018-192/2017 Turizem Ljubljana

Številka: 018-192/2017-10
Datum sprejema: 28. 8. 2017

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Mateje Škabar kot predsednice senata, Boruta Smrdela kot člana senata in Nine Velkavrh kot članice senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za »storitve prevajanja Turizma Ljubljana« (sklopi 2, 3 in 5) in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Jna, poslovne storitve, d. o. o., Kotnikova ulica 5, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Turizem Ljubljana, Krekov trg 10, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 28. 9. 2017

odločila:

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku oddaje naročila male vrednosti (objava 31. 5. 2017 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005503/2017-W01) z dokumentom »Odločitev o oddaji naročila« št. ZTL-71/2017-MP-11 z dne 21. 8. 2017 ponudnike obvestil, da je za sklopa 1 in 4 izbral vlagateljevo ponudbo, za sklopa 2 in 5 ponudbo ponudnika Kibord, d. o. o., Stranska vas 17 b, Dobrova (v nadaljevanju: ponudnik Kibord, d. o. o., Stranska vas), za sklop 3 pa naročila male vrednosti ni oddal.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 28. 8. 2017 in predlagal, da se izbere njegovo ponudbo za sklope 2, 3 in 5, zahteval pa je tudi povrnitev stroškov za takso, ki jo je za vsak sklop plačal 500 eurov. Vlagatelj je navedel, da:
- bi moral naročnik ob objavi odločitve o oddaji naročila male vrednosti v aplikaciji portala javnih naročil vnesti vlagateljeve kontaktne podatke, s čimer bi bil vlagatelj obveščen o tej odločitvi, česar pa ni storil z namenom, da bi vlagatelj zamudil rok za vložitev zahtevka za revizijo,
- 44. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) ne prepoveduje zviševanja cen med pogajanji, tega pa naročnik ni prepovedal niti v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, zaradi česar ne bi smel izločiti njegove ponudbe za sklope 2, 3 in 5, čeprav je na pogajanjih zvišal cene od tistih, ki jih je ponudil v ponudbi, saj vlagateljevo ravnanje ni bilo v nasprotju ne z ZJN-3 ne s protokolom pogajanj,
- 44. člen ZJN-3, drugače kot 28. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), ne določa, kako naj ponudniki oblikujejo ceno med pogajanji,
- je naročnik po prvem krogu pogajanj ustno poudaril, da se lahko pogaja le o nižji ali enaki ceni prvotne ponudbe, vendar mu je vlagatelj nemudoma oporekal, saj tega ZJN-3 ali drug zakon ne določa načina oblikovanja cen med pogajanji, naročnika pa tudi omejuje drugi odstavek 67. člena ZJN-3, ki mu preprečuje spremembo ali dopolnitev dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila po preteku roka za predložitev ponudb,
- je naročnik za sklopa 2 in 5 izbral ponudbo ponudnika Kibord, d. o. o., Stranska vas, čeprav je ta ponudnik ponudil višjo ponudbeno ceno kot vlagatelj, saj bi moral naročnik pri uporabi merila cena upoštevati tudi DDV, saj je cena opredeljena skladno z Zakonom o davku na dodano vrednost,
- niti 84. člen ZJN-3 ne določa, da merilo najnižja cena pomeni končno ceno brez DDV, tega pa ni določil niti v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, saj je kot merilo določil najnižjo ceno, ne pa najnižje cene brez DDV,
- naročnik ni enakopravno obravnaval ponudnikov, saj ti niso bili vnaprej obveščeni, da ima prakso, da izbira ponudbe ob upoštevanju cene brez DDV.

Ponudnik Kibord, d. o. o., Stranska vas se je z vlogo z dne 4. 9. 2017 izjasnil o zahtevku za revizijo in navedel, zakaj se ne strinja z vlagateljevimi navedbami.

Naročnik je s sklepom št. ZTL-71/2017-MP-12 z dne 11. 9. 2017 zahtevek za revizijo in vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik je navedel, da:
- ga zakon ne zavezuje, da bi moral ob objavi odločitve o oddaji naročila male vrednosti vnašati tudi kontaktne podatke ponudnikov, vendar je v tem primeru tudi vnesel kontaktne podatke ponudnikov, zato so neutemeljene navedbe o njegovem namenu, da bi vlagatelj zamudil rok za vložitev zahtevka za revizijo,
- je pri Uradnem listu RS preveril, ali je bil vlagatelj po elektronski pošti obveščen o odločitvi o oddaji naročila male vrednosti, in je pridobil pritrdilen odgovor,
- je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navedel, da bo v postopek oddaje naročila male vrednosti vključil pogajanja in da se bo pogajal le o ceni storitve, določil pa je tudi protokol pogajanj,
- ni spreminjal dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila,
- za pogajanja pri oddaji naročila male vrednosti se skladno z drugim odstavkom 47. člena ZJN-3 smiselno uporablja 44. člen ZJN-3, izboljšanje vsebine ponudb iz 10. odstavka 47. člena ZJN-3 pa pomeni, da se naročnik pogaja le o zniževanju cene, ne pa tudi o njenem poviševanju,
- ni pravilno stališče o različnosti ureditve z ZJN-2, saj tudi ZJN-3 določa način pogajanj,
- je zagotovil enako obravnavo ponudnikov, saj je vlagatelju in ponudniku Kibord, d. o. o., Stranska vas, ki sta bila edina udeleženca pogajanj, enako predstavil izhodišča pogajanj, ki je v zniževanju cene ali njihovi enakosti s tistimi, kot so bile že predložene,
- je treba vlagateljeve navedbe o DDV obravnavati le podredno,
- je oba ponudnika obravnaval enakopravno, saj je upošteval neto ceno, in s tem zagotovil primerljivost ponudb,
- je neutemeljeno vlagateljevo utemeljevanje o bruto in neto cenah, saj je treba upoštevati že to, da vlagatelj ni ravnal skladno z 10. odstavkom 44. člena ZJN-3, zato vlagateljeva ponudba ni dopustna skladno z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 in je naročnik ni mogel izbrati za sklope 2, 3 in 5.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. ZTL 118/17 z dne 14. 9. 2017 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo, z elektronskim sporočilom z dne 27. 9. 2017 pa je Državni revizijski komisiji posredoval tudi vročilnico, da je vlagatelju 14. 9. 2017 vročil sklep št. ZTL-71/2017-MP-12 z dne 11. 9. 2017.

Državna revizijska komisija do sprejema odločitve o zahtevku za revizijo ni prejela vlagateljeve opredelitve do naročnikovih navedb iz sklepa št. ZTL-71/2017-MP-12 z dne 11. 9. 2017.

Državna revizijska komisija je sprejela zahtevek za revizijo v obravnavo, saj so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN (drugi odstavek 31. člena ZPVPJN) in torej tudi njegova pravočasna vložitev zoper odločitev o (ne)oddaji naročila male vrednosti (prva alinea prvega odstavka 31. člena ZPVPJN v povezavi s šestim odstavkom 25. člena ZPVPJN). Dokument »Odločitev o oddaji naročila« št. ZTL-71/2017-MP-11 z dne 21. 8. 2017 je bil namreč 23. 8. 2017 objavljen na portalu javnih naročil, s čimer se šteje, da je bil 23. 8. 2017 tudi vročen vlagatelju (druga poved iz 10. odstavka 90. člena ZJN-3), vlagatelj pa je zahtevek za revizijo vložil 29. 8. 2017 po pošti priporočeno (podatki s poštne nalepke na ovojnici, v katero je bil vložen zahtevek za revizijo), kar je upoštevajoč peti odstavek 1. člena ZPVPJN in drugi odstavek 111. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN četrti delovni dan od objave dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« št. ZTL-71/2017-MP-11 z dne 21. 8. 2017 na portalu javnih naročil. Vlagatelj si je torej z vložitvijo zahtevka za revizijo po pošti priporočeno na 29. 8. 2017 zavaroval rok iz šestega odstavka 25. člena ZPVPJN (prvi in drugi odstavek 112. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN), saj ga je vložil v roku pet delovnih dni od seznanitve z dokumentom »Odločitev o oddaji naročila« št. ZTL-71/2017-MP-11 z dne 21. 8. 2017. Vsebinsko enako je ugotovil tudi vlagatelj (str. 1 zahtevka za revizijo), zato morebitna naročnikova opustitev obveščanja po elektronski pošti, ki je naročnik ne priznava in pojasnjuje, da je tudi vlagatelja obvestil tudi po elektronski pošti, čeprav naj mu tega ne bi nalagal niti ZJN-3 (str. 2 sklepa št. ZTL-71/2017-MP-12 z dne 11. 9. 2017), ni vplivala na vlagateljevo možnost uveljavljanja pravnega varstva po ZPVPJN. Državni revizijski komisiji se zato ni treba izrekati, ali bi sicer obstajala naročnikova dolžnost, da ponudnike obvešča o odločitvi o (ne)oddaji naročila male vrednosti tudi po elektronski pošti. Kakršnakoli bi že bila ugotovitev Državne revizijske komisije, ta namreč ne bi mogla vplivati na vlagateljev položaj.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, ponudnika Kibord, d. o. o., Stranska vas in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Naročnik je javno naročilo storitev (točka II.1.3 objave; 5. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3) razdelil na pet sklopov (drugi in četrti odstavek Opisa predmeta javnega naročila, str. 10 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) ter ga z namenom sklenitve okvirnega sporazuma (19. točka Navodila za izdelavo ponudbe, str. 8 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in priloga A, str. 44–53 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) ob upoštevanju meril cena in ocena ponudbe (Merila, str. 18–20 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) oddajal po postopku oddaje naročila male vrednosti (drugi odstavek 3. točke Navodila za izdelavo ponudbe, str. 3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), v katerega je vključil pogajanja le o ceni storitev (tretji odstavek 3. točke Navodila za izdelavo ponudbe, str. 3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila). Naročnik je glede na podatke iz zapisnika o odpiranju ponudb št. ZTL-71/2017-MP-6 z dne 16. 6. 2017 za sklop 2 prejel ponudbe treh ponudnikov, za sklop 3 ponudbi dveh ponudnikov in za sklop 5 ponudbe štirih ponudnikov, vendar je k pogajanjem z vabilom št. ZTL-71/2017-MP-7 z dne 25. 7. 2017 za sklopa 2 in 5 povabil le vlagatelja in ponudnika Kibord, d. o. o., Stranska vas, za sklop 3 pa le vlagatelja. Naročnik je v vabilu št. ZTL-71/2017-MP-7 z dne 25. 7. 2017 opisal protokol pogajanj, pri čemer je naštel 10 opravil, navedel pa je tudi: »Predmet pogajanj bo cena izvedbe storitev prevajanja Turizma Ljubljana. Cena dosežena na pogajanjih, je konča in jo ponudnik potrdi s podpisom Zapisnika o pogajanjih ob zaključku pogajanj.« Naročnik je po izvedenih pogajanjih odločil, da naročila male vrednosti v sklopih 2, 3 in 5 ne odda vlagatelju, ker je med pogajanji zvišal ceno in s tem kršil protokol pogajanj, sicer pa je ponudnik Kibord, d. o. o., Stranska vas v sklopih 2 in 5 tudi predložil ugodnejšo ponudbo, čemur je vlagatelj nasprotoval.

Skladno s prvo povedjo iz drugega odstavka 47. člena ZJN-3 lahko naročnik v postopek naročila male vrednosti vključi pogajanja, kar je naročnik, kot že ugotovljeno, tudi storil, pogajanja pa je tudi izvedel, in sicer 28. 7. 2017. Naročnik je že v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navedel, da se bo pogajal le o ceni: torej o edinem izmed elementov, ki se ga ocenjuje po merilu. Enako izhodišče je naročnik navedel v vabilu št. ZTL-71/2017-MP-7 z dne 25. 7. 2017. To izhodišče ob dejstvu, da se za izvedbo pogajanj skladno s tretjo povedjo z drugega odstavka 47. člena ZJN-3 smiselno uporablja 44. člen ZJN-3, pomeni, da je bilo glede na dejansko stanje v zadevi izboljšanje ponudbene vsebine v smislu prve povedi iz 10. odstavka 44. člena ZJN-3 že po naravi stvari le nižanje cene, ne pa tudi njeno višanje. Zato ne more biti bistveno, da naročnik ne v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ne v protokolu pogajanj, kot je bil določen v vabilu št. ZTL-71/2017-MP-7 z dne 25. 7. 2017, ni izrecno navedel, da se bo pogajal le o nižanju cene. Niti to, da je naročnik »po prvem krogu ustno poudaril, da se lahko pogaja le o nižji ali enaki ceni prvotne ponudbe« (str. 3 zahtevka za revizijo), ne pomeni dopolnjevanja ali spreminjanja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnikovo ustno ravnanje, ki ga vlagatelj priznava, ne predstavlja kršitve prve povedi iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3. Naročnik je z ustnim pojasnilom 28. 7. 2017 namreč le pojasnil, kaj pomeni zakonsko besedilo iz 10. odstavka 44. člena ZJN-3 glede na dejansko stanje iz postopka naročila male vrednosti, ki ga je vodil naročnik. Da povišanje cene v tem primeru ne bi pomenilo izboljšanja ponudbene vsebine v smislu prve povedi iz 10. odstavka 44. člena ZJN-3, izhaja tudi že iz navedb (str. 6, 8 in 10 zahtevka za revizijo), da je vlagatelj »zvišal ceno prevoda zaradi povečanja stroškov prevajalcev«. Naročnik bi moral namreč za prevode po istih prevajalcih, ki jih je ocenil po merilu ocena ponudbe, teh ocen pa vlagatelj ni izpodbijal, plačati več, kot je vlagatelj ponujal, preden so se začela pogajanja. Vlagatelj si torej s svojimi navedbami prizadeva, da bi moral naročnik plačati več za isti nivo kakovosti izvajanja storitev.

Državna revizijska komisija tako sprejema naročnikovo utemeljitev iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« št. ZTL-71/2017-MP-11 z dne 21. 8. 2017, da je vlagatelj kršil protokol pogajanj. Vlagatelj je namreč v postopku oddaje naročila male vrednosti ravnal v nasprotju z namenom pogajanj, ki je bil jasno ugotovljiv že vse od objave dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tretji odstavek 3. točke Navodila za izdelavo ponudbe, str. 3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila). Naročnik je tudi ravnal skladno s 6. členom ZJN-3, ko je navedel, na kaj se nanašajo pogajanja. Vlagateljeva ponudba za sklope 2, 3 in 5 po zaključku pogajanj ni ustrezala naročnikovi zahtevi, ki je izhajala iz tretjega odstavka 3. točke Navodila za izdelavo ponudbe (str. 3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), zato ni bila dopustna v pomenu iz 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3. Vlagatelj je sicer navedel, da »četudi bi v kasnejši fazi kršil protokol oziroma ne bi prišel na pogajanja, bi morale obveljati vlagateljeve izhodiščne cene v osnovni ponudbi« (str. 4 zahtevka za revizijo), vendar je treba najprej upoštevati, da vlagatelj svojega položaja ne more primerjati s položajem, kot da ne bi prišel na pogajanja. Vlagatelj se je namreč pogajanj udeležil in na njih je aktivno sodeloval s spreminjanjem cen. Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da naročnik ni določil, da bi se v primeru kršitve protokola upoštevale »izhodiščne cene v osnovni ponudbi«. Še kot bolj bistveno pa je treba upoštevati, da naročnika na vseh stopnjah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov zavezuje načelo enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3 v zvezi s prvim odstavkom 3. člena ZJN-3). Če bi naročnik vlagatelju spregledal njegovo ravnanje na pogajanjih, bi vlagatelja postavil v ugodnejši položaj kot druge ponudnike, saj bi s tem vlagateljevo ponudbo izbiral pod drugačnimi zahtevami, kot bi sicer veljale za druge ponudbe. Zahteve pa morajo biti enake za vse ponudbe in tudi ponudnike (7. člen ZJN-3). To tako pomeni, da je naročniku izbiro vlagateljeve ponudbe za sklope 2, 3 in 5 onemogočala že dolžnost ravnanja po 7. členu ZJN-3, zato so neutemeljeni vlagateljevi očitki, da se naročnik ne bi smel odločiti, da ne izbere vlagateljeve ponudbe v teh sklopih, oziroma da je ne bi smel izločiti. Logična posledica tega, da naročnik ne krši 7. člena ZJN-3, je neoddaja naročila male vrednosti tistemu ponudniku, čigar ponudba ni skladna s katero izmed zahtev dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da ji ni treba odločati še o navedbah, s katerimi je vlagatelj utemeljeval, da bi moral naročnik pri ocenjevanju ponudb za sklopa 2 in 5 po merilu cena upoštevati znesek z DDV, saj tudi pritrditev vlagateljevemu očitku o naročnikovem napačnem tolmačenju načina uporabe merila cena v tem delu ne bi vplivala na to, da naročnik zaradi že predstavljenih razlogov ne bi mogel izbrati vlagateljeve ponudbe za sklopa 2 in 5.

Na podane ugotovitve v ničemer ne vpliva vlagateljevo opozorilo (str. 7 zahtevka za revizijo), ki je bilo dano le za sklop 3, a bi zaradi načina priprave obrazložitve dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« št. ZTL-71/2017-MP-11 z dne 21. 8. 2017 lahko veljalo tudi za sklopa 2 in 5, da je naročnik spreminjal utemeljitev, da je vlagateljeva ponudba dopustna. Naročnik je namreč v 4. točki tabele št. 1 (str. 4 dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« št. ZTL-71/2017-MP-11 z dne 21. 8. 2017) navedel, da je vlagateljeva ponudba za vse sklope dopustna, vendar se je ta opredelitev nanašala na ponudbo, preden se je naročnik pogajal z vlagateljem. To tudi jasno izhaja iz 4. točke te tabele, saj je naročnik v njej tudi navedel, da je vlagateljevo ponudbo za vse sklope zaradi ugotovitve njene dopustnosti »uvrstil v nadaljnjo obravnavo«, nadaljnjo obravnavo, ki obsega tudi opis poteka pogajanj, pa je v nadaljevanju obrazložitve dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« št. ZTL-71/2017-MP-11 z dne 21. 8. 2017 tudi predstavil.

Glede na navedeno je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo skladno s prvo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj, očitno tudi sledeč pravnemu pouku iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« št. ZTL-71/2017-MP-11 z dne 21. 8. 2017 (gl. str. 1 zahtevka za revizijo), plačal takso v višini 1.500 eurov.

Skladno s prvo povedjo iz drugega odstavka 71. člena ZPVPJN taksa v primerih, ki niso določeni v prvem odstavku 71. člena ZPVPJN (zahtevek za revizijo zoper »razpisno fazo«), znaša dva odstotka od cene najugodnejše popolne ponudbe z DDV za sklop ali javno naročilo, vendar ne manj kot 500 eurov in ne več kot 25.000 eurov. Čeprav je naročnik v dokumentu »Odločitev o oddaji naročila« št. ZTL-71/2017-MP-11 z dne 21. 8. 2017 upoštevajoč 11. odstavek 90. člena ZJN-3 navedel pravni pouk in ponudnike poučil o plačilu takse v smislu prve povedi iz drugega odstavka 71. člena ZPVPJN, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik z dokumentom »Odločitev o oddaji naročila« št. ZTL-71/2017-MP-11 z dne 21. 8. 2017 (glede na 19. točko Navodila za izdelavo ponudbe, str. 8 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in prilogo A, str. 44–53 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) ponudnike obvestil o sklenitvi okvirnega sporazuma, za tak primer pa se taksa določi ob upoštevanju 76. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 (Uradni list RS, št. 80/2016 s sprem.; v nadaljevanju: ZIPRS1718) in znaša 1.000 eurov (prim. npr. zadevo št. 018-234/2016). Tolikšen pa je tudi znesek takse v primeru oddaje posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma (druga alinea tretjega odstavka 71. člena ZPVPJN), zato bi vlagatelj moral plačati takso v višini 1.000 eurov tudi, če bi šteli, da je naročnik tudi že oddal posamično javno naročilo. Navedeno tako pomeni, da je vlagatelj takso preplačal za 500 eurov, zato bo Državna revizijska komisija na podlagi druge alinee četrtega odstavka 72. člena ZPVPJN ministrstvu, pristojnemu za finance, naložila vračilo preveč plačane takse (prim. npr. zadevo št. 018-046/2016).

Glede povračila stroškov, ki jih pa vlagatelj lahko uveljavlja od naročnika, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni uspel z zahtevkom za revizijo, zato je zavrnila njegovo zahtevo za povrnitev stroškov (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, 28. 9. 2017

Predsednica senata:
mag. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije

Vročiti:
- Turizem Ljubljana, Krekov trg 10, 1000 Ljubljana,
- Jna, poslovne storitve, d. o. o., Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana,
- Kibord, d. o. o., Stranska vas 17 b, 1356 Dobrova,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

V vednost:
- finančna služba, tu.

Natisni stran