A2, B, C, D1, D2) upoštevati ločeno za smreko, jelko, macesen, bor, druge iglavce in iglavce (pri iglavcih) oziroma za bukev, hrast, listavce brez bukve in hrasta (pri listavcih). Glede na navedeno zahtevku za revizijo po mnenju naročnika ni mogoče ugoditi.
Državna revizijska komisija je v obravnavani zadevi dne 10. 8. 2017 na podlagi prvega odstavka 37. člena ZPVPJN podaljšala rok za sprejem odločitve.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, preučitvi navedb vlagatelja in naročnika ter po presoji izvedenih dokazov je Državna revizijska komisija iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, v skladu z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.
Med strankama revizijskega postopka je spor o tem, ali je naročnik ravnal v skladu z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3) in določili »Razpisne dokumentacije za oddajo javnega naročila po postopku naročila male vrednosti SEČNJA, SPRAVILO IN ODKUP GOZDNIH LESNIH SORTIMENTOV TER DRUGIH DEL V GOZDOVIH IN NA OSTALIH POVRŠINAH, MORS 17/2017-JNMV« (v nadaljevanju: razpisna dokumentacija), ko je ponudbo vlagatelja za sklop 1: »Postojna, Sežana, Tolmin« zavrnil kot nedopustno in odločil, da javnega naročila v navedenem sklopu zaradi nedopustnosti obeh prejetih ponudb ne bo oddal.
V Odločitvi o neoddaji naročila je naročnik glede vlagateljeve ponudbe navedel, da znaša razlika med ponudbeno ceno v znesku 102,01 EUR (brez DDV) za kakovostne razrede hlodovine na poziciji za sortiment »smreka, jelka, B hlodi« (v tabeli Merilo – g) in ponudbeno ceno v znesku 95,00 EUR (brez DDV) za kakovostne razrede hlodovine na poziciji za sortiment »smreka, jelka, macesen, C hlodi« (Merilo – M.c) manj kot 10 EUR. Na podlagi navedenega je naročnik zaključil, da vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje zahteve, v skladu s katero razlika med cenami kakovostnih razredov hlodovine znotraj drevesne vrste oziroma skupine drevesnih vrst ne sme biti manjša od 10 EUR, zato jo je zavrnil kot nedopustno.
Vlagatelj po vsebini smiselno zatrjuje, da je naročnik z zavrnitvijo njegove ponudbe zaradi neizpolnjevanja navedene zahteve kršil določila razpisne dokumentacije, saj ocene o nedopustnosti ni sprejel na podlagi primerjave ponudbenih cen kakovostnih razredov hlodovine znotraj ene same drevesne vrste oziroma ene same skupine drevesnih vrst, kot je to določala razpisna dokumentacija, temveč je med sabo primerjal ponudbeni ceni kakovostnih razredov hlodovine dveh različnih drevesnih vrst oziroma dveh različnih skupin drevesnih vrst. Po mnenju vlagatelja so namreč morali ponudniki omenjeno zahtevo upoštevati zgolj pri oblikovanju ponudbenih cen različnih kakovostnih razredov hlodovine znotraj posamezne drevesne vrste oziroma znotraj posamezne skupine drevesnih vrst, kot je le-te določil naročnik v razpisni dokumentaciji, pri čemer niso bili dolžni upoštevati opredelitve tržnih imen drevesnih vrst oziroma tržnih skupin drevesnih vrst, kakor so izhajale iz Priloge 1: Tržna imena in tržne skupine gozdnih drevesnih vrst (v nadaljevanju: Priloga 1) takrat veljavnega Pravilnika o merjenju in razvrščanju gozdnih lesnih sortimentov (Uradni list RS, št. 17/11 s sprem.; v nadaljevanju: Pravilnik). Nasprotno so po zatrjevanju naročnika ponudniki omenjeno zahtevo izpolnili le, v kolikor so razliko v višini najmanj 10 EUR upoštevali pri oblikovanju ponudbenih cen različnih kakovostnih razredov hlodovine znotraj posamezne drevesne vrste oziroma znotraj posamezne skupine drevesnih vrst, upoštevaje pri tem opredelitev tržnih imen drevesnih vrst in tržnih skupin drevesnih vrst v Prilogi 1 Pravilnika.
Z vidika predstavljenih revizijskih navedb se kot sporno med strankama revizijskega postopka kaže vprašanje razlage naročnikove zahteve, v skladu s katero razlika med cenami kakovostnih razredov hlodovine znotraj drevesne vrste oziroma skupine drevesnih vrst ne sme biti manjša od 10 EUR. Da bi bilo mogoče ugotoviti, katera od obeh predstavljenih razlag navedene zahteve, vlagateljeva ali naročnikova, je pravilna, pa je potrebno (glede na revizijske trditve) najprej odgovoriti na vprašanje, kako v okviru obravnavane zahteve razumeti besedno zvezo »drevesna vrsta oziroma skupina drevesnih vrst«.
V skladu z načelom transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku. Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala (prim. npr. odločitev v zadevi, št. 018-077/2017), načelo transparentnosti javnega naročanja med drugim zahteva, da so zahteve in merila za oddajo javnega naročila v razpisni dokumentaciji določena jasno, natančno in nedvoumno, tako da lahko vsi razumno obveščeni ter običajno skrbni ponudniki razumejo njihov pomen in jih enako razlagajo ter da lahko naročnik preveri, ali prejete ponudbe izpolnjujejo merila, ki veljajo za zadevno naročilo (prim. sodbo Sodišča Evropske unije, št. C-368/10). Namen zahteve po vnaprejšnji jasni, natančni in nedvoumni določitvi meril za oddajo javnega naročila je preprečiti naročnikovo subjektivno oziroma samovoljno ocenjevanje in vrednotenje ponudb ter zagotoviti, da se ponudniki vnaprej seznanijo z okoliščinami, ki bodo vplivale na oddajo javnega naročila. Le tako lahko ponudniki pripravijo ne samo dopustno, temveč tudi konkurenčno ponudbo, ki jo je mogoče primerjati s ponudbami drugih ponudnikov. V skladu s petim odstavkom 84. člena ZJN-3 morajo biti merila za oddajo javnega naročila nediskriminatorna, sorazmerna in povezana s predmetom javnega naročila. Pri ocenjevanju ponudb mora naročnik uporabiti zgolj tista merila za oddajo javnega naročila, ki so bila določena v razpisni dokumentaciji, in sicer na način, kot so bila opisana in ovrednotena. Naročnik namreč po poteku roka za oddajo ponudb ne sme več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije (drugi odstavek 67. člena ZJN-3), prav tako pa mora pri ocenjevanju ponudb strogo ravnati v skladu z zahtevami, ki jih je sam vnaprej določil.
Naročnik je v razpisni dokumentaciji v točki »4. Merilo g« poglavja »IV. Ocenjevanje ponudb« kot eno od meril za oddajo javnega naročila za vse 3 sklope med drugim določil ponudbo za odkup gozdnih lesnih sortimentov na 1 m3 oziroma na 1 nm3 v EUR z DDV, ki jo je ovrednotil s 50 možnimi točkami, pri čemer je določil tudi formule za izračun točk. Zaradi dolžnosti ocenjevanja ponudb glede na navedeno merilo je naročnik v obrazec »Priloga 2 – Ponudba cene« vključil »Odkupni cenik gozdnih lesnih sortimentov za vse sklope, izdelan na podlagi Pravilnika o merjenju in razvrščanju gozdnih lesnih sortimentov (Uradni list RS, št. 79/11) ter tržnih razmer« (v nadaljevanju: odkupni cenik), pripravljen v obliki preglednice.
Naročnik je v odkupnem ceniku v poljih stolpca, poimenovanega »Sortimentacija«, določil različne kakovostne razrede hlodovine, v poljih stolpca, poimenovanega »Tržno ime drevesne vrste oziroma skupine drevesnih vrst«, je navedel drevesne vrste oziroma skupine le-teh, v poljih naslednjega stolpca je opredelil merske enote, ponudniki pa so morali v polja nadaljnjih dveh stolpcev vpisati ceno brez DDV v EUR/m3 oziroma v EUR/nasuti m3 in ceno z 22 % DDV v EUR/m3 oziroma v EUR/nasuti m3.
Vlagatelj ne zanika, izhaja pa tudi iz njegovega odkupnega cenika, da je v polju, v katerega je bilo potrebno vpisati ponudbeno ceno za »C – Hlodi za proizvodnjo žaganega lesa druge kakovosti« za »smreko, jelko, macesen«, navedel ceno 95,00 EUR (brez DDV), v polju, v katerega so ponudniki morali vpisati ponudbeno ceno za »B – Hlodi za proizvodnjo žaganega lesa prve kakovosti« za »smreko, jelko«, pa je navedel ceno 102,01 EUR (brez DDV). V kolikor bi torej veljalo slediti naročnikovi razlagi obravnavane določbe razpisne dokumentacije in bi bilo smreko ter jelko vsako zase šteti kot samostojno drevesno vrsto oziroma skupino drevesnih vrst, bi bilo posledično potrebno ugotoviti, da znaša razlika med vlagateljevo ponudbeno ceno za hlodovino smreke kakovostnega razreda B in njegovo ponudbeno ceno za hlodovino smreke kakovostnega razreda C v nasprotju z zahtevo razpisne dokumentacije manj kot 10 EUR. Enako bi bila v takem primeru tudi razlika med vlagateljevima ponudbenima cenama za hlodovino jelke kakovostnega razreda B in kakovostnega razreda C manjša od 10 EUR, kar ne bi bilo v skladu z obravnavano določbo razpisne dokumentacije. V kolikor bi po drugi strani veljalo slediti vlagateljevi razlagi in šteti, da je naročnik v eno samostojno ter enovito drevesno vrsto oziroma skupino drevesnih vrst za potrebe konkretnega postopka javnega naročanja združil tako smreko kot jelko in macesen ter je v drugo samostojno in enovito drevesno vrsto oziroma skupino drevesnih vrst uvrstil smreko ter jelko, pa bi to pomenilo, da navedeni ponudbeni ceni vlagatelja nista v nasprotju z obravnavano zahtevo.
Iz razpisne dokumentacije je razbrati, da je naročnik odkupni cenik pripravil na temelju določb že omenjenega, takrat veljavnega Pravilnika.
V skladu z 8. členom Pravilnika se gozdni lesni sortimenti razvrščajo po drevesnih vrstah in njihovih skupinah, dimenzijah, namenu rabe ter kakovosti. Za razvrščanje gozdnih lesnih sortimentov po drevesnih vrstah se na podlagi 9. člena Pravilnika uporabljajo tržna imena gozdnih drevesnih vrst in tržne skupine gozdnih drevesnih vrst, navedene v Prilogi 1, ki je sestavni del Pravilnika. Kot tržna imena gozdnih drevesnih vrst so za iglavce v Prilogi 1 navedeni jelka, drugi iglavci, macesen, smreka, črni bor, zeleni bor, rdeči bor, duglazija in tisa, kot tržne skupine gozdnih drevesnih vrst pa so določeni jelka, drugi iglavci, macesen, smreka in bor.
Iz navedenih določb Pravilnika izhaja, da tako smreka kot jelka vsaka zase predstavljata samostojno drevesno vrsto oziroma skupino drevesnih vrst. Z vidika zahteve, da razlika med cenami kakovostnih razredov hlodovine znotraj drevesne vrste oziroma skupine drevesnih vrst ne sme biti manjša od 10 EUR, to po presoji Državne revizijske komisije pomeni, da so morali ponudniki ponudbeno ceno različnih kakovostnih razredov hlodovine smreke oblikovati tako, da razlika med njimi ni bila manjša od 10 EUR. Navedeno ni veljalo le za smreko, pač pa za vse drevesne vrste oziroma skupine drevesnih vrst, navedene v odkupnem ceniku, tudi za jelko – enako kot pri oblikovanju ponudbenih cen v primeru smreke so torej morali ponudniki za različne kakovostne razrede hlodovine jelke upoštevati, da razlika med njimi ne sme biti manjša od 10 EUR.
Predstavljena razlaga omenjene zahteve, ki se sklada z naročnikovo interpretacijo le-te, je po oceni Državne revizijske komisije nedvomno mogoča. Ne gre namreč prezreti, da se je naročnik v razpisni dokumentaciji izrecno skliceval na omenjeni Pravilnik in je na podlagi slednjega, kakor jasno izhaja iz razpisne dokumentacije, tudi pripravil odkupni cenik, v katerem je navedel ista tržna imena gozdnih drevesnih vrst oziroma skupin gozdnih drevesnih vrst, kot jih določa Pravilnik.
Vendar pa predstavljena razlaga omenjene zahteve, določene v povezavi s ponudbo za odkup gozdnih lesnih sortimentov kot ene od meril za oddajo javnega naročila, po presoji Državne revizijske komisije glede na določila razpisne dokumentacije ni edina, ki je mogoča.
Iz razpisne dokumentacije namreč izhaja, da je naročnik v odkupnem ceniku v enem od polj pod stolpcem »Tržno ime drevesne vrste oziroma skupine drevesnih vrst« navedel »smreka, jelka, macesen«, v drugem pa je zapisal »smreka, jelka«. Omenjeni navedbi je bilo (zlasti ob dejstvu, da sta bili vsebovani v stolpcu »Tržno ime drevesne vrste oziroma skupine drevesnih vrst«) moč razumeti tudi na način, da je naročnik sam, po svoji volji in neodvisno pri tem od določb Pravilnika, opredelil drevesne vrste oziroma skupine drevesnih vrst, pri čemer je v eno od slednjih vključil smreko, jelko ter macesen, v drugi pa je združil smreko ter jelko. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je potrebno na temelju takšne razlage razpisne dokumentacije za utemeljeno šteti vlagateljevo navedbo, da so morali ponudniki obravnavano zahtevo upoštevati posebej pri oblikovanju ponudbenih cen različnih kakovostnih razredov hlodovine znotraj enovite drevesne vrste oziroma skupine drevesnih vrst, ki so jo po volji naročnika tvorili smreka, jelka ter macesen, in posebej pri oblikovanju ponudbenih cen različnih kakovostnih razredov hlodovine znotraj enovite drevesne vrste oziroma skupine drevesnih vrst, ki je obsegala smreko ter jelko. Zaključku, da je predstavljena razlaga omenjene zahteve, ki jo ponuja vlagatelj, mogoča, pritrjuje tudi dejstvo, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni jasno določil, da morajo ponudniki pri oblikovanju ponudbenih cen upoštevati tržna imena drevesnih vrst oziroma skupin drevesnih vrst, kot so opredeljena v Pravilniku, temveč se je na uporabo Pravilnika zgolj dvoumno skliceval.
Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da je razpisna dokumentacija v obravnavanem delu, ki se nanaša na ponudbo za odkup gozdnih lesnih sortimentov kot eno od meril za izbiro najugodnejše ponudbe, nejasna in pomanjkljiva ter kot taka omogoča (vsaj) dve različni interpretaciji, posledično pa preprečuje oddajo medsebojno primerljivih ponudb. Poleg tega dvoumno določeno merilo, glede katerega ni jasno, v zvezi s kakovostnimi razredi katerih drevesnih vrst oziroma skupin drevesnih vrst je potrebno upoštevati zahtevo po minimalni razliki v ponudbeni ceni v višini vsaj 10 EUR, onemogoča naročniku objektivno ocenjevanje prejetih ponudb, obenem pa mu daje možnost subjektivnega ocenjevanja in/ali sprotnega prilagajanja nastali situaciji.
Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik z nejasno in dvoumno zahtevo, ki se nanaša na eno od meril za oddajo javnega naročila in ki posledično onemogoča medsebojno primerljivost ponudb, kršil načelo transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) v povezavi s 84. členom ZJN-3. Državna revizijska komisija je zato kljub dejstvu, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo predlagal razveljavitev odločitve o oddaji naročila v sklopu 1, skladno s pooblastilom iz drugega odstavka 39. člena ZPVPJN postopek oddaje javnega naročila »Sečnja« v sklopu 1: »Postojna, Sežana, Tolmin« razveljavila v celoti. Ugotovljenih kršitev, ki se nanašajo na nemožnost objektivnega ocenjevanja prejetih ponudb, namreč ni mogoče odpraviti zgolj z delno razveljavitvijo postopka javnega naročanja oziroma z razveljavitvijo odločitve o oddaji javnega naročila, saj se bodo ponudniki le na podlagi nove razpisne dokumentacije, ki bo vključevala jasno določena merila, lahko enakopravno potegovali za pridobitev konkretnega javnega naročila v sklopu 1.
Državna revizijska komisija, upoštevaje tretji odstavek 39. člena ZJN-3, naročnika napotuje, naj v primeru, če se bo odločil za ponovno izvedbo postopka oddaje javnega naročila za sklop 1, slednjega izvede v skladu z določili ZJN-3 in ob upoštevanju ugotovitev Državne revizijske komisije iz te odločitve.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povrnitev stroška takse za predrevizijski in revizijski postopek, plačane v znesku 1.560,00 EUR (gl. potrdilo o plačilu takse z dne 15. 6. 2017), pri čemer Državna revizijska komisija ugotavlja, da je takso, ki jo je sicer poravnal v skladu s pravnim poukom naročnika, preplačal.
Ker je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo zoper odločitev naročnika o neoddaji javnega naročila zaradi zavrnitve obeh prejetih ponudb kot nedopustnih, je potrebno v dani zadevi višino takse določiti na podlagi 76. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 (Uradni list RS, št. 80/16 s sprem.; v nadaljevanju: ZIPRS1718). To pomeni, da znaša taksa v konkretnem postopku pravnega varstva 1.000,00 EUR, medtem ko je vlagatelj slednjo plačal v višini 1.560,00 EUR.
Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija v skladu s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN vlagatelju kot potreben strošek za postopek pravnega varstva priznala plačano takso v višini 1.000,00 EUR, višjo stroškovno zahtevo vlagatelja pa je zavrnila. Državna revizijska komisija bo o vračilu preplačanega dela takse v višini 560,00 EUR odločila v skladu z 72. členom ZPVPJN.
Glede na navedeno je naročnik dolžan vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v znesku 1.000,00 EUR, in sicer v roku 15 dni, ki skladno s 313. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN teče od dneva prejema tega sklepa.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
V Ljubljani, dne 30. 8. 2017
Predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije
Vročiti:
- GD LOGAR, d.o.o., Buje 3A, 6217 Vremski Britof,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.
V vednost:
- finančno-računovodska služba Državne revizijske komisije.
Vložiti:
- v spis zadeve.