018-120/2017 Elektro Ljubljana, d. d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar kot predsednice senata, Boruta Smrdela kot člana senata in Nine Velkavrh kot članice senata v postopku pravnega varstva pri oddaji naročila za »nabavo, implementacijo in vzdrževanje Distribucijskega centra vodenja Elektra Ljubljana, d. d. (DCV EL)« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj GDB, Inženiring v energetiki, d. o. o., Tehnološki park 24, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Katarina Benedik, odvetnica v Ljubljani, zoper ravnanje naročnika Elektro Ljubljana, d. d., Slovenska cesta 58, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 25. 8. 2017

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se:
(A) razveljavi točka 11.8.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in
(B) naročniku naloži, da:
- seznani gospodarske subjekte s testnimi procedurami že pred potekom roka za predložitev prijav,
- gospodarske subjekte jasno, natančno in nedvoumno seznani z obsegom in vsebino tehnične zahteve iz točke 3.7.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila,
- določneje odgovori na vprašanje, za katerega je bil objavljen odgovor na portalu javnih naročil 26. 5. 2017 ob 14.20, in
- bolj natančno določi parametre iz točke 6.21 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.
V preostalem delu se zahtevek za revizijo, kolikor mu ni ugodil že naročnik, zavrne.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva še v višini 2.162,51 eurov v 15 dneh po vročitvi tega sklepa. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev:

Vlagatelj je v zvezi z naročilom:
– objava obvestila o naročilu – gospodarske javne službe 18. 4. 2017 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN003440/2017-E01, in 19. 4. 2017 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2017/S 076-147693,
– objava popravka 28. 4. 2017 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN003440/2017-K01, in 29. 4. 2017 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2017/S 084-164298,
– objava popravka 18. 4. 2017 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN003440/2017-K02, in 26. 5. 2017 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2017/S 100-199367,
– objava popravka 30. 5. 2017 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN003440/2017-K03, in 31. 5. 2017 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2017/S 103-206234,
– objava popravka 7. 6. 2017 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN003440/2017-K04, in 8. 6. 2017 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2017/S 108-218146,
pred potekom roka za predložitev ponudb vložil zahtevek za revizijo, ki ga je poslal 6. 6. 2017 po pošti priporočeno, in predlagal, da se »objavljeni javni razpis objavljen na Portalu javnih naročil št. JN003440/2017-E01 dne 18.04.2017 2017 in JN003440/2017-K01 - Popravek (EU 14 - SL), objavljeno dne 28.04.2017 ter JN003440/2017-K01 - Popravek (EU 14 - SL), objavljeno dne 28.04.2017 razveljavi in naročniku naloži, da objavi nov postopek oddaje javnega naročila, ki bo skladen z zahtevami ZJN-3«, uveljavljal pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je navedel, da »so pogoji in merila oblikovni netransparentno, nesorazmerno z javnim naročilom in zato omogočajo naročniku manipulacijo s posameznimi ponudniki in izbiro v naprej izbranega ponudnika, kateremu bo priznana sposobnost« in da »očitno želi protipravno omejiti konkurenco«.

Po vložitvi zahtevka za revizijo je bil 13. 6. 2017 objavljen popravek na portalu javnih naročil, pod št. objave JN003440/2017-K05, in v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije pa 16. 6. 2017 pod št. objave 2017/S 112-226384.

Naročnik je s sklepom št. 30-1/2017-25637 z dne 19. 6. 2017 zahtevku za revizijo ugodil v delu, ki se nanaša na »Nejasno/nepopolno definirane tehnične zahteve – drugič[,] Točka 4.10 - Poročila, (Poglavje 4 – SCADA); naročnik bo objavil čistopis točke v kateri bo na novo opredelil zahteve glede izdelave Poročil«, v preostalem delu pa ga je zavrnil. Naročnik je še odločil, da vlagatelju povrne stroške v višini 433,53 eurov.

Vlagatelj se je z vlogo, ki jo je poslal 23. 6. 2017 po pošti priporočeno, opredelil do naročnikovih navedb v sklepu št. 30-1/2017-25637 z dne 19. 6. 2017 in jim nasprotoval. Vlagatelj je tudi navedel, da bi mu moral naročnik vrniti takso v celoti.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 30-1/2017-26697 z dne 22. 6. 2017 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je zavrnila naročnikov predlog za postavitev izvedenca, saj je dejansko stanje zadostno razjasnjeno za sprejem odločitve o zahtevku za revizijo. Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Vlagatelj je za naročilo storitev (točka II.1.3 objav; 5. točka prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju, Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), ki ga naročnik oddaja po postopku s pogajanji z objavo (točka IV.1.1 objav; 45. člen ZJN-3), pred potekom roka za predložitev prijav, kot je bil določen v času vložitve zahtevka za revizijo, vložil zahtevek za revizijo, s katerim je izpodbijal posamezna naročnikova ravnanja. Naročnik je obravnaval zahtevek za revizijo in ugotovil, da je podana le ena izmed zatrjevanih kršitev. Naročnik je zahtevku za revizijo zaradi ugotovljene kršitve v zvezi s točko 4.10 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila s sklepom št. 30-1/2017-25637 z dne 19. 6. 2017 ugodil, v preostalem delu pa je zahtevek za revizijo zavrnil. Sklep št. 30-1/2017-25637 z dne 19. 6. 2017 je bil vlagatelju in njegovi pooblaščenki vročen 20. 6. 2017, kar je razvidno iz povratnic. Vlagatelj se je sklicujoč na peti odstavek 29. člena ZPVPJN z vlogo, ki jo je poslal 23. 6. 2017 po pošti priporočeno, opredelil do naročnikovih navedb v sklepu št. 30-1/2017-25637 z dne 19. 6. 2017. Kadar naročnik zahtevku za revizijo ugodi in le delno razveljavi postopek javnega naročanja, lahko vlagatelj v skladu s prvo povedjo iz drugega odstavka 29. člena ZPVPJN v roku treh delovnih dni od prejema naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo pri naročniku vloži predlog za začetek revizijskega postopka, v skladu s petim odstavkom 29. člena ZPVPJN pa se lahko v treh delovnih dneh od prejema odločitve iz drugega odstavka 29. člena ZPVPJN tudi opredeli. Naročnik je v sklepu št. 30-1/2017-25637 z dne 19. 6. 2017 vlagatelja poučil o obojem. Državna revizijska komisija ugotavlja, da se je vlagatelj z vlogo, ki jo poslal 23. 6. 2017 po pošti priporočeno, opredelil do naročnikovih navedb v sklepu št. 30-1/2017-25637 z dne 19. 6. 2017. Čeprav se je vlagatelj v vlogi, ki jo je poslal 23. 6. 2017 po pošti priporočeno, izrecno skliceval le na peti odstavek 29. člena ZPVPJN in ne tudi na drugi odstavek 29. člena ZPVPJN, ni pa niti izrecno predlagal začetka revizijskega postopka, čeprav ga je naročnik o tem tudi poučil, je Državna revizijska komisija štela, da je vlagatelj predlagal začetek revizijskega postopka konkludentno, saj je nasprotoval naročnikovim navedbam iz sklepa št. 30-1/2017-25637 z dne 19. 6. 2017, poleg tega pa je pri zavrnitvi naročnikovega predloga za postavitev izvedenca zapisal, da »je razpisna dokumentacija netransparentna, pomanjkljiva in nedoločna, zaradi česar jo je potrebno razveljaviti«. Ker je naročnik že odločil o zahtevku za revizijo, ne da bi razveljavil vse (sporne) dele dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, bi vlagatelj posledico, za katero si prizadeva, lahko dosegel le še v revizijskem postopku. Državna revizijska komisija je zato štela, da ji je naročnik posredoval dokumentacijo in s tem tudi zahtevek za revizijo na podlagi druge povedi iz drugega odstavka 29. člena ZPVPJN. S prejemom posredovanega zahtevka za revizijo pri Državni revizijski komisiji se je začel revizijski postopek (30. člen ZPVPJN).


I. »Splošno - zavlačevanje z odgovori na zastavljena vprašanja preko Portala javnih naročil«

Vlagatelj je navedel, da:
– je 25. 4. 2017 postavil več vprašanj in zahtev po pojasnilih dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, vendar je naročnik nanje odgovoril delno šele 17. 5. 2017,
– je 18. 5. 2017 v zvezi s temi odgovori, ki so bili »po večini zelo splošni in dvoumni« zahteval dodatna pojasnila, ki jih je naročnik podal šele 30. 5. 2017,
– je naročnik na druga vlagateljeva vprašanja, ki so bila postavljena 25. 4. 2017, odgovoril šele 23. 5. 2017, 26. 5. 2017 in 30. 5. 2017,
– je naročnik v odgovorih 26. 5. 2017 ob 11.40 in 11.44 navedel, da je spremenil vsebino poglavij 1.1. in 1.3., vendar je spremembe objavil šele 30. 5. 2017,
– naročnikovo ravnanje kaže na njegovo zavestno zavlačevanje z odgovori, da bi vlagatelja in druge gospodarske subjekte postavil v časovno stisko,
– je naročnik kršil ZJN-3, predvsem prvi odstavek 6. člena.

Naročnik se ni strinjal z vlagateljevimi navedbami.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik glede na ocenjeno vrednost naročila, ki vsaj dosega vrednost iz prve alinee točke b drugega odstavka 22. člena ZJN-3, in uporabljeni postopek oddaje naročila iz 45. člena ZJN-3 zagotovil objavo obvestila o naročilu – gospodarske javne službe tako na portalu javnih naročil kot v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije (prva alinea točke b drugega odstavka 22. člena ZJN-3 v povezavi s 56. členom ZJN-3), s čimer je zagotovil transparentnost, kot jo določa drugi odstavek 6. člena ZJN-3. S tem, ko je vlagatelj navedel podatke o objavah na portalu javnih naročil, priznava, da je naročnik zagotovil objavo obvestila o naročilu vsaj na portalu javnih naročil. Vlagatelj je tudi priznal, da je naročnik zagotovil objavo odgovorov na portalu javnih naročil, saj je kot sporno izpostavil le dejstvo, da je naročnik odgovarjal na vprašanja in pozive v času, ki ga vlagatelj šteje za neprimerno dolgega. Vlagatelj je bil torej seznanjen z dodatnimi informacijami in ni bil zaradi pridobivanja informacij v drugačnem položaju kot drugi gospodarski subjekti, saj je enako kot drugi gospodarski subjekti lahko pridobil dodatne informacije na portalu javnih naročil (ravnanje, ki je skladno s 7. členom ZJN-3). Naročnik je torej zagotovil dodatne informacije v smislu prve povedi iz četrtega odstavka 61. člena ZJN-3 in te so postale del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3), vendar je še nadalje sporno, ali je naročnikovo zagotavljanje dodatnih informacij skladno z ZJN-3 (in s tem tudi prvim odstavkom 6. člena ZJN-3) tudi s časovnega vidika.

Naročnik je najprej določil rok za predložitev prijav 15. 5. 2017 do 8.30 (točka IV.2.2 objave objava obvestila o naročilu – gospodarske javne službe 18. 4. 2017 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN003440/2017-E01, in 19. 4. 2017 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2017/S 076-147693), ki ga je nato spremenil na 31. 5. 2017 do 8.30 (točka VII.1.2 objave popravka 28. 4. 2017 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN003440/2017-K01, in 29. 4. 2017 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2017/S 084-164298), potem na 15. 6. 2017 do 8.30 (točka VII.1.2 objave popravka 18. 4. 2017 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN003440/2017-K02, in 26. 5. 2017 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2017/S 100-199367), kot končno pa 1. 9. 2017 do 8.30 (točka VII.1.2 objave popravka 13. 6. 2017 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN003440/2017-K05, in 16. 6. 2017 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2017/S 112-226384). Slednja sprememba roka za predložitev prijav se je zgodila po tem, ko je naročnik že prejel zahtevek za revizijo, vendar še preden je o njem odločil. Naročnik je namreč zahtevek za revizijo prejel 7. 6. 2017 (razvidno iz podatka iz štampiljke, odtisnjene na prvi strani zahtevka za revizijo), v točki VII.2 zadnjega popravka se sklicuje na prejeti zahtevek za revizijo, odločitev o zahtevku za revizijo pa je glede na datum na sklepu št. 30-1/2017-25637 sprejel 19. 6. 2017.

Na portalu javnih naročil so bile dodatne informacije objavljene 25. in 26. 4. 2017, 17., 23., 26. in 30. 5. 2017 ter 1., 2. in 7. 6. 2017.

Pri roku za predložitev prijav 15. 6. 2017 do 8.30 (točka VII.1.2 objave popravka 18. 4. 2017 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN003440/2017-K02, in 26. 5. 2017 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2017/S 100-199367) so bili odgovori, ki so bili nazadnje objavljeni 7. 6. 2017, na razpolago gospodarskim subjektom več kot šest dni pred potekom roka za predložitev prijav.

V prvi povedi iz četrtega odstavka 61. člena ZJN-3, na katero se sklicuje tudi naročnik v sklepu št. 30-1/2017-25637 z dne 19. 6. 2017, je določeno, da če naročnik pravočasno prejme zahtevo, mora vsem gospodarskim subjektom, ki sodelujejo v postopku javnega naročanja, najpozneje šest dni pred iztekom roka za oddajo ponudb zagotoviti dodatne informacije v zvezi s specifikacijami in vse dodatne dokumente. Ta določba ZJN-3 izrecno ureja rok za zagotavljanje dodatnih informacij, ki je odvisen od poteka roka za predložitev ponudb (enako izhodišče je mogoče razbrati iz alinee a tretjega odstavka 74. člena ZJN-3), v tej fazi postopka s pogajanji z objavo pa naročnik zbira šele prijave (gl. drugi odstavek 45. člena ZJN-3). Če je glede na vrsto postopka in ob odsotnosti drugih rokov (prim. drugo poved iz četrtega odstavka 61. člena ZJN-3, ki v nekaterih primerih določa še krajši rok, enako izhodišče pa je mogoče razbrati iz alinee a tretjega odstavka 74. člena ZJN-3) po analogiji položajev mogoče tolmačenje, da je naročnikova dolžnost zagotoviti dodatne informacije tudi za pripravo prijav, potem ni mogoče šteti, da bi bilo naročnikovo zagotavljanje dodatnih informacij več kot šest dni pred potekom roka za predložitev prijav v nasprotju z ZJN-3. To bi še zlasti veljalo, če bi bilo treba ZJN-3 tolmačiti tako, da naročniku ne nalaga dolžnosti, da zagotavlja dodatna pojasnila za pripravo prijav. Slednje bi tako tudi pomenilo, da naročnik ne bi mogel kršiti ZJN-3, če bi zagotovil informacije za pripravo prijav v času, ki ga je upošteval pri tem naročilu. Če namreč naročnik ne bi imel dolžnosti določenega ravnanja, ne bi mogel niti kršiti pravil, ki določajo roke, če se ta pravila, ki določajo roke, nanašajo na druge položaje.

Državna revizijska komisija tudi sicer ni mogla slediti vlagatelju, saj niti vlagatelju ni sporno, da je naročnik zagotovil dodatne informacije in vlagatelj se je z njimi seznanil. To, da naj naročnik ne bi zagotovil objave dodatnih informacij brez zavlačevanja (torej nemudoma) po prejemu vprašanj, na bistvo »biti seznanjen« ne vpliva. ZJN-3 sicer tudi ne določa, v kolikem času po prejemu vprašanj mora naročnik odgovoriti nanje, saj ZJN-3 zahteva pravočasen odziv na prejeta vprašanja, ki se ugotavlja od poteka roka za predložitev ponudb.

Državna revizijska komisija zato ni mogla pritrditi vlagatelju, da so njegovi očitki iz I. točke zahtevka za revizijo utemeljeni.


II. »Nenormalno kratek rok za pripravo ponudb«

Vlagatelj je navedel, da:
- je bil prvotno določeni rok za predložitev prijav »absolutno prekratek«,
- je naročnik »ne glede na večstopenjski postopek« »za prijavo zahteval praktično vse dokumente, ki se običajno zahtevajo za enostopenjski postopek, kar je razvidno iz razpisne dokumentacije (Splošni del, 3 POGOJI ZA UDELEŽBO, strani 22 do 26 torej 5 strani zahtev)«,
- je naročnik »sicer formalno predpisal ustrezen rok po ZJN-3 (30 dni od poslane objave), vendar je pri tem spregledal nekatera druga zakonska določila (kompleksnost, obveznost ogleda, …)«,
- je naročnik poslal obvestilo o naročilu v objavo v petek, 14. 4. 2017, vendar je to bilo zaradi prostega dneva v ponedeljek, 17. 4. 2017, objavljeno šele v torej, 18. 4. 2017,
- so gospodarski subjekti prijavo pripravljali v času prvomajskih praznikov in šolskih počitnic, kar »je potencialnim ponudnikom nedvomno oteževalo delo in krajšalo čas za pripravo prijav«,
- je 25. 4. 2017 naročnika na portalu javnih naročil pozval, naj podaljša rok za najmanj dva meseca, kar »je običajno za tako kompleksna javna naročila«,
- je bilo 26. 4. 2017 objavljeno podaljšanje roka le za 16 dni, in sicer do 31. 5. 2017,
- je »tudi tako podaljšani rok prekratek za redno pripravo ponudbe«, zato je naročnika 11. 5. 2017 pozval na podaljšanje roka za vsaj dva meseca,
- je bilo 23. 5. 2016 objavljeno novo podaljšanje roka, vendar le za 15 dni, in sicer do 15. 6. 2017,
- je večkratno podaljševanje roka za predložitev prijav tik pred potekom roka za predložitev prijav »norčevanje iz potencialnih ponudnikov, saj potencialni ponudniki sprejemajo odločitev o tem, ali bodo na določenem razpisu nastopali ali ne, tudi na podlagi časa, ki jim je na voljo za pripravo ponudbe. In ko enkrat sprejmejo odločitev o morebitnem nenastopanju zaradi prekratkega časa za pripravo prijave / ponudbe, se s predmetnim razpisom ne ukvarjajo več. Zato jim takšno podaljševanje ne koristi, saj je čas med enim in drugim obvestilom o podaljšanju za njih izgubljen, kar naročnik zelo dobro ve«,
- tako naročnikovo ravnanje »nedvomno izkazuje namero naročnika, da predmetno javno naročilo zaupa v naprej izbranem ponudniku, kateremu je bila vsebina javnega razpisa znana v naprej, ostali potencialni ponudniki pa so zato postavljeni v neenakopraven položaj«.

Naročnik se ni strinjal z vlagateljevimi navedbami.

Skladno s prvim odstavkom 74. člena ZJN-3 naročnik pri določanju rokov za prejem prijav za sodelovanje upošteva kompleksnost javnega naročila in čas, potreben za pripravo prijav, pri čemer ne sme poseči v minimalni rok iz prve povedi iz tretjega odstavka 45. člena ZJN-3, ki je praviloma najmanj 30 dni od datuma, ko je bilo obvestilo o naročilu poslano v objavo. V drugi povedi iz tretjega odstavka 45. člena ZJN-3 je določeno, da rok v nobenem primeru ne sme biti krajši od 15 dni.

V drugem odstavku 74. člena ZJN-3 je določeno, kdaj mora biti rok daljši od tistega, ki je določen v 45. členu ZJN-3. To je takrat, ko je ponudbe mogoče sestaviti šele po ogledu lokacije na kraju samem, če je ogled lokacije obvezen, ali po pregledu spremne dokumentacije k dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila na kraju samem. V drugem odstavku 74. člena ZJN-3 je izrecno naveden le rok za prejem ponudb, ne pa tudi prijav.

V tretjem odstavku 74. člena ZJN-3 je določeno, kdaj naročnik podaljša rok, vendar je tudi v tej določbi izrecno naveden le rok za prejem ponudb, ne pa tudi prijav.

Drugi in tretji odstavek 74. člena ZJN-3 sta v posameznih elementih enaka drugemu in tretjemu odstavku 66. člena Direktive 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94 z dne 28. 3. 2014; v nadaljevanju: Direktiva 2014/25), ki ravno tako izrecno navajata le ponudbe, ne pa tudi prijav.

Roki iz tretjega odstavka 45. člena ZJN-3 in tretjega odstavka 74. člena ZJN-3 se štejejo v koledarskih dnevih, ne pa delovnih dnevih [tretji odstavek 3. člena Uredbe Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in iztekov rokov (UL L 124 z dne 8. 6. 1971) v povezavi z drugo alineo drugega odstavka 1. člena ZJN-3 glede na uvodno pojasnilo 112 Direktive 2014/25].

Državna revizijska komisija najprej opozarja, da vlagatelj v postopku pravnega varstva varuje svoj položaj (prva alinea prvega odstavka 14. člena ZPVPJN) in ne položaja drugih gospodarskih subjektov, saj vlagatelj ni zagovornik javnega interesa (gl. drugo alineo prvega odstavka 14. člena ZPVPJN v povezavi s 6. členom ZPVPJN). Državna revizijska komisija zato ni mogla obravnavati vlagateljevih navedb v obsegu, ki pomeni očitek o omejevanju sodelovanja v postopku oddaje naročila drugih gospodarskih subjektov, ki niso vlagatelj ali (gospodarski) subjekti, ki bi z vlagateljem sodelovali pri oddaji naročila. Med take navedbe je treba uvrstiti navedbe o nezmožnosti sodelovanja zaradi oblikovanja volje za sodelovanje v postopku oddaje naročila, ki je odvisna od dolžine roka za predložitev prijav in večkratnega določanja novega roka (»podaljševanja tega roka«). Iz vlagateljevih navedb namreč izhaja, da se je vlagatelj seznanil s tem naročilom na portalu javnih naročil, da je seznanjen z dodatnimi informacijami in da je tudi tvorno sodeloval v razpisni fazi. Vlagatelj je namreč navedel, da je na portalu javnih naročil zastavljal vprašanja, da je bil na ogledu in je vpogledal v podatke o varnostni politiki pri naročniku. Vlagatelj se je torej »ukvarjal« »s predmetnim razpisom« (prim. str. 4 zahtevka za revizijo) kljub zatrjevanemu prekratkemu roku za predložitev prijav. To je počel tudi v času, ko je bil prvotno določeni rok že spremenjen (»podaljšan«).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelju ni sporno, da je naročnik prvotno določil rok, ki zadošča minimalnemu roku iz tretjega odstavka 45. člena ZJN-3, vendar je izpostavil, da bi moral naročnik pri določanju roka tudi upoštevati druge zahteve iz prvega odstavka 74. člena ZJN-3. Vlagatelj je tudi priznal, da je naročnik ta rok spremenil (»podaljšal«), vendar je navedel, da je to storil neprimerno. Iz vlagateljevih navedb je tako razvidno, da vlagatelj kot problematična izpostavlja tako rok za predložitev prijav kot spremenjeni (»podaljšani«) rok. Če bi se lahko potrdilo izhodišče, da so v tretjem odstavku 74. člena ZJN-3 določena le pravila v zvezi s podaljšanjem roka za predložitev ponudb, ne pa tudi prijav, bi bili vlagateljevi očitki o neprimerni določitvi spremenjenega (»podaljšanega«) roka za predložitev prijav neutemeljeni, saj naročnikovo ravnanje v zvezi s temi roki ne bi pomenilo kršitve tretjega odstavka 74. člena ZJN-3. Bi pa se še vedno lahko postavilo vprašanje, ali je bil prvotno določen rok skladen z ZJN-3. Vendar bi po drugi strani odgovor na to vprašanje izgubil smisel, saj je naročnik z objavo popravka 13. 6. 2017 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN003440/2017-K05, in 16. 6. 2017 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2017/S 112-226384, izpolnil ravno tisto, za kar si je vlagatelj prizadeval v zahtevku za revizijo. Naročnik je namreč rok za predložitev prijav spremenil (podaljšal) za več kot dva meseca, in sicer v enem kosu, ne pa v več delih. Četudi bi bil prvotno določeni rok nezakonit, bi to nezakonitost naročnik torej popravil na način, za katerega si je prizadeval vlagatelj (Državna revizijska komisija se pri tem ne izreka, ali bi bila taka poprava sicer zakonita). Vendar je to stališče glede na okoliščine tega primera smiselno le, če je bil prvotno določeni rok za predložitev prijav določen v nasprotju z ZJN-3. Če ta prvotni rok za predložitev prijav namreč ni bil določen v nasprotju z ZJN-3, potem rok, ki ga je naročnik določil naknadno, ne bi pomenil popravljanja nezakonitosti. Državna revizijska komisija je zato odločala tudi o tem vlagateljevem očitku.

Državna revizijska komisija se sicer strinja z vlagateljem, da je naročnik v 3. točki na str. 22–26 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil »Pogoj[e] za udeležbo«, vendar zgolj to ne dokazuje, da naročnik ni upošteval kompleksnosti naročila in časa, ki je potreben za pripravo prijav, kot to zahteva prvi odstavek 74. člena ZJN-3. Vlagatelj namreč niti ni navedel, da v prvotno določenem času ni mogoče pripraviti ali/in pridobiti zahtevanih dokazil in prilog k prijavi, temveč je navedel, da prvotno določeni rok ne omogoča priprave »kvalitetne prijave«. Državna revizijska komisija dodaja, da je iz vlagateljeve navedbe, da je to, da so bili v roku za predložitev prijav vključeni prosti dnevi (prvomajski prazniki in šolske počitnice), kar naj bi »potencialnim ponudnikom nedvomno oteževalo delo in krajšalo čas za pripravo ponudbe«, razvidno, da naj bi bila priprava prijave otežena, ne pa onemogočena.

Vlagatelj je tudi navedel, da so se v prvotno določenem roku znašli prosti dan (velikonočni ponedeljek), prvomajski prazniki in šolske počitnice, kar skrajšuje čas za pripravo prijav, vendar niti ti razlogi ne uspejo že utemeljiti stališča, da ta rok ni bil določen skladno s prvim odstavkom 74. člena ZJN-3. Ne more biti namreč odločilno, ali je priprava prijave odvisna od subjektivnega stališča do dolžine roka, temveč je treba primernost dolžine roka ugotavljati z objektivnih izhodišč. Razlogov, ki bi z objektivnih izhodišč utemeljevali neprimernost dolžine roka za pripravo prijave v prvotno določenem roku, pa vlagatelj v zahtevku za revizijo ni navedel.

Vlagatelj se je tudi skliceval na »zakonska določila (kompleksnost, obveznost ogleda, …)«, vendar je to le sklicevanje na terminologijo, ne pa na dejansko stanje konkretnega primera.

Vlagatelj tako ni navedel, v čem bi bilo to naročilo kompleksno, da zahteva daljši rok za pripravo prijav. Če je bilo to mišljeno zaradi števila dokazil in prilog k prijavi iz 3. točke na str. 22–26 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, se je Državna revizijska komisija o tem že izjavila.

Državna revizijska komisija v zvezi z ogledom ugotavlja, da tudi v primeru, če bi se za obravnavano naročilo lahko uporabil drugi odstavek 74. člena ZJN-3, vlagatelj ni navedel, kako je obvezni ogled (točka 1.26.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) vplival na vlagateljevo (ne)možnost priprave prijave v prvotno določenem roku za predložitev prijav. Iz vlagateljevih navedb tako izhaja, da je sklicevanje na vsebino drugega odstavka 74. člena ZJN-3, če bi se ta uporabil tudi za obravnavano naročilo, le sklicevanje na kršitev ZJN-3, ki bi jo vlagatelj uveljavljal v javnem interesu, do česar sicer ni upravičen (gl. drugo alineo prvega odstavka 14. člena ZPVPJN v povezavi s 6. členom ZPVPJN).

Vlagatelj je tudi opisal, kako je potekalo izmenjevanje informacij na portalu javnih naročil, vendar je iz teh navedb razvidno le, da je vlagatelj predlagal spremembo (»podaljšanje«) roka, čemur je naročnik ugodil, a ne v dolžini, ki jo je vlagatelj predlagal. Iz teh vlagateljevih navedb ni razvidno nič o kompleksnosti naročila.

Državna revizijska komisija tako ni mogla ugotoviti, da bi naročnik določil prvotni rok za predložitev prijav v nasprotju s prvo povedjo iz tretjega odstavka 45. člena ZJN-3. Kar logično tudi pomeni, da prvotno določeni rok tudi ni bil krajši od roka iz druge povedi iz tretjega odstavka 45. člena ZJN-3. Če pa bi se za obravnavano naročilo uporabil tudi drugi odstavek 74. člena ZJN-3, vlagatelj ni izkazal posega v svoj položaj in zato za (meritorno, vsebinsko) obravnavo ni izpolnjen pogoj iz prve alinee prvega odstavka 14. člena ZPVPJN v delu, ki se nanaša na obstoj vsaj možnosti nastanka škode zaradi očitane kršitve.

Državna revizijska komisija zato ni mogla pritrditi vlagatelju, da so njegovi očitki iz II. točke zahtevka za revizijo utemeljeni.

Ob predstavljenem zaključku Državna revizijska komisija ni ugotavljala, ali bi bil zahtevek za revizijo pravočasen v smislu prvega odstavka 25. člena ZPVPJN tudi v delu, v katerem je vlagatelj očital kršitev v zvezi z določitvijo prvotnega roka za predložitev prijav. Če zahtevek za revizijo v tem delu ne bi bil pravočasen, do (meritorne, vsebinske) obravnave tega dela ne bi prišlo. Kar toliko bolj pomeni, da vlagatelj ni bil prikrajšan za pravno varstvo o delu zahtevka za revizijo, v katerem je očital kršitev v zvezi z določitvijo roka za predložitev prijav, saj je Državna revizijska komisija večino tega dela zahtevka za revizijo (meritorno, vsebinsko) obravnavala.


III. »Kriteriji za priznanje sposobnosti niso jasno navedeni«

Vlagatelj je navedel, da:
– je naročnik 30. 5. 2017 spremenil točki 1.1 in 1.3 v točki II.2.4 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (»Opis javnega naročila«),
– pred tem strani 4 in 5 Splošnih pogojev nista bili usklajeni, saj je na str. 4 bilo navedeno, da bo strokovna komisija ugotavljala sposobnost in usposobljene ponudnike pozvala k izdelavi demo sistema, v na str. 5 pa je bilo navedeno, da bo naročnik pozval tehnično ustrezne ponudnike k izdelavi demo sistema, dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila pa sicer ni določala pogojev oziroma kriterijev, kateri ponudnik se šteje, da je usposobljen, niti kateri ponudnik se šteje, da je tehnično ustrezen, niti ni bil določen rok, v katerem naj bi strokovna komisija sprejela te odločitve,
– je naročniku v zvezi s tem 25. 4. 2017 na portalu javnih naročil zastavil vprašanje, na katerega pa ta ni direktno odgovoril, temveč je bil objavljen delni odgovor šele 26. 5. 2017 ob 11.45, da dodaja celovit odgovor glede izvede demo sistema in da je spremenil točki 1.1 in 1.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, to sprememba pa bo objavljena na portalu javnih naročil, kar se je zgodilo šele 30. 5. 2017,
– demo sistem ni bil predmet vprašanja, ampak pogoji in kriteriji za uvrstitev v drugo fazo postopka,
– že to naročnikovo ravnanje kaže na to, da naročnik nima namena voditi postopka oddaje naročila transparentno in enakopravno do vseh gospodarskih subjektov,
– niti sprememba točke 1.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne navaja jasnih in nedvoumnih pogojev in kriterijev za priznanje usposobljenosti za uvrstitev v drugo fazo postopka oddaje naročila, saj ne določa, kaj je naloga oziroma namen pregleda prijav, ki ga opravi strokovna komisija v prvi fazi, niti ne določa, kateri gospodarski subjekti bodo povabljeni k testiranju demo funkcionalnosti,
– je iz spremenjene točke 1.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila mogoče sklepati, da je eden izmed pogojev za uvrstitev v drugo fazo postopka uspešna izvedba demo sistema, vendar je v prvi fazi postopka treba predložiti številne dokumente, za katere ni navedeno, kako se bo ugotavljalo, ali so ustrezni ali ne,
– ni navedeno, »v kolikšnem času po odpiranju ponudb bo« naročnik »sprejel odločitev o usposobljenih ponudnikih«,
– iz besedila določbe v zvezi s Tabelami tehniške usklajenosti (Priloga št. 16), da bo vsebina izpolnjevanja tehničnih zahtev predmet nadaljnje obravnave, je razvidno, da bo naročnik odločal na podlagi kriterijev, ki so znani samo njemu, saj ni nikjer navedel, kako bo obravnaval vsebino, ki bo predmet nadaljnje obravnave, niti ni navedel, kaj bo štel za ustrezno,
– je naročnik kršil prvi odstavek 6. člena ZJN-3, pomanjkljiva in nasprotujoča si dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila pa ogroža zagotavljanje enakopravne obravnave ponudnikov iz 7. člena ZJN-3.

Naročnik se ni strinjal z vlagateljevimi navedbami.

Vlagatelj je v vlogi, ki jo je poslal 23. 6. 2017 po pošti priporočeno, nasprotoval naročnikovim navedbam iz sklepa št. 30-1/2017-25637 z dne 19. 6. 2017, pri čemer je tudi navedel, da je naročnikova zahteva za izvedbo demo testiranja nezakonita, ker za ugotavljanje tehnične in strokovne sposobnosti 77. člen ZJN-3 omogoča le predložitev dokazil iz 78. člena ZJN-3, med njimi pa ni možnosti demo testiranja. Vlagatelj je tudi navedel, da zahteva za izvedbo demo testiranja nepotrebna in nesorazmerna, saj morajo gospodarski subjekti za vsako funkcionalnost predložiti reference. Čeprav Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj odgovarjal na naročnikove navedbe iz sklepa št. 30-1/2017-25637 z dne 19. 6. 2017, je tudi razširil svojo trditveno podlago iz zahtevka za revizijo. Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo ni navajal, da bi bilo demo testiranje nezakonito že samo po sebi, pač pa je nasprotoval načinu določitve vsebine testiranja. Vlagatelj torej v zahtevku za revizijo ni navajal, da ne bi obstajala zakonita podlaga za izvedbo demo testiranja. Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi ni izpodbijal demo testiranja z vidika nepotrebnosti in nesorazmernosti, ker je naročnik že zahteval predložitev referenc. Vlagatelj je sicer v sklopu kršitev pod naslovom »Neuresničljive tehnične zahteve za izvedbo DEMO sistema«, 1. točka, opozoril, da je zahteva za demo testiranje nesorazmerna zaradi stroškov, pri čemer »so dokazovanju usposobljenosti, kot jo bo naročnik lahko preverjal s to zahtevo, namenjene predvsem reference prijaviteljev«, vendar je iz vlagateljeve navedbe, ko je uporabil besedo predvsem, razvidno, da vlagatelj ni izključil drugih načinov dokazovanja, kot so reference, sorazmernost pa je vezal na stroške demo testiranja. Vlagatelj je torej v vlogi, ki jo je poslal 23. 6. 2017 po pošti priporočeno, navajal kršitve in dejstva, ki jih ni navedel že v zahtevku za revizijo, česar pa ni opravičil, kot to zahteva prva poved iz petega odstavka 29. člena ZPVPJN. Državna revizijska komisija zato teh navedb ni mogla upoštevati pri odločanju o zahtevku za revizijo. Ob takem zaključku Državna revizijska komisija tudi ni ugotavljala, ali bi bilo treba sicer šteti, da za obravnavo teh navedb niso izpolnjeni pogoji iz petega odstavka 5. člena ZPVPJN oziroma ali je bil naročnik na portalu javnih naročil opozorjen o domnevnih kršitvah.

Naročnik je v točki 1.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (Predmet javnega razpisa) sprva določil:
»Predmet javnega razpisa je Nabava, implementacija in vzdrževanje Distribucijskega centra vodenja Elektra Ljubljana, d.d. (DCV EL) v dveh fazah:
1. faza: Naročnik na podlagi predloženih prijav ugotavlja usposobljenost ponudnikov
2. faza: Naročnik povabi k oddaji ponudb kandidate, ki jim je priznal usposobljenost,

Potek dvofaznega postopka:

• 1. faza postopka
• predložitev prijav,
• javno odpiranje prijav,
• pregled prijav s strani strokovne komisije naročnika (ugotavljanje sposobnosti)
• poziv usposobljenim ponudnikom k izdelavi demo sistema na podlagi podatkov naročnika, rok za izdelavo demo sistema je 30 dni od oddaje podatkov s strani naročnika,
• testiranje DEMO funkcionalnosti pri naročniku.

Odločitev o usposobljenosti ponudnikov in uvrstitvi v drugo fazo postopka.

• 2. faza postopka
• poziv na predložitev ponudb,
• javno odpiranje ponudb,
• pregled in ocenitev ponudb s strani strokovne komisije naročnika,
• pogajanja.

Odločitev o oddaji javnega naročila.«

Vsebinsko enako izhaja iz točke II.2.4 obvestila o naročilu – gospodarske javne službe (objava 18. 4. 2017 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN003440/2017-E01, in 19. 4. 2017 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2017/S 076-147693).

Naročnik je v točki 1.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (Postopek in pravila za izvedbo DEMO sistema) sprva določil:
»Naročnik po izvedeni analizi ponudb in ugotovljeni usposobljenosti ponudnikov povabi tehnično ustrezne ponudnike k izdelavi demo sistema na podlagi realnih podatkov naročnika. Naročnik mora zagotovi realne podatke za del omrežja, ki jih izroči ponudniku za izdelavo DEMO sistema. Od oddaje podatkov ima ponudnik 30 dni časa, da izdela delujoč DEMO sistem. V tem obdobju je s strani naročnika zagotovljena strokovna pomoč. Ponudnik mora najkasneje v 30 dneh od prejema podatkov pri naročniku prikazati izbrano funkcionalnost sistema. Po končanem testiranju naročnik na podlagi testiranj odloči o ustreznosti oz. neustreznosti predstavljene funkcionalnosti.
Za povabilo v drugo fazo je pogoj uspešna izvedena zahtevana funkcionalnost DEMO sistema.«

Naročnik je v zvezi z demo testiranjem dal tudi dodatne informacije na portalu javnih naročil. Naročnik je tako med drugim
- na poziv:
»V splošnem delu v poglavju 1.3. je pri opisu Postopka in pravil za izvedbo DEMO sistema navedeno, da se po končanem testiranju naročnik na podlagi testiranj odloči o ustreznosti oz. neustreznosti predstavljene funkcionalnosti. Nič pa ni navedeno, na podlagi katerih kriterijev in na kakšen način se naročnik odloča o ustreznosti predstavljene funkcionalnosti. Glede na to, da gre za izločilni kriterij pri postopku izbire izvajalca novega DCV, bi razpisna dokumentacija zaradi transparentnosti razpisa morala vsebovati točno definirane testne procedure, ki bodo za vse ponudnike enake.
Zato naročnika pozivamo, da predloži točno definirane testne procedure, ki bodo objektivni kriterij za odločanje o ustreznosti DEMO sistema in posledično za odločanje o usposobljenosti ponudnikov in uvrstitvi v drugo fazo postopka.«
26. 5. 2017 ob 11.40 odgovoril:
»Naročnik dodaja celovit odgovor glede izvedbe DEMO testa.
Naročnik je spremenil vsebino poglavja 1.1. in 1.3., sprememba bo objavljena s popravkom na Portalu javnih naročil ter dodal v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila priloge 21, 22 in 23. Nove priloge so objavljene na spletni strani www.elektro-ljubljana.si.«,
- na poziv:
»V poglavju 2.3.12 (Izgradnja in osveževanje SCADA/DMS modela omrežja EL) v tehničnem delu je navedeno, da ima naročnik vse potrebne podatke za izgradnjo SCADA/DMS modela omrežja EL zbrane v relacijski podatkovni bazi PISELJ in MAXIMO, ti podatki pa se bodo izmenjevali preko CIM/ESB vodila. Po drugi strani pa je v splošnem delu v poglavju 1.1 (Predmet javnega razpisa) kot eden izmed korakov pri prvi fazi postopka opredeljen poziv usposobljenim ponudnikom k izdelavi demo sistema na podlagi podatkov naročnika, pri čemer je rok za izdelavo demo sistema 30 dni od oddaje podatkov s strani naročnika.
Glede na razpisno zahtevo, da se bodo podatki, potrebni za izgradnjo SCADA/DMS modela, izmenjevali preko CIM/ESB vodila, pričakujemo, da bo način pridobivanja podatkov tudi za demo sistem identičen kot pri dejansko dobavljenem sistemu. Zato pozivamo naročnika, da podrobno specificira CIM/ESB vodilo, saj v primeru drugačnega pridobivanja podatkov za demo sistem le-ta za končnega uporabnika ne bo relevanten, ker bo od končnega sistema odstopal v enem od najpomembnejših segmentov distribucijskih centrov vodenja.«
26. 5. 2017 ob 11.44 odgovoril:
»Namen demo sistema ni demonstracija integracije ponudnikove rešitve na esb naročnika, temveč demonstracija delovanja ponudnikove rešitve na podatkih, ki jih ima naročnik. Interesirani ponudniki bodo podatke za demo sistem prejeli v obliki standardne cim-xml datoteke. Na podlagi modela v cim-xml datoteki bo ponudnik v roku 30 dni izdelal demo sistem in ga predstavil naročniku.
Naročnik dodaja celovit odgovor glede izvedbe DEMO testa.
Naročnik je spremenil vsebino poglavja 1.1. in 1.3., sprememba bo objavljena s popravkom na Portalu javnih naročil ter dodal v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila priloge 21, 22 in 23. Nove priloge so objavljene na spletni strani www.elektro-ljubljana.si.«,
- na poziv:
»Razpisna dokumentacija, Povabilo k oddaji ponudbe, str. 4, Potek dvofaznega postopka: Naročnik bo v 1. fazi opravil pregled prijav s strani strokovne komisije (ugotavljanje sposobnosti). Na osnovi tako ugotovljene sposobnosti (vsaj tako izhaja iz razpisne dokumentacije) bo naročnik pozval usposobljene ponudnike k izdelavi demo sistema.
Naročnika pozivamo, da jasno navede po katerih kriterijih bo določenim ponudnikom priznal usposobljenost in določenim ne. Naročnika tudi pozivamo, da jasno navede, v kolikem času po odpiranju ponudb bo sprejel odločitev o usposobljenih ponudnikih.«
26. 5. 2017 ob 11.45 odgovoril:
»Naročnik dodaja celovit odgovor glede izvedbe DEMO testa.
Naročnik je spremenil vsebino poglavja 1.1. in 1.3., sprememba bo objavljena s popravkom na Portalu javnih naročil ter dodal v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila priloge 21, 22 in 23. Nove priloge so objavljene na spletni strani www.elektro-ljubljana.si.«,
- na vprašanji:
»Kaj je potrebno za funkcionalnost demo sistema, ki temelji na SCADA, DMS in OMS funkcijama? Potrebno je navest natančen seznam funkcij, ki jih je potrebno izvesti in pokazati?«
30. 5. 2017 ob 6.51 in 30. 5. 2017 ob 6.54 odgovoril:
»Naročnik dodaja celovit odgovor glede izvedbe DEMO testa.
Naročnik je spremenil vsebino poglavja 1.1. in 1.3., sprememba bo objavljena s popravkom na Portalu javnih naročil ter dodal v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila priloge 21, 22 in 23. Nove priloge so objavljene na spletni strani http://www.elektro-ljubljana.si.«,
- na vprašanje:
»Referenca na: Splošni del; poglavje 1; podpoglavje 1.3 Postopek in pravila za izvedbo DEMO sistema.
1) Prosimo za podrobno in natančno specifikacijo funkcionalnih zahtev za DEMO sistem.
2) Prosimo za podrobno in natančno specifikacijo ocenjevalnih kriterijev za DEMO sistem.«
30. 5. 2017 ob 7.06 odgovoril:
»Naročnik dodaja celovit odgovor glede izvedbe DEMO testa.
Naročnik je spremenil vsebino poglavja 1.1. in 1.3., sprememba bo objavljena s popravkom na Portalu javnih naročil ter dodal v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila priloge 21, 22 in 23. Nove priloge so objavljene na spletni strani http://www.elektro-ljubljana.si.«,
- na opozorilo:
»V več odgovorih je bilo navedeno, da so poglavja 1.1 in 1.3 spremenjena vendar te spremembe ne najdemo nikjer.«
7. 6. 2017 ob 13.56 odgovoril:
»Popravek je bil objavljen dne 30.05.2017, povezava: https://www.enarocanje.si/Obrazci/?id_obrazec=208400 ( JN003440/2017-K03 Popravek (EU 14 - SL) 2017/S 103-206234).«,
s čimer so ti odgovori postali del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3).

Naročnik je v točki VII.1.2 popravka, objavljenega 30. 5. 2017 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN003440/2017-K03, in 31. 5. 2017 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2017/S 103-206234, ki je tudi postal del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3), navedel:
1. »Številka oddelka: II.2.4 Opis javnega naročila«
»Besedilo:
1.1 Predmet javnega razpisa Predmet javnega razpisa je Nabava, implementacija in vzdrževanje Distribucijskega centra vodenja Elektra Ljubljana, d.d. (DCV EL) v dveh fazah: 1. faza: Naročnik na podlagi predloženih prijav ugotavlja usposobljenost ponudnikov 2. faza: Naročnik povabi k oddaji ponudb kandidate, ki jim je priznal usposobljenost, Potek dvofaznega postopka: • 1. faza postopka • predložitev prijav, • javno odpiranje prijav, • pregled prijav s strani strokovne komisije naročnika (ugotavljanje sposobnosti) • poziv usposobljenim ponudnikom k izdelavi demo sistema na podlagi podatkov naročnika, rok za izdelavo demo sistema je 30 dni od oddaje podatkov s strani naročnika, • testiranje DEMO funkcionalnosti pri naročniku. Odločitev o usposobljenosti ponudnikov in uvrstitvi v drugo fazo postopka. • 2. faza postopka • poziv na predložitev ponudb, • javno odpiranje ponudb, • pregled in ocenitev ponudb s strani strokovne komisije naročnika, • pogajanja.«
»Se glasi:
1.1 Predmet javnega razpisa Predmet javnega razpisa je Nabava, implementacija in vzdrževanje Distribucijskega centra vodenja Elektra Ljubljana, d.d. (DCV EL) v dveh fazah: 1. faza: Naročnik na podlagi predloženih prijav ugotavlja usposobljenost ponudnikov, 2. faza: Naročnik povabi k oddaji ponudb kandidate, ki jim je priznal usposobljenost. Potek dvofaznega postopka: • 1. faza postopka • predložitev prijav, • javno odpiranje prijav, • pregled prijav s strani strokovne komisije naročnika, • testiranje DEMO funkcionalnosti pri naročniku. Odločitev o usposobljenosti ponudnikov in uvrstitvi v drugo fazo postopka. • 2. faza postopka • poziv na predložitev ponudb, • javno odpiranje ponudb, • pregled in ocenitev ponudb s strani strokovne komisije naročnika, • pogajanja.«
2. »Številka oddelka: VI.3 Dodatne informacije«
»Besedilo:«
»Se glasi:
1.3 Postopek in pravila za izvedbo DEMO sistema Naročnik bo prisotnim ponudnikom na javnem odpiranju ponudb predal potrebne podatke za izdelavo DEMO sistema: • podatki o meritvah, diagrami porabe, • podatki o telemetričnih točkah RTU – IEC 60850-104 za RTP Mengeš, • model dela distribucijskega omrežja EL, • slikovni prikaz modeliranega dela distribucijskega omrežja EL – služi samo kot okvirna referenca pri uvozu podatkov, • Common Information Model Primer, Third Tdition, EPRI, 2015 in • testne procedure. Naročnik bo ponudniku podatke izročil v elektronski obliki na prenosnem mediju. Naročnik bo ponudniku izročil izjavo o prejemu podatkov za izdelavo DEMO sistema (Priloga št. 21) in dogovor o nerazkrivanju podatkov (NDA) (Priloga št. 22), izjavo in NDA podpišeta pooblaščena predstavnika ponudnika in naročnika. Ponudnik mora z naročnikom uskladiti datum predstavitve najkasneje do 30.6.2017 in predstavitev pri naročniku ne sme biti kasneje kot 31.7.2017.« in
3. »Številka oddelka: VI.3 Dodatne informacije«
»Besedilo:«
»Se glasi:
Do predstavitve DEMO sistema je zagotovljena strokovna pomoč s strani predstavnika naročnika Igorja Volfa (igor.volf@elektro-ljubljana.si, 01 2304515). Testiranje DEMO sistema bo potekalo po priloženem Načrtu testiranja DEMO sistema (Priloga 23). Po končanem testiranju naročnik v sodelovanju s ponudnikom v zapisniku zapiše ugotovitve tekom testiranja, ki jih podpišeta pooblaščena predstavnika.«

Neodvisno od odgovora na vprašanje, ali je bila vsebina točk 1.1 in 1.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila od objave obvestila o naročilu – gospodarske javne službe (objava 18. 4. 2017 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN003440/2017-E01, in 19. 4. 2017 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2017/S 076-147693) neusklajena, je treba upoštevati dejstvo, da je naročnik ti točki dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila spremenil s popravkom, objavljenim 30. 5. 2017 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN003440/2017-K03, in 31. 5. 2017 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2017/S 103-206234. Da je prišlo do spremembe teh točk dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ni sporno niti vlagatelju. O časovnem obdobju od zastavitve vprašanja do odgovora se je Državna revizijska komisija izjavila pri navedbah pod I. točko. Spremenjena dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila je tako tista, ki zavezuje gospodarske subjekte za pripravo prijav, ne pa prvotno določena dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila. Spremenjena dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila je tudi tista, ki zavezuje naročnika pri pregledu prijav. Tako bi bilo za rešitev spora le relevantno, ali je tudi po spremembi dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila v čem neskladna z ZJN-3.

Iz 45. člena ZJN-3 je razvidno, da postopek s pogajanji z objavo poteka v dveh fazah. V prvi fazi lahko vsak zainteresirani gospodarski subjekt odda prijavo za sodelovanje na podlagi objavljenega povabila k sodelovanju, pri čemer prijavi predloži informacije za ugotavljanje sposobnosti, ki jih zahteva naročnik (drugi odstavek 45. člena ZJN-3), v drugi fazi pa lahko sodelujejo s ponudbo le gospodarski subjekti, ki jih na podlagi ocene predloženih informacij k temu povabi naročnik (četrti odstavek 45. člena ZJN-3 v povezavi z 62. členom ZJN-3). Naročnik skladno z 12. odstavkom 76. člena ZJN-3 v obvestilu o naročilu navede zahtevane pogoje za sodelovanje, ki so lahko izraženi kot najnižja stopnja usposobljenosti, vključno z ustreznimi dokazili. Iz teh zakonskih podlag je razvidno, da se postopka s pogajanji z objavo v prvi fazi lahko udeleži vsak gospodarski subjekt, v drugo fazo pa imajo pristop samo tisti gospodarski subjekti, ki dosežejo minimalno stopnjo sposobnosti, ki jo je naročnik določil ob upoštevanju 12. odstavka 76. člena ZJN-3. Naročnik tako v drugo fazo postopka s pogajanji z objavo ne more povabiti vsakega gospodarskega subjekta, temveč samo tiste, ki dokažejo, da izpolnjujejo minimalno stopnjo sposobnosti. Poleg tega je iz teh pravnih podlag razvidno, da naročnik v prvi fazi postopka oddaje naročila ne pridobiva ponudb, temveč prijave, saj ponudbe pridobiva šele v drugi fazi postopka oddaje naročila. Državna revizijska komisija še ugotavlja, da iz točke II.2.9 obvestila o naročilu ni razvidno, da je naročnik določil pravila za zmanjševanje števila ustreznih kandidatov, ki bodo povabljeni k sodelovanju (82. člen ZJN-3).

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je naročnik v točki 1.4 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil, kako bodo potekala pogajanja. Ta bodo potekala v enem krogu »izključno o višini končne cene v ponudbi«, nanje pa bo naročnik pisno (v smislu 14. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3) povabil »ponudnike, ki jim je priznal usposobljenost«. Ne glede na to, da je naročnik glede na uporabljeni postopek oddaje naročila neprimerno uporabil pojem ponudnik, ker takega subjekta v prvi fazi postopka s pogajanji z objavo še ni, je že iz točke 1.4 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila razvidno, da se bodo v drugo fazo postopka s pogajanji z objavo uvrstili le določeni in ne vsi gospodarski subjekti, ki bi bili zainteresirani za pridobitev naročila. V drugo fazo se bodo namreč lahko uvrstili le tisti gospodarski subjekti, ki bodo sposobni. Poleg tega je naročnik v točki 1.4 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil, kaj je predmet pogajanj. To ni sposobnost ponudnika (če bi to sploh lahko bila), niti ne »tehnična ustreznost«, temveč le cena. Vse to zato pokaže, da se naročnik v drugi fazi postopka s pogajanji z objavo ni nameraval ukvarjati s tem, s čimer bi se ukvarjal v prvi fazi postopka s pogajanji z objavo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v 2. točki dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil razloge za izključitev, v 3. točki dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pa pogoje za udeležbo. Čeprav je naročnik v 2. in 3. točki dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila uporabljal pojem ponudnik, je glede na vrsto postopka (45. člen ZJN-3) in upoštevajoč tudi točko 1.4 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila razvidno, da je (ne)izpolnjevanje zahtev in pogojev iz teh dveh točk dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila tisti prag, ki odloča o možnosti udeležbe gospodarskih subjektov v drugem krogu postopka s pogajanji z objavo. Čeprav Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da naročnik v točki VII.1.2 objave popravka 13. 6. 2017 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN003440/2017-K05, in 16. 6. 2017 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2017/S 112-226384, oziroma spremenjenih točkah 1.1 in 1.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni določil »kriterijev ali pogojev za priznanje usposobljenosti za uvrstitev v drugo fazo postopka«, to ni bistveno, ker to izhaja iz drugih delov dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tj. vsaj točki 2 in 3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila). Vlagatelj je sicer tudi navedel, da »je v prijavi za prvo fazo postopka potrebno priložiti množico dokumentov (glej: Splošni del, 3 POGOJI ZA UDELEŽBO, str. 22 do 26) in med drugim tudi Tabele tehniške usklajenosti (priloga št. 16), Terminski plan (priloga št. 17), Opis ponujene opreme in storitev (priloga št. 18) ter popolno tehnično ponudbo, pripravljeno v skladu s Tehničnimi razpisnimi pogoji (priloga št. 20 – 108 strani zahtev), pri čemer pa naročnik nikjer ne navaja po katerih kriterijih bodo ti dokumenti ustrezni in po katerih ne«, vendar se Državna revizijska komisija s tem ne strinja. Iz 3. točke dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je razvidno, da je naročnik določil »Pogoje za udeležbo«, pri čemer je za dokazila iz prilog št. 16, 17, 18 in 20 navedel, na kaj se nanašajo in kaj naj obsegajo. Ker je naročnik pri opisu teh prilog v 3. točki dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila navedel le nekaj podatkov o tem, kaj naj obsegajo, je vlagatelj, tako kot drugi gospodarski subjekti, zavezan izpolniti te zahteve le v tem omejenem obsegu.

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da ne more biti bistveno, da v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila »ni nikjer določeno, kaj je naloga oz. namen pregleda prijav s strani strokovne komisije v 1. fazi postopka«, saj že iz narave vrste postopka iz 45. člena ZJN-3 izhaja, da je pregled prijav namenjen temu, da se ugotovi, katere gospodarske subjekte je mogoče povabiti v drugi krog postopka s pogajanji z objavo. Pregled prijav lahko opravi tudi komisija, ki jo imenuje naročnik (drugi odstavek 66. člen ZJN-3), saj je pregled prijav eno izmed opravil v postopku oddaje naročila.

Vlagatelj je še navedel, da »nikjer ni določeno«, »ali bodo k testiranju DEMO funkcionalnosti povabljeni vsi ponudniki, ki bodo predložili prijavo ali le nekateri«, vendar to vprašanje ni bistveno za odgovor na vprašanje, kateri gospodarski subjekti se bodo uvrstili v drugo fazo postopka oddaje naročila, saj sta to dve različni dejstvi.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da ne iz točke 1.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne iz 1.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne izhaja izrecno, da bodo k demo testiranju povabljeni vsi gospodarski subjekti, ki so predložili prijave.

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je naročnik v točki VII.2 objave popravka 30. 5. 2017 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN003440/2017-K03, in 31. 5. 2017 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2017/S 103-206234, med drugim navedel: »V dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila so dodane nove priloge 21, 22 in 23, ki so objavljene na Naročnikovi spletni strani.« Državna revizijska komisija je vpogledala na naročnikovo spletno stran (https://www.elektro-ljubljana.si/Javna-naro%c4%8dila/Podrobnosti-narocila?ID=270), pri čemer je ugotovila, da sta bili objavljeni po ena priloga št. 21 in 22 ter dve prilogi št. 23, vse v formatu .doc. Prilogi št. 23 sta poimenovani »Priloga št 23_Preverba koncepta KV.docx« in »Priloga št 23_Preverba koncepta KV_01.06.17.docx«, kar bi kazalo na to, da je slednja priponka novejša. Državna revizijska komisija je vpogledala v vse štiri priponke (priloge), vendar iz nobene ne izhaja izrecno, da bodo k demo testiranju povabljeni vsi gospodarski subjekti, ki so predložili prijave. Je pa iz obeh prilog št. 23 razvidno, da je naročnik med drugim navedel: »Vsi ponudniki, ki bodo oddali ponudbe, bodo podpisali Dogovor o nerazkrivanju podatkov (NDA) (Priloga št. 22), prevzeli podatke o delu distribucijskega omrežja EL, kar bodo potrdili s podpisom izjave o prejemu podatkov za izdelavo DEMO sistema (Priloga št. 21). Na osnovi podatkov, ki jih bodo pridobili na javnem odpiranju ponudb bodo pripravili predstavitve DEMO sistema.« Čeprav je naročnik v tem besedilu iz priloge št. 23 uporabil pojem ponudba, je glede na vrsto postopka (45. člen ZJN-3) in upoštevajoč tudi točki 1.3 in 1.4 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila mogoče razumeti, da ta pojem po vsebini pomeni prijavo. Če bi bilo mogoče citirano besedilo iz priloge št. 23 zaradi zahteve, naslovljene vsem gospodarskim subjektom, da podpišejo dogovor o nerazkrivanju podatkov, razumeti, da je to posledica naročnikovega poziva k njegovemu podpisu, potem bi bilo mogoče tudi tolmačenje, da bi naročnik vse gospodarske subjekte povabil k demo testiranju. Če pa tega besedila ne bi bilo mogoče tako tolmačiti, dejstvo, da iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne bi izrecno izhajalo besedilo, da bodo k demo testiranju povabljeni vsi gospodarski subjekti, ne bi bilo bistveno. Bistveno je namreč to, da bi moral naročnik pri uveljavljanju demo testiranja zagotoviti spoštovanje načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3). Naročnik bi tako moral enake položaje obravnavati enako, različne položaje pa ustrezno različno. Zato zgolj dejstvo, da naj neko ravnanje naročnika ne bi bilo izrecno navedeno v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, to naročnika ne bi razbremenjevalo, da ne ravna skladno z ZJN-3 in torej tudi s 7. členom ZJN-3.

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je naročnik v prilogi št. 23 pod naslovom »Tabela zahtev« navedel:
»Povabljeni ponudniki morajo v celoti predstaviti vse testirane funkcionalnosti, ki morajo delovati skladno z zahtevami v Prilogi št. 20.
Testiranje DEMO sistema je omejeno na 6 ur, v kolikor ponudnik ne bo uspel prikazati vseh zahtevanih funkcionalnosti, bo izvedba DEMO sistema neuspešna.«

Iz citiranega besedila iz priloge št. 23 je razvidno, kaj obsega demo testiranje, koliko časa traja in pogoj, ob izpolnitvi katerega se bo štelo, da demo testiranje ni bilo uspešno.

Vlagatelj je navedel, da naročnik ni odgovoril na vprašanje, »v kolikšnem času po odpiranju ponudb bo sprejel odločitev o usposobljenih ponudnikih«. Čeprav Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik z odgovorom, ki je bil objavljen na portalu javnih naročil 26. 5. 2017 ob 11.45, ni odgovoril na vprašanje, ki ga je izpostavil vlagatelj, vlagatelj ni izkazal, kako bi naročnikova opustitev posegala v njegov položaj pri oddaji naročila in zato za (meritorno, vsebinsko) obravnavo očitane kršitve ni izpolnjen pogoj iz prve alinee prvega odstavka 14. člena ZPVPJN v delu, ki se nanaša na obstoj vsaj možnosti nastanka škode zaradi očitane kršitve. Državna revizijska komisija sicer pojasnjuje, da rok za sprejem odločitve v postopku oddaje naročila (torej tudi odločitve o priznanju sposobnosti) določa tretji odstavek 90. člena ZJN-3 in ta znaša največ »90 dni od roka za oddajo ponudb«. Čeprav bi morebiti naročnik odgovoril na to vprašanje in navedel rok, ki bi bil krajši od tistega, ki ga določa tretji odstavek 90. člena ZJN-3, mu to ne bi preprečevalo, da sprejme odločitev tudi po poteku takega roka.

Naročnik je v 3. točki dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v zvezi s prilogo št. 16 določil:
»Tabele tehniške usklajenosti (Priloga št. 16), ki morajo biti izpolnjene skladno z navodili iz vzorca. Najprej bo naročnik preveril samo izpolnjenost tabele, sama vsebina izpolnjevanja tehničnih zahtev bo predmet nadaljnje obravnave.«

Vlagatelj je navedel, da je sporen tisti del opisa za prilogo št. 16, ki določa, da bo vsebina izpolnjevanja tehničnih zahtev predmet nadaljnje obravnave, saj naročnik ni nikjer navedel, kaj bo štel za ustrezno in bo zato odločal na podlagi kriterijev, ki so znani le njemu. Vendar se Državna revizijska komisija ne strinja s takim vlagateljevim tolmačenjem.

Naročnik je v prilogi št. 16 navedel »Navodila ponudnikom«:
»V Tabelah tehnične usklajenosti so navedena poglavja iz Tehnične specifikacije, ki vključujejo zahteve, katere mora ponudnik izpolnjevati v celoti. Tabele tehnične usklajenosti dosledno sledijo poglavjem Tehnične specifikacije v Prilogi št. 20 razpisne dokumentacije.
V Tabelah tehnične usklajenosti ponudnik v stolpcu "Izpolnjevanje zahteve" označi način izpolnjevanja zahtevane funkcionalnosti in sicer:
- kolikor ponudba v celoti ustreza zahtevam iz navedenega poglavja, ponudnik v stolpcu "USTREZA" označi z enoumno oznako X, vse ostale oznake niso dovoljene in bo naročnik smatral, da zahteva pogojem ne ustreza,
- V stolpcu "OZNAKA REFERENCE in NASLOV OZ POGLAVJE V OPISU PONUJENE OPREME IN STORITEV PONUDNIKA, mora ponudnik navesti poglavje oziroma mesto v ponudbeni dokumentaciji, kjer je opisano izpolnjevanje zahtev posameznega poglavja in referenca.
Poudarjeno tiskane postavke (naslovi) se ne izpolnjujejo.«

Iz vsebine točke 3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki se nanaša na prilogo št. 16, je razvidno, da je naročnik najprej nameraval preveriti to, ali je gospodarski subjekt označil razdelke v stolpcu »Ustreza«, nato pa bi še preveril, ali ima ta oznaka gospodarskega subjekta podlago v dokumentaciji, ki jo je gospodarski subjekt predložil. Gospodarski subjekt bo moral v tabeli iz priloge št. 16 navesti, kje se posamezni podatki nahajajo v predloženi dokumentaciji. Ker bo predmet druge faze postopka s pogajanji po objavi le pogajanje o ceni, je iz tega mogoče sklepati, da bi naročnik preveritev v celoti opravil v prvi fazi postopka s pogajanji po objavi.

Vlagatelj je v vlogi, ki jo je poslal 23. 6. 2017 po pošti priporočeno, tudi navedel, da je nezakonito naročnikovo ravnanje, če bo v prvi fazi postopka s pogajanji po objavi ugotavljal »ne le sposobnost ponudnika, temveč tudi ponujeno tehnično rešitev«. Čeprav Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj odgovarjal na naročnikove navedbe iz sklepa št. 30-1/2017-25637 z dne 19. 6. 2017, je tudi razširil svojo trditveno podlago iz zahtevka za revizijo. Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo ni navajal, da bi se moral naročnik v prvi fazi postopka s pogajanji po objavi omejiti le na ugotavljanje sposobnosti in ne bi smel tudi ugotavljati, kakšna je »ponujen[a] tehnična rešitev«, ali da naročnik v prvi fazi postopka s pogajanji po objavi ne bi smel zahtevati, da gospodarski subjekti že ponudijo predmet. Vlagatelj je torej v vlogi, ki jo je poslal 23. 6. 2017 po pošti priporočeno, navajal kršitve, ki jih ni navedel že v zahtevku za revizijo, česar pa ni opravičil, kot to zahteva prva poved iz petega odstavka 29. člena ZPVPJN. Državna revizijska komisija zato teh navedb ni mogla upoštevati pri odločanju o zahtevku za revizijo. Ob takem zaključku Državna revizijska komisija ni tudi ugotavljala, ali bi bilo treba sicer šteti, da za obravnavo teh navedb niso izpolnjeni pogoji iz petega odstavka 5. člena ZPVPJN. Državna revizijska komisija tako ni ugotavljala, ali je bil naročnik na portalu javnih naročil opozorjen o domnevnih kršitvah.

Državna revizijska komisija zato ni mogla pritrditi vlagatelju, da so njegovi očitki iz III. točke zahtevka za revizijo utemeljeni.


IV. »Nedefiniran postopek in pravila za izvedbo demo sistema«

Vlagatelj je navedel, da:
– je naročnik v točki 1.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila navedel, da bo po končanem testiranju sprejel odločitev o usposobljenosti in uvrstitvi v drugi krog, vendar ni navedel, na podlagi katerih kriterijev in na kakšen način bo odločal o ustreznosti testiranja demo funkcionalnosti, kar bi zaradi izločilne narave tega testiranja sicer moral navesti, da bi zagotovil transparentnost postopka javnega naročanja in enako obravnaval gospodarske subjekte,
– je naročnika 25. 4. 2017 pozval, da predloži točno definirane testne procedure, na portalu javnih naročil pa je bil delni odgovor objavljen šele 26. 5. 2017 ob 11.40, dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila pa je spremenil šele 30. 5. 2017, kar kaže, da naročnik nima namena voditi postopka oddaje naročila transparentno in enakopravno do vseh gospodarskih subjektov,
– tudi sprememba točke 1.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki je bila objavljena na portalu javnih naročil 30. 5. 2017, ne odgovarja na zahteve po testnih procedurah, saj bodo te »podane šele pri odpiranju ponudb v prvi fazi«,
– je poznavanje testnih procedur nujno v fazi pripravljanja prijav oziroma ponudbe, ker mora gospodarski subjekt vedeti, ali bo lahko zadostil vsem zahtevam ali ne,
– »zahtevati od ponudnika, da pripravi ponudbo, ne da bi v naprej vedel, kaj ga čaka pri testiranju, je eklatantna kršitev določb ZJN-3«,
– je naročnik kršil načeli transparentnosti javnega naročanja in enakopravne obravnave ponudnikov.

Naročnik se ni strinjal z vlagateljevimi navedbami.

Državna revizijska komisija je že pod III. točko navedla, da je naročnik v prilogi št. 23 določil, kaj obsega demo testiranje, koliko časa traja in pogoj, ob izpolnitvi katerega se bo štelo, da demo testiranje ni bilo uspešno. Demo testiranje ne bo uspešno, če gospodarski subjekt ne bo v šestih urah uspel prikazati vseh funkcionalnosti, ki jih je naročnik določil v tabeli v nadaljevanju priloge št. 23. Naročnik je torej gospodarskim subjektom že posredoval posamezne podatke. Vendar je vlagatelj izpostavil, da bi morala dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila vsebovati tudi »točno definirane testne procedure, ki bodo za vse ponudnike enake in pa kriterije za ugotavljanje usposobljenosti, ki jih je možno naknadno objektivno preveriti«. Na pomanjkanje testnih procedur je bil naročnik opozorjen tudi na portalu javnih naročil, saj je o tem prejel vprašanje, na katerega je odgovoril 26. 5. 2017 ob 11.40.

O dolgotrajnosti čakanja na odgovor se je Državna revizijska komisija izjavila že v I. točki in se tu ne ponavlja.

Naročnik je v točki VII.1.2 popravka, ki je bil objavljen 28. 4. 2017 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN003440/2017-K01, in 29. 4. 2017 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2017/S 084-164298, navedel, da bo »prisotnim ponudnikom na javnem odpiranju ponudb predal potrebne podatke za izdelavo DEMO sistema«. Eden izmed teh so »testne procedure«. Naročnik je v točki VII.2 tega popravka navedel, da je dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila dodal tudi prilogo št. 21. S podpisom izjave v prilogi št. 21 bi gospodarski subjekt izjavil, da je prejel elektronski medij, na katerem se med drugim nahajajo »testne procedure (JN2017_004_testne_procedure.pdf)«.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila šele od popravka, ki je bil objavljen 28. 4. 2017 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN003440/2017-K01, in 29. 4. 2017 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2017/S 084-164298, znano, da obstajajo testne procedure, vendar jih naročnik ni še razkril gospodarskim subjektom, temveč je njihovo razkritje odloženo po »odpiranju ponudb« (tj. odpiranju prijav).

Naročnik v skladu s prvo povedjo iz prvega odstavka 61. člena ZJN-3 omogoči od datuma objave obvestila v skladu z 52. členom ZJN-3 ali datuma, ko je bilo kandidatom poslano povabilo k potrditvi interesa, z elektronskimi sredstvi neomejen, popoln, neposreden in brezplačen dostop do dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik v skladu z drugo povedjo iz prvega odstavka 61. člena ZJN-3 v obvestilu ali povabilu k potrditvi interesa naročnik navede spletni naslov, na katerem je dostopna dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila. Če do dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ali njenega dela ni mogoče zagotoviti neomejenega, popolnega, neposrednega in brezplačnega dostopa z elektronskimi sredstvi, ker namerava naročnik ravnati v skladu s 35. členom ZJN-3, naročnik v obvestilu ali povabilu k potrditvi interesa, kadar se kot sredstvo za objavo povabila k sodelovanju uporabi obvestilo o vzpostavitvi kvalifikacijskega sistema, pa v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila, navede ukrepe, ki jih zahteva za varovanje zaupnosti informacij, ter način, na katerega je mogoče dostopati do dokumentacije ali njenega dela (prva poved iz tretjega odstavka 61. člena ZJN-3).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik pripravil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ki je bila dostopna prek povezave na portalu javnih naročil. Državna revizijska komisija poleg tega ugotavlja, da dejstvo, da je naročnik v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila vključil tudi določbe o demo testiranju, kaže na to, da je gospodarske subjekte seznanil z zahtevo za to testiranje. Hkrati je tudi razvidno, da je naročnik nekatere podatke zadržal in jih ni objavil, saj je iz priloge št. 22 in sklepa št. 30-1/2017-25637 z dne 19. 6. 2017 razvidno, da jih želi varovati. Vendar gospodarski subjekti do teh podatkov ne bodo imeli dostopa pred potekom roka za predložitev prijav, temveč šele po njem. Glede na točko 1.4 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila zadržani podatki niso tisti, ki so namenjeni izdelavi ponudbe.

Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da lahko zahteva varovanje podatkov, saj ima za to podlago v šestem odstavku 35. člena ZJN-3. Ne glede na odgovor, ali določbe v zvezi s podpisom dogovora iz priloge št. 22 pomenijo ukrepe, ki jih naročnik zahteva za varovanje zaupnosti informacij, prevzem elektronskega medija s posameznimi dokumenti pa način, na katerega je mogoče dostopati do dokumentacije ali njenega dela (prva poved iz tretjega odstavka 61. člena ZJN-3), je razvidno, da je dostop do teh podatkov in s tem do testnih procedur odložen, saj ni omogočen že od datuma objave obvestila o naročilu (gl. prvo poved iz prvega odstavka 61. člena ZJN-3). Čeprav lahko naročnik skladno s tretjim odstavkom 61. člena ZJN-3 določi ukrepe varovanja in načine dostopa, mu ti pravni podlagi ne omogočata spreminjanja časa, od katerega naprej imajo gospodarski subjekti možnost dostopati do dokumentacije. Da so tudi testne procedure del dokumentacije, izhaja že iz tretje povedi iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3, ki določa, da se kot del dokumentacije štejejo tudi informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku javnega naročanja. S tem, ko bi naročnik gospodarskim subjektom izročil elektronski medij s posameznimi dokumenti, bi jim namreč posredoval določene informacije, ki so relevantne v postopku oddaje naročila. Brez teh informacij namreč gospodarski subjekti ne bi mogli priti v drugi krog postopka s pogajanji po objavi in se pogajati o ceni. Državna revizijska komisija zato ne more sprejeti naročnikovih stališč, da je vprašanje posredovanja testnih procedur nesmiselno že pred odpiranjem prijav in da bi bili vsi gospodarski subjekti v enakem položaju po poteku roka za predložitev prijav, ker bi jim testne procedure posredoval po odpiranju prijav. Naročnikovi ukrepi za varovanje podatkov tako ne morejo biti taki, da bi naročniku omogočali, da krši načelo transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3).

Državna revizijska komisija zato zaključuje, da je naročnik z določitvijo časa dostopa do testnih procedur ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 61. člena ZJN-3 v povezavi s 6. členom ZJN-3. Vendar Državna revizijska komisija ni razveljavila točke 1.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in priloge št. 21 v delu, ki se nanaša na testne procedure, saj ne more biti v nasprotju z ZJN-3, če naročnik gospodarskim subjektom na odpiranju prijav izroči informacije, ki jim jih je posredoval že pred potekom roka za predložitev prijav. Državna revizijska komisija tako pojasnjuje, da je treba sanirati kršitev, ker je naročnik opustil zagotovitev informacij tudi pred potekom roka za predložitev prijav, zato mu skladno z drugo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN nalaga, da seznani gospodarske subjekte s testnimi procedurami še pred potekom roka za predložitev prijav.


V. »Neuresničljive tehnične zahteve za izvedbo DEMO sistema«

Vlagatelj je navedel, da:
- je naročnik na svoji spletni strani 26. 5 2017 objavil prilogo št. 23 (»Zahtevane funkcionalnosti za izvedbo DEMO sistema«), vendar je zahtevane funkcionalnosti nemogoče realizirati v okviru demo sistema, ker:
1. naročnik zahteva, da morajo v okviru demo sistema v celoti delovati vse funkcionalnosti v skladu z zahtevami iz priloge št. 20, iz česar izhaja, da naročnik ne zahteva demo sistema, temveč mora vsak ponudnik v 30 dneh pripraviti kompleten produkcijski sistem, za katerega je sicer predviden čas izdelave 24 mesecev, strošek za vzpostavitev demo sistema pa je vsaj 150.000 eurov, kar je nesorazmerno, sicer pa bi naročnik sposobnost lahko ugotavljal na podlagi referenc,
2. naročnik namerava izročiti podatke za izdelavo demo sistema šele po oddaji prijave, pa še to ne v popolnem obsegu, temveč le za en RTP, čeprav demo testiranje obsega več elementov,
3. bo naročnik izvajal preizkušanje demo sistema na cca 10 % celotnega distribucijskega sistema, ki bo vključeno v nov center vodenja, kar pomeni, da bo gospodarski subjekt moral poleg postavitve celotnega produkcijskega sistema opraviti več kot 10 % vseh storitev, potrebnih za realizacijo celotnega centra vodenja, ki jih ne bo nikoli dobil plačanih,
4. naročnik zahteva od vseh gospodarskih subjektov, da sistem predstavijo na svoji strojni in programski opremi, kar pa morajo kupiti, naročnik pa jim je ne bo plačal, sicer pa take opreme zaradi daljših rokov dobave od 30 dni niti ni mogoče nabaviti,
5. naročnik zahteva tudi demonstracijo poročil, teh pa ni specificiral, zaradi česar mu je omogočena manipulacija in neenaka obravnava gospodarskih subjektov,
6. naročnik v zahtevah za demo sistem ne specificira, kakšna so njegova pričakovanja v zvezi z drugimi funkcionalnostmi, ki so navedena v prilogi št. 23 in v skladu z zahtevami iz priloge št. 20, ki so splošne za vse gospodarske subjekte, implementacija v skladu z naročnikovimi pričakovanju pa bo določena v SOW, kar naročniku omogoča možnost zlorabe in arbitriranja,
- je naročnik kršil načelo transparentnosti javnega naročanja in omejuje konkurenco med gospodarski subjekti, saj iz naročnikovih ravnanj izhaja namera, da čim več gospodarskih subjektov odvrne od namere, da bi posredovali prijavo.

Naročnik se ni strinjal z vlagateljevimi navedbami.

Državna revizijska komisija ponavlja, da vlagatelj v postopku pravnega varstva varuje svoj položaj (prva alinea prvega odstavka 14. člena ZPVPJN) in ne položaja drugih gospodarskih subjektov, saj vlagatelj ni zagovornik javnega interesa (gl. drugo alineo prvega odstavka 14. člena ZPVPJN v povezavi s 6. členom ZPVPJN). Državna revizijska komisija zato ni mogla obravnavati vlagateljevih navedb v obsegu, ki pomeni očitek o omejevanju sodelovanja v postopku oddaje naročila drugih gospodarskih subjektov, ki niso vlagatelj ali (gospodarski) subjekti, ki bi z vlagateljem sodelovali pri oddaji naročila. Tako vlagatelj ne more še v imenu drugih gospodarskih subjektov zatrjevati, da so zahteve za demo testiranje odvračilne, pač pa bi to lahko uveljavljal le v svojem imenu. Državna revizijska komisija je štela, da vlagatelj to uveljavlja tudi za svoj položaj, saj ga je mogoče razumeti, da ni tisti gospodarski subjekt, ki naj bi ga naročnik postavil v boljši položaj.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ugodil zahtevku za revizijo v delu, ki se nanaša na obseg in vsebino poročil, zato vlagateljeve navedbe o problematičnosti demo sistema z vidika demonstracije poročil (5. točka) niso več bistvene.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je vlagatelj v naslov sklopa navedb v zvezi s kršitvami zaradi izvedbe demo sistema navedel, da so tehnične zahteve neuresničljive. Če bi bilo morebiti treba pritrditi vlagatelju, da je naročnik postavil neuresničljive zahteve, potem te ne morejo biti uresničljive za vse gospodarske subjekte in so torej vsi gospodarski subjekti v enakem položaju (7. člen ZJN-3), ki vpliva kvečjemu na to, da bi naročnik neuspešno izvajal postopek oddaje naročila. Vendar je vlagatelj tudi navedel, da zaradi razlogov, ki jih je naštel v šestih točkah, »utemeljeno sklepa, da ima naročnik v naprej izbranega ponudnika, ki ga je tudi v naprej seznanil s celotno problematiko in zahtevami DEMO sistema«, ne da bi morebiti navedel, na kateri konkretni gospodarski subjekt se to nanaša, niti ni morebiti dokaz(ov)al, da bi naročnik že vnaprej seznanil ta gospodarski subjekt »s celotno problematiko in zahtevami DEMO sistema«. Državna revizijska komisija je zato morala šteti, da so vlagateljeve domneve o »v naprej izbrane[m] ponudnik[u]« le ugibanje o dejanskem stanju v zadevi.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v šestih točkah navedel utemeljitve, s katerimi izpodbija izvedbo demo sistema. Vendar je Državna revizijska komisija že ugotovila (III. točka), da je naročnik v prilogi št. 23 določil »zahtevane funkcionalnosti za izvedbo demo sistema«, ki so bile objavljene na naročnikovi spletni strani in je naročnik nanje napotil v točki VII.2 popravka, objavljenega 30. 5. 2017 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN003440/2017-K03, in 31. 5. 2017 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2017/S 103-206234. Da se je tudi vlagatelj seznanil z vsebino priloge št. 23, izhaja iz zahtevka za revizijo, saj se je nanjo skliceval, pri čemer je celo navedel, da jo je naročnik na svoji spletni strani objavil že 26. 5. 2017, kar je celo pred datumom objave popravka s točko VII.2, ki napotuje na naročnikovo spletno stran z objavljeno prilogo št. 23. Naročnik je tako zagotovil seznanjenost ponudnikov z izvajanjem demo sistema, pri čemer je za seznanitev s temi zahtevami uporabil portal javnih naročil in na njem navedel, da so podatki dostopni na njegovi spletni strani. Naročnikovo ravnanje zato ni neskladno s 6. členom ZJN-3. Vlagatelj je v vlogi, ki jo je poslal 23. 6. 2017 po pošti priporočeno, sicer navedel, da je naročnik šele v sklepu št. 30-1/2017-25637 z dne 19. 6. 2017 navedel še nekatere podatke v zvezi z izvedbo demo testiranja, in sicer možnost, da »je strojna oprema lahko različna od ponujene« in da »bi DEMO sistem lahko deloval na prenosnem računalniku«, kar naj bi dokazovalo kršitev 6. člena ZJN-3, vendar je treba upoštevati, da je bil vlagatelj seznanjen s še določenimi podatki in zaradi njih ni prizadeti subjekt. Prizadeti subjekt ni, ker je zanje izvedel, ti pa tudi niso taki, da bi mu onemogočali ali omejevali možnost sodelovanja, saj je naročnik s posredovanimi podatki kvečjemu razširil možnost sodelovanja.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v prilogi št. 23 opisno in tabelarično predstavil izvedbo demo sistema. Ne iz opisa ne iz tabel ne izhaja, da bi naročnik od različnih gospodarskih subjektov zahteval prikaze različnih funkcij, temveč od vseh gospodarskih subjektov zahteva prikaz enakih funkcij. Naročnik je vsem gospodarskim subjektom določil tudi enak čas testiranja demo sistema. Naročnik je tudi navedel jasno pravilo, kdaj se bo štelo, da je izvedba demo sistema neuspešna. Naročnik je tudi predstavil obseg demo modela, ki je enak za vse gospodarske subjekte. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je naročnik vsem gospodarskim subjektom zagotovil enake možnosti za prikaz demo sistema in zato ni podana kršitev 7. člena ZJN-3. Vlagatelj je sicer navedel, da bo moral zaradi izvedbe demo sistema nositi nesorazmerne stroške, kar naj bi bilo v nasprotju z 8. členom ZJN-3, vendar Državna revizijska komisija najprej opozarja, da bodo morali vsi gospodarski subjekti, ki bi se želeli udeležiti postopka oddaje naročila, nositi določene stroške. Te bi nosili tudi, če zahteve za demo testiranje ne bi bilo. V tem pogledu kršitve 7. člena ZJN-3 ni. Državna revizijska komisija hkrati ugotavlja, da je vlagatelj le navedel, da bi za izvedbo demo sistema moral nositi 10 % vrednosti naročila, česar pa z ničimer ni dokaz(ov)al, zato je morala šteti, da je delež vrednosti, ki bi odpadel na demo testiranje, nedokazan. Ker vlagatelj ni dokazal, da bi izvedba demo testiranja znesla tak delež, Državna revizijska komisija ni mogla že šteti, da bi bili stroški za izvedbo demo sistema v tem primeru lahko ključni za ugotovitev kršitve 8. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija tako ni mogla pritrditi vlagatelju, da bi bila izvedba demo sistema nesorazmerna s stroškovnega vidika in da bi bili v takem primeru stroški tisti, ki bi pomenili omejevanje konkurence med gospodarskimi subjekti (5. člen ZJN-3). Ker tako ni bilo mogoče ugotoviti kršitve 8. člena ZJN-3, Državna revizijska komisija ni mogla v tem smislu ugotoviti niti kršitve 7. člena ZJN-3, saj je naročnik, kot že navedeno, omogočil, da se vsi gospodarski subjekti na enak način seznanijo z izvedbo demo testiranja in so torej vsi gospodarski subjekti v enakem položaju z nošenjem stroškov njegove izvedbe. Vlagatelj je na kršitev načela iz 7. člena ZJN-3 opozoril tudi v 6. točki, vendar je kot primer navedel le eno konkretno možnost manipulacije, in sicer v zvezi s prilogo št. 23, točka 2.3.5 Aplikativna programska oprema, skladno s katero morajo biti aktualna navodila kot pomoč uporabnikom v slovenskem jeziku. Vlagatelj je sicer opozoril, da »obstaja velika verjetnost, da posamezen prijavitelj določenega dela programske opreme za DEMO sistem še ne bo imel prevedenega (niti ga nima smisla prevajati, saj ne ve, če bo izbran)«, vendar ni navedel, da je tudi sam v opisanem položaju. Tako je to navedbo mogoče razumeti le kot uveljavljanje kršitve v javnem interesu, za kar pa vlagatelj ni upravičeni subjekt, saj vlagatelj ni zagovornik javnega interesa (gl. drugo alineo prvega odstavka 14. člena ZPVPJN v povezavi s 6. členom ZPVPJN).

Vlagatelj je tudi navedel, da »bo naročnik izvajal preizkušanje DEMO sistema na cca 10 % celotnega distribucijskega sistema, ki bo vključen v nov center vodenja« in da »to pomeni, da bo vsak potencialni ponudnik, poleg postavitve celotnega produkcijskega sistema, za zadostitev razpisnim zahtevam moral opraviti več kot 10 % (nekatere storitve niso vezane na obseg/velikost sistema) vseh storitev, potrebnih za realizacijo celotnega centra vodenja, ki jih nikoli ne bo dobil plačanih«. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni predstavil dejanskega stanja na način, da bi bilo mogoče pritrditi njegovi oceni (četudi bi celo lahko bila višja, kot je navedel v vlogi, ki jo je poslal 23. 6. 2017 po pošti priporočeno), saj iz navedb ne izhaja, zakaj ji je treba pritrditi. Naročnik je v sklepu št. 30-1/2017-25637 z dne 19. 6. 2017 tej oceni nasprotoval in tudi navedel, da »DEMO sistem je narejen izključno za testiranje ključnih funkcionalnosti, ki so navedene v Prilogi 23 in ne vsebuje celotnega obsega podatkov, ki ga modeliran del omrežja geografsko predstavlja« in da je zato vlagateljeva ocena o »cca 10 % celotnega distribucijskega sistema« napačna. Vlagatelj je v vlogi, ki jo je poslal 23. 6. 2017 po pošti priporočeno, sicer odgovarjal na naročnikove navedbe iz sklepa št. 30-1/2017-25637 z dne 19. 6. 2017 in nasprotoval naročnikovemu zaključku v zvezi z oceno obsega celotnega distribucijskega sistema, vendar je tudi razširil trditveno podlago s tem, ko je opozoril na različnost upoštevanja podatkov in določanja cen/stroškov. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj tega ni predstavil že v zahtevku za revizijo, svojega ravnanja v vlogi, ki jo je poslal 23. 6. 2017 po pošti priporočeno, pa ni opravičil skladno s petim odstavkom 29. člena ZPVPJN.

Državna revizijska komisija dodaja, da je že v zadevi št. 018-255/2016 obravnavala nekatere vsebinsko podobne navedbe drugega vlagatelj, ki jih je zavrnila. Ker vlagatelj ni pravočasno navedel nič takega, česar Državna revizijska komisija ni že upoštevala pri obravnavi vsebinsko podobne zadeve št. 018-255/2016, tudi v obravnavanem primeru ni mogla ugotoviti očitanih kršitev.

Državna revizijska komisija zato ni mogla pritrditi vlagatelju, da so njegovi očitki iz V. točke zahtevka za revizijo utemeljeni.


VI. »Nejasno / nepopolno definirane tehnične zahteve - prvič«

Vlagatelj je navedel, da:
- v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni opisa oziroma ustreznih podatkov o vodilu ESB, zaradi česar ni mogoče pripraviti prijave in ponudbe za izvedbo novega DCV, ki bi podpiral vse funkcionalnosti obstoječega vodila ESB, kot je zahtevano v točki 3.7.1,
- je naročniku v zvezi z vodilom ESB zastavil vprašanje, na katerega je naročnik odgovoril zavajajoče, saj je 3. točka le delni prepis zahtev iz predhodnega razpisa za integracijsko platformo CIM, ne pa opis vodila ESB,
- postopek oddaje naročila za vodilo ESB tudi ni pravnomočno končan, zato t. i. obstoječe vodilo ESB ne more niti obstajati,
- je v 3. točki premalo informacij, »na podlagi katerih bi potencialni ponudniki lahko pripravili ustrezno ponudbo, ki bi upoštevala vse funkcionalnosti ESB vodila - tudi če bi le-to res obstajalo«,
- je zaradi zavajajočega odgovora naročnika zaprosil za dodatne definicije, objavljeni odgovori pa so nepopolni in zavajajoči,
- naročnik zahteva navezavo na nekaj, česar nima, niti ne ve, kdaj bo imel, pri čemer se spreneveda in zavaja, kar mu omogoča manipuliranje in favoriziranje določenega gospodarskega subjekta.

Naročnik se ni strinjal z vlagateljevimi navedbami.

Naročnik je v točki 3.7.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil:
»SCADA/ADMS se mora povezati na obstoječe ESB vodilo ki deluje skladno s CIM standardi. Podpirati mora vse funkcionalnosti obstoječega ESB vodila ter varnostno politiko podjetja.«

Naročnik je v zvezi s to tehnično zahtevo dal tudi dodatne informacije na portalu javnih naročil, s čimer so ti odgovori postali del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3). Pri pregledu odgovorov, objavljenih na portalu javnih naročil, je mogoče zaslediti, da je naročnik v zvezi z vodilom ESB odgovarjal vsaj v odgovorih, objavljenih 17. 5. 2017 ob 9.57, 26. 5. 2017 ob 14.24 in 2. 6. 2017 ob 9.11. Vlagatelj je sicer navedel, da je naročnik v zvezi z vodilom ESB odgovarjal pomanjkljivo in na druga vprašanja, vendar tudi morebitno pomanjkljivo odgovarjanje in/ali odgovarjanje na druga vprašanja ne spremeni tega, da tudi taki odgovori postanejo del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3). Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je naročnik del pojasnil podal tudi v sklepu št. 30-1/2017-25637 z dne 19. 6. 2017, saj je med drugim navedel, kaj je »smatral, da mora ponudnik zagotoviti«.

Naročnik v tem primeru v sklepu št. 30-1/2017-25637 z dne 19. 6. 2017 niti ni navedel, da je uporaba besede »obstoječe« v točki 3.7.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila primerna, kar je vlagatelj izpostavil že v zahtevku za revizijo in v nadaljevanju pojasnil, kako je potekalo pridobivanje dodatnih informacij na portalu javnih naročil. Vlagatelj je pojasnil, da je beseda »obstoječe« v točki 3.7.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila zavajajoča, čemur Državna revizijska komisija pritrjuje, saj je iz sklepa št. 30-1/2017-25637 z dne 19. 6. 2017 razvidno, da je naročnik »konec leta 2016 objavil razpis v katerem je razpisal uvedbo storitvenega vodila na lastni infrastrukturi« in »odločitev je postala pravnomočna maja 2017«. Ker je naročnik obvestilo o naročilu za to naročilo poslal v objavo že 14. 4. 2017 (VI.5 točka obvestila o naročilu), v času priprave dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila za to naročilo in torej tudi v času priprave tehničnih specifikacij, »ESB vodilo ki deluje skladno s CIM standardi« še ni bilo »obstoječe«. Vendar uporaba neke, tudi morda vsebinsko neprimerne besede, sama po sebi še ne more biti odločilna za ustvarjanje zmede, saj je ključno to, ali je ta beseda pravočasno dobila tako obrazložitev pomena, da je mogoče jasno, natančno in nedvoumno razumeti njen pomen za dane položaje. Ker je v tem primeru ta beseda vključena v eno izmed tehničnih zahtev, je tudi odločilna za razumevanje celotne te tehnične zahteve.

Čeprav Državna revizijska komisija opozarja, da je vlagatelj nekatere informacije dobil tudi v sklepu št. 30-1/2017-25637 z dne 19. 6. 2017 in tako niti ni neposredno prizadeti subjekt, ki ne bi razpolagal s posameznimi (dodatnimi) informacijami, pa ugotavlja, da kljub tem novim informacijam podatki v točki 3.7.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila skupaj z vsemi dodatnimi informacijami, objavljenimi na portalu javnih naročil, ne zadoščajo, da bi Državna revizijska komisija lahko pritrdila, da je naročnik pri pripravi točke 3.7.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila zagotovil transparentnosti, kot jo zahteva 6. člen ZJN-3, kar bi lahko vplivalo na ravnanja, ki bi pomenila kršitev 7. člena ZJN-3. Za tak zaključek namreč poleg naročnikovega opisa časovnega poteka postopka oddaje naročila za »uvedbo storitvenega vodila na lastni infrastrukturi« zadošča že ugotovitev, da je naročnik v sklepu št. 30-1/2017-25637 z dne 19. 6. 2017 pojasnjeval, kaj je »smatral, da mora ponudnik zagotoviti«.

Načelo transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) pa zahteva, da so vsi pogoji in podrobna pravila postopka oddaje v obvestilu o naročilu ali dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določeni jasno, natančno in nedvoumno, tako da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako in da lahko naročnik učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo merilom, ki urejajo zadevno naročilo (prim. sodbo Sodišča v zadevi Evropska komisija proti Kraljevini Nizozemski, C-368/10 z dne 10. 5. 2012, ECLI:EU:C:2012:284, točka 109). Razlogov, da enaka izhodišča ne bi velja tudi za sodelovanje gospodarskih subjektov s prijavami, ni.

Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da je naročnik kršil 6. člen ZJN-3 pri oblikovanju tehnične zahteve iz točke 3.7.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila na način, ki vpliva ali bi lahko vplival tudi na vlagateljev položaj z vidika 7. člena ZJN-3, zato je tudi v tem delu ugotovila kršitev ZJN-3. Zaradi narave ugotovljene kršitve je Državna revizijska komisija tudi v tem delu naročniku naložila odpravo ugotovljene kršitve.


VII. »Nejasno / nepopolno definirane tehnične zahteve - drugič«

Vlagatelj je navedel, da naročnik ni definiral obsega in vsebine poročil.

Naročnik je s sklepom št. 30-1/2017-25637 z dne 19. 6. 2017 pritrdil vlagatelju in v zvezi s tem očitkom ugodil zahtevku za revizijo.

Ker je v tem delu zahtevka za revizijo vlagatelj že uspel, se Državni revizijski komisiji ni treba izjaviti o očitanih kršitvah. Vlagatelj je v vlogi, ki jo je poslal 23. 6. 2017 po pošti priporočeno, nasprotoval le delni povrnitvi takse kljub ugoditvi zahtevku za revizijo v tem delu. O pravilnosti odločitve o povrnitvi stroškov se bo Državna revizijska komisija opredelila pri odločanju o stroških.


VIII. »Nedefinirane medsebojne obveznosti pri izdelavi dokumenta "Podrobna definicija specifikacije (SOW)"«

Vlagatelj je navedel, da:
- je naročnik navedel, da se bosta naročnika in izvajalec skupaj dogovorila za »podrobno definiranje specifikacije (SOW)«, vendar medsebojne obveznosti niso nikjer opredeljene, podatki iz točk 18.1 in 18.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pa so »za kvalitetno izdelavo ponudbe absolutno premalo«,
- je zaradi vpliva na ceno naročnika prek portala javnih naročil pozval na podrobnejše definiranje medsebojnih obveznosti v zvezi s SOW, kar je naročnik sicer storil (odgovor, objavljen na portalu javnih naročil 17. 5. 2017 ob 9.55), vendar je zaradi nepopolnosti odgovora naročnika pozval na dopolnitev odgovora, naročnik pa je z odgovorom, ki je bil objavljen na portalu javnih naročil 26. 5. 2017 ob 14.21, pokazal, da namerava vse svoje obveznosti razkriti le izbranemu ponudniku, s čimer so gospodarski subjekti postavljeni v neenak položaj,
- tako naročnikovo ravnanje pomeni možnost manipuliranja in pomeni kršitev ZJN-3, zlasti prvega odstavka 6. člena ZJN-3.

Naročnik se ni strinjal z vlagateljevimi navedbami.

Naročnik je v točki 1.28 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil:
»Statement of Work (SOW)
Izbrani ponudnik mora v desetih dneh po pravnomočnosti odločitve o oddaji naročila pristopiti k izdelavi SOW, kjer bodo podrobno definirana vsa tehnična in izvedbena določila in v 5 dneh od uskladitve le-te podpisati pogodbo, sicer bo naročnik unovčil bančno garancijo za resnost ponudbe.
Ne glede na prej navedeno, mora ponudnik podpisati pogodbo najkasneje v 45 dneh od pravnomočnosti odločitve o oddaji naročila. Naročnik ima pravico unovčiti bančno garancijo za resnost ponudbe tudi v primeru, če ponudnik ne predloži ali zavrne predložitev bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti.
V kolikor izbrani ponudnik v roku 45 dni od pravnomočnosti odločitve o oddaji naročila ne bo izdelal SOW, si naročnik pridržuje pravico začeti izdelavo SOW z drugim najugodnejšim ponudnikom pod enakimi pogoji.«

Naročnik je v točki 11.6 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil:
»Podrobno definiranje specifikacije (SOW)
Naročnik in izbrani ponudnik se bosta pred podpisom pogodbe skupaj dogovorila za Podrobno definiranje specifikacije (SOW), ki bo del pogodbene dokumentacije. Ta dokument, ki bo temeljil na zahtevah iz te razpisne dokumentacije in specifikacijah iz ponudnikove ponudbe, bo podrobno specificiral vse funkcionalne in izvedbene zahteve naročnika.
V tem dokumentu bodo dogovorjene vse medsebojne odgovornosti naročnika in izvajalca in vse funkcionalne zahteve, na osnovi katerih bo ponujeni sistem zgrajen.
Integralni del tega dokumenta bo tudi podroben terminski plan izgradnje z vsemi ključnimi mejniki. Terminskega plana kasneje brez predhodnega soglasja naročnika ne bo več mogoče spreminjati.«

Naročnik je v zvezi z izdelavo SOW dal tudi dodatne informacije na portalu javnih naročil, s čimer so ti odgovori postali del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3).

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je v točki 1.28 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določen rok, v katerem je treba izdelati SOW. Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila to vprašanje torej uredil. Res je sicer, da naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni določil, v katerih rokih bo sodeloval z izbranim ponudnikom pri pripravi SOW, vendar so naročnikove obveznosti pri pripravi SOW predmet ureditve v SOW (drugi odstavek točke 11.6 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila).

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da iz točke 1.28 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja, da je izdelava SOW premaknjena v čas po že sprejeti odločitvi o oddaji naročila in bo njegova izdelava zavezovala izbranega ponudnika, ne pa vseh gospodarskih subjektov. Vlagatelj je sicer navedel, da bi morale biti medsebojne obveznosti med naročnikom in gospodarskim subjektom v zvezi s SOW urejene že v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, saj »gre za pomembne podatke, ki vplivajo na ponudbeno ceno« in drugače ni mogoče pripraviti »ustrezne ponudbe«, vendar tega niti s sklicevanjem na prejete odgovore ni konkretiziral in zato Državna revizijska komisija ne more kar šteti, da je treba pritrditi vlagatelju. Iz vloge, ki jo je vlagatelj poslal 23. 6. 2017 po pošti priporočeno, je razvidno, da vlagatelj celo priznava, da »SOW res ne predstavlja dodatnih stroškov za ponudnika, kot navaja naročnik«. Vlagatelj tako ni pojasnil, kako bi dejstvo, da SOW pripravi šele izbrani ponudnik, naročniku že pri odločanju o prijavah omogočalo manipulacijo (kar je mogoče razumeti kot kršenje načela iz 7. člena ZJN-3) in bi bilo v nasprotju z načelom transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3). Vlagatelj tudi ni pojasnil, zakaj bi bilo kršeno načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-3).

Državna revizijska komisija zato ni mogla pritrditi vlagatelju, da so njegovi očitki iz VIII. točke zahtevka za revizijo utemeljeni.


IX. »Nedefinirane naročnikove druge aktivnosti«

Vlagatelj je navedel, da:
- je naročnik v točki 11.7.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila navedel, da bo v sklopu DCV EL izvajal določene aktivnosti, ki niso vezane na opremo DCV, vendar bodo imele vpliv na njegovo izvajanje in angažiranje izvajalca,
- naročnik teh aktivnosti ni definiral v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, temveč je pavšalno navedel, da bodo koordinirane s terminskim planom in dokončno definirane v podrobnem definiranju specifikacije (SOW),
- je naročnika prek portala javnih naročil pozval, da točno definira, katere so predvidene druge aktivnosti, njihov predviden čas trajanja in njihov vpliv na izvajalčeve aktivnosti, na kar je ta odgovoril (odgovor, objavljen na portalu javnih naročil 26. 5. 2017 ob 14.20), da vztraja pri prvotnem odgovoru,
- je naročnikov odgovor nepopoln in zavajajoč,
- naročnik noče definirati »določenih stvari«,
- tako naročnikovo ravnanje pomeni možnost manipuliranja in pomeni kršitev ZJN-3, zlasti prvega odstavka 6. člena ZJN-3.

Naročnik se ni strinjal z vlagateljevimi navedbami.

Naročnik je v točki 11.7.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil:
»Izvedba DCV EL bo zahtevala določene aktivnosti naročnika, ki niso vezane na opremo DVC. Te aktivnosti bodo vezane predvsem na področja RTU-jev, informacijskih sistemov znotraj in zunaj EL, povezovanja z drugimi centri vodenja, telekomunikacije, ureditve prostorov in drugo. Te aktivnosti bodo koordinirane skladno s terminskim planom in bodo dokončno definirane v podrobnem definiranju specifikacije (SOW). V kolikor ima ponudnik glede teh aktivnosti do naročnika kakršne koli zahteve, mora le-te navesti v svoji ponudbi.«

Naročnik je v zvezi s točko 11.7.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila dal tudi dodatne informacije na portalu javnih naročil. Naročnik je tako
- na poziv:
»Prosim vas za podrobnejši opis točke 11.7.3 Naročnikove druge aktivnosti iz Priloge 20. in sicer kakšne aktivnosti bodo vezane:
- na področja RTU-jev?
- informacijskih sistemov znotraj in zunaj EL
- povezovanja z drugimi centri vodenja, telekomunikacije
Da bi se opredelili glede zahtev, ki jih moramo navesti v naši ponudbi potrebujemo detalnejši opis.«
17. 5. 2017 ob 9.21 odgovoril:
»Naročnikove druge aktivnosti so odvisne od ponujene opreme ponudnika in njihovega vpliva na obstoječe naprave naročnika. Obseg drugih aktivnosti ponudnik oceni na podlagi ogleda obstoječih sistemov naročnika.«,
- na poziv:
»Poglavje 11.7.3 Naročnikove druge aktivnosti: V RD je napisano, da bodo te aktivnosti definirane v SOW, kar je za pripravo kvalitetne ponudbe neprimerno, saj bodo eventualne naročnikove druge aktivnosti pomembno vplivale na izvedbo projekta, angažma izvajalčevega osebja in posledično na končno ceno.
Zato naročnika pozivamo, da točno definirana katere so tiste predvidene druge aktivnosti, njihov predviden čas trajanja in njihov vpliv na izvajalčeve aktivnosti.«
17. 5. 2017 ob 9.53 odgovoril:
»Naročnikove druge aktivnosti so odvisne od ponujene opreme ponudnika in njihovega vpliva na obstoječe naprave naročnika. Obseg drugih aktivnosti ponudnik oceni na podlagi ogleda obstoječih sistemov naročnika.«,
- na poziv:
»Na vprašanje: ”Zato naročnika pozivamo, da točno definirana katere so tiste predvidene druge aktivnosti, njihov predviden čas trajanja in njihov vpliv na izvajalčeve aktivnosti.” in na podobno vprašanje: Prosim vas za podrobnejši opis točke 11.7.3 Naročnikove druge aktivnosti iz Priloge 20. in sicer kakšne aktivnosti bodo vezane:
- na področja RTU-jev?
- informacijskih sistemov znotraj in zunaj EL
- povezovanja z drugimi centri vodenja, telekomunikacije”
ste odgovorili: ”Naročnikove druge aktivnosti so odvisne od ponujene opreme ponudnika in njihovega vpliva na obstoječe naprave naročnika. Obseg drugih aktivnosti ponudnik oceni na podlagi ogleda obstoječih sistemov naročnika.” Ta odgovor je nepopoln in ne odgovarja na konkretno zastavljena vprašanja. Zato vas prosimo, da jasno odgovorite na omenjena zastavljena vprašanja.«
26. 5. 2017 ob 14.20 odgovoril:
»Naročnik vztraja pri prvotnem odgovoru.«,
s čimer so ti odgovori postali del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3).

Naročnik je v sklepu št. 30-1/2017-25637 z dne 19. 6. 2017 opozoril, da je bila vlagateljeva ponudba za »nabavo, implementacijo in vzdrževanje Distribucijskega centra vodenja Elektra Gorenjska d.d.« izbrana kljub vsebinsko enaki zahtevi, vlagatelj pa zaradi nje ni ne opozoril na portalu javnih naročil ne vložil zahtevka za revizijo. Čeprav bi se potrdilo, da je vlagatelj sodeloval v postopku oddaje naročila drugega naročnika in uspel kljub vsebinsko enaki zahtevi, kot jo je sedaj izpodbijal, to ne more vplivati na to, ali je taka zahteva sicer skladna z ZJN-3. Dejstvo, da je bil vlagatelj v zvezi z opozarjanjem ali vlaganjem zahtevka za revizijo pri naročilu drugega naročnika pasiven, ne more biti razlog, zaradi katerega bi bilo mogoče že šteti, da zahtevek za revizijo v tem delu ni utemeljen.

Državna revizijska komisija sprejema naročnikovo stališče iz sklepa št. 30-1/2017-25637 z dne 19. 6. 2017, da se njegova ravnanja prilagodijo opremi, ki jo bodo gospodarski subjekti ponudili. To bo naročnik lahko najbolj natančno vedel šele, ko mu bodo gospodarski subjekti ponudili določeno opremo. Državna revizijska komisija namreč ugotavlja, da različne rešitve, ki mu jih gospodarski subjekti ponujajo, lahko zahtevajo različne aktivnosti naročnika, ki so odvisne od časa, obsega, vsebine ipd., naročnik pa zaradi nepoznavanja vseh možnosti ne more svoji aktivnosti vnaprej določno opredeliti. Zato ni nenavadno, da bi naročnik dokončno definiral te aktivnosti v SOW. Šele takrat bo namreč znano, katera rešitev bo izbrana in kaj bo treba storiti pri naročniku za njeno uporabo. Vendar po drugi Državna revizijska komisija strani sprejema tudi vlagateljevo stališče, da je oblikovanje prijave ali ponudbe in določanje cene lahko odvisno od obsega sodelovanja gospodarskega subjekta z naročnikom in zapolnitve vsebine pojmov za oznako področij, ki jih je naročnik v drugi povedi iz točke 11.7.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila navedel le primeroma. Naročnik je namreč uporabil besedi predvsem in drugo, ki imata odprt pomen, saj prva (tj. predvsem) napoveduje naštevanje zgolj nekaterih področij, druga (tj. drugo) pa sporoča, da predhodno našteta področja niso edina. Kot izhaja iz teh pojmov, ki označujejo področja, je na gospodarskem subjektu obveznost, da predvidi, na katerih vseh področjih bo moral sodelovati naročnik. Kar mora gospodarski subjekt oceniti glede na rešitev, ki jo ponuja, in tako določiti zahteve do naročnika.

Naročnik je gospodarskim subjektom naložil obvezen ogled (točka 1.26.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), s čimer so ti lahko pridobili posamezne informacije, vendar ogled ne more zagotavljati pridobivanja vseh informacij. Že iz drugega odstavka 74. člena ZJN-3 je mogoče razbrati, da sta ogled lokacije in pregled spremne dokumentacije lahko zelo pomembna vira informacij, vendar nista njihov edini vir. Zato ni nerazumno, da skuša gospodarski subjekt pridobiti informacije tudi z zastavljanjem vprašanj na portalu javnih naročil.

Čeprav Državna revizijska komisija ob takem dejanskem stanju, kjer je mogoče pritrditi stališču tako naročnika kot vlagatelja, lahko razume naročnika, ki je omogočil pridobivanje informacij še z ogledom, je treba tako v fazi priprave prijav kot fazi ugotavljanja sposobnosti ali njihovega pregleda zagotavljati spoštovanje načela iz 7. člena ZJN-3. Navedeno naročnik lahko zagotavlja, če vsi gospodarski subjekti pripravljajo prijave ob upoštevanju enakega nabora informacij. Državna revizijska komisija sicer ne nasprotuje temu, da je naročnik z odgovori, objavljenimi na portalu javnih naročil 17. 5. 2017 ob 9.21 in 9.53 ter 26. 5. 2017 ob 14.20 zagotovil informacije, ki enako naslavljajo vse gospodarske subjekte, vendar pa ob tem tudi ugotavlja, da je naročnik z odgovorom, ki je bil objavljen na portalu javnih naročil 26. 5. 2017 ob 14.20 le posredno odgovoril na zastavljeno vprašanje, vendar pa iz njega ni enoznačno razvidno, da ne bi bil možen tudi kakšen drug odgovor. Državna revizijska komisija je zato štela, da naročnikovo ravnanje, ko je oblikoval odgovor, ki je bil objavljen na portalu javnih naročil 26. 5. 2017 ob 14.20, ni bilo skladno s 6. členom ZJN-3.

Zaradi narave ugotovljene kršitve je Državna revizijska komisija skladno z drugo alineo prvega odstavka 39. člena ZJN-3 tudi v tem delu naročniku naložila odpravo ugotovljene kršitve, in sicer tako, da določneje odgovori na vprašanje, za katerega je bil objavljen odgovor na portalu javnih naročil 26. 5. 2017 ob 14.20.


X. »Nedefinirane odgovornosti naročnika«

Vlagatelj je navedel, da:
- so v zadnjem odstavku točke 11.8.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila naročnikove odgovornosti le okvirne, izvajalec pa je odgovoren za popolno funkcionalnost DCV EL, »kar je v nasprotju z ZJN-3«, zato je nemogoče pripraviti »kvalitetno prijavo / ponudbo«,
- je naročnika prek portala javnih naročil pozval, da popolnoma jasno definira in časovno opredeli svoje obveznosti, da jih bo lahko vsak gospodarski subjekt lahko ustrezno upošteval v prijavi oziroma ponudbi,
- je naročnik odgovoril (odgovor, objavljen 17. 5. 2017 ob 9.52), vendar nepopolno, zato ga je pozval, da jasno opredeli svoje odgovornosti,
- je naročnik odgovoril (odgovor, objavljen 26. 5. 2017 ob 14.29), vendar tako, da svojih odgovornosti ne bo razkril vsem gospodarskim subjektom, temveč samo izbranemu ponudniku, zaradi česar so gospodarski subjekti postavljeni v neenak položaj,
- tako naročnikovo ravnanje pomeni možnost manipuliranja in pomeni kršitev ZJN-3, zlasti prvega odstavka 6. člena ZJN-3.

Naročnik se ni strinjal z vlagateljevimi navedbami.

Naročnik je v točki 11.8.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila sprva določil:
»Odgovornost naročnika
Naročnik bo odgovoren za: [dejanja, ki so našteta v 12 alineah]
Odgovornosti naročnika so okvirne. Ne glede na to mora ponudnik ponuditi tako opremo in vse storitve v skladu z ostalimi zahtevami tega razpisa tako, da bo zagotavljal polno funkcionalnost DCV EL.«

Naročnik je na podlagi prejetega vprašanja spremenil točko 11.8.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (odgovor, objavljen na portalu javnih naročil 17. 5. 2017 ob 9.52), na spremembo te točke dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pa se je skliceval tudi v odgovorih, objavljenih na portalu javnih naročil 26. 5. 2017 ob 14.19 in 14.21 ter 30. 5. 2017 ob 7.13. Naročnik je navedel, da se točka 11.8.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila po novem glasi:
»Odgovornosti naročnika so, da sodeluje z izbranim ponudnikom pri izdelavi dokumenta Podrobno definiranje specifikacije (SOW), kjer bodo določeni vsi roki in odgovornosti za posamezno aktivnost naročnika. Ponudnik mora ponuditi tako opremo in vse storitve v skladu z ostalimi zahtevami tega razpisa tako, da bo zagotavljal polno funkcionalnost DCV EL.«

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je bila točka 11.8.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila spremenjena, vsebina spremembe pa je bila objavljena na portalu javnih naročil, zato se za ugotavljanje kršitev upošteva le spremenjena verzija (prim. tudi druga poved iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3). Tako ni ključno, ali je bila točka 11.8.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v prvotni vsebini skladna z ZJN-3, temveč je ključno, ali je točka 11.8.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila po spremembi skladna z ZJN-3.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik z odgovorom, ki je bil sprva objavljen na portalu javnih naročil 17. 5. 2017 ob 9.52, spremenil točko 11.8.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila tako, da se odgovornosti naročnika pojavita v dveh kontekstih. Sprva je naročnik odgovoren za sodelovanje z izbranim gospodarskim subjektom pri izdelavi SOW, nato pa je odgovoren za posamezne aktivnosti, ki bodo določene v SOW. Pred spremembo točke 11.8.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila take delitve odgovornosti ni bilo, saj so bile vse odgovornosti, čeprav okvirne, naštete vnaprej.

Naročnik je v sklepu št. 30-1/2017-25637 z dne 19. 6. 2017 navedel, da je vsem gospodarskim subjektom razkril, da je odgovoren za »sodelovanje z izbranim ponudnikom pri izdelavi SOW«. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bil s tem seznanjen tudi vlagatelj, ki pa nedoločnosti obsega pojma sodelovanje ni uveljavljal v zahtevku za revizijo, temveč šele v vlogi, ki jo je poslal 23. 6. 2017 po pošti priporočeno, ne da bi tega opravičil skladno s petim odstavkom 29. člena ZPVPJN. Državna revizijska komisija zato ni ugotavljala, ali je mogoče naročniku očitati kršitev ZJN-3 zaradi domnevne nedorečenosti pojma sodelovanje. Na tak zaključek ne vpliva dejstvo, da se je naročnik v sklepu št. 30-1/2017-25637 z dne 19. 6. 2017 izrecno omenil to sodelovanje v okviru odgovornosti, vlagatelj pa je v vlogi, ki jo je poslal 23. 6. 2017 po pošti priporočeno, odgovoril na to naročnikovo navedbo, saj je morebitna kršitev vlagatelju bila znana ali mu je morala biti znana že ob vložitvi zahtevka za revizijo. Naročnik je namreč pojem sodelovanje v sklepu št. 30-1/2017-25637 z dne 19. 6. 2017 uporabil v enakem kontekstu, kot je kontekst iz spremenjene točke 11.8.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Državna revizijska komisija pa tudi ugotavlja, da vlagatelj navedb ni usmeril tudi v to, da je naročnik določil odgovornost v prvem kontekstu (tj. v zvezi s sodelovanjem z izbranim ponudnikom pri izdelavi SOW). Tako je treba le še odgovoriti, ali je vlagatelj upravičeno navedel, da je točka 11.8.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila neskladna z ZJN-3 v delu, v katerem je naročnik odgovornost prepustil v določitev s SOW.

Čeprav Državna revizijska komisija podobno kot v IX. točki sprejema naročnikovo stališče o tem, da se njegova ravnanja prilagodijo opremi, ki jo bodo gospodarski subjekti ponudili, podobno kot v XI. točki pa opozarja na vprašanja materialnega prava o odgovornosti, ki lahko odgovorijo na dileme tudi, če o razdelitvi odgovornosti ni izrecnih določb v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, pa tu ugotavlja, da naročnik pojma odgovornosti ni uporabil na enoznačen in jasen način. Iz točke 11.8.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je namreč mogoče razbrati, da naročnik pojmu odgovornosti nehote pripisuje več pomenov, saj ga je mogoče razumeti tako, da obsega vsaj dolžnosti, ki bi jih imel kot naročnik pri izvedbi posla, in odgovornosti zaradi teh dolžnosti. Enačenje različnih pomenov tega pojma je bilo razvidno tudi že prej iz sicer razveljavljene točke 11.8.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, saj so nekatere alinee, v katerih je naročnik našteval dejanja, dajale podlago le za ugotovitev naročnikovih dejanj (dolžnosti) pri izvedbi posla, ne pa njegovih odgovornosti. Državna revizijska komisija zato že v tem pogledu ugotavlja kršitev 6. člena ZJN-3, saj točka 11.8.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila vnaša zmedo in negotovost za položaj gospodarskih subjektov pri oddaji naročila, ki lahko vpliva na enako obravnavo (7. člen ZJN-3). Državna revizijska komisija tako pritrjuje vlagatelju, ki sicer v nekoliko drugačnem kontekstu, opozarja, da bo šele izbrani gospodarski subjekt izvedel, kaj pomenijo naročnikove odgovornosti.

Državna revizijska komisija je zaradi ugotovljene kršitve zahtevku za revizijo v tem delu skladno z drugo alineo prvega odstavka 39. člena ZJN-3 ugodila in razveljavila točko 11.8.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, naročnika pa skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN napotuje, da v primeru morebitnega nadaljevanja postopka oddaje naročila ali novem postopku oddaje naročila dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila pripravi na način, ki bo skladen z ZJN-3, da bo mogoče jasno, enoznačno in nedvoumno razumeti njene določbe.


XI. »Pavšalno definirane odgovornosti izvajalca«

Vlagatelj je navedel, da:
- so obveznosti izvajalca v točki 11.8.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila navedene zelo ohlapno in jih je mogoče različno tolmačiti, zato je prek portala javnih naročil pozval naročnika, da »popolnoma jasno definira vse tiste odgovornosti, ki jih je vlagatelj navedel v« vprašanjih, ki jih je oddal 25. 4. 2017 ob 13.22, 13.27, 13.36, 13.38, 13.41 in 13.42,
- je naročnik na vsa ta vprašanja odgovoril zelo splošno in se z njimi ni ukvarjal, zato ga je 18. 5 2017 znova pozval na pojasnila, naročnik pa je v odgovorih, ki so bili objavljeni na portalu javnih naročil 26. 5. 2017 med 14.11 in 14.18, na vsa ta vprašanja odgovoril enako,
- je naročnik »popolnoma relativiziral razpisno dokumentacijo glede obveznosti med naročnikom in izvajalcem ter popolnoma nedoločno postavil mejo med njegovimi in izvajalčevimi obveznostmi«, zaradi česar mu je prepuščeno, da sam določi, kaj je obveznost posameznega gospodarskega subjekta in kaj ne, predmet naročila pa je omejen oziroma neomejen z navedbo »izvajalec mora ponuditi tako opremo in vse storitve v skladu z ostalimi zahtevami tega razpisa tako, da bo zagotavljal polno funkcionalnost DCV EL«, ki je »popolnoma nedoločna, onemogoča razlikovanje med ponudniki, omogoča pa manipulacijo s posameznimi nezaželenimi ponudniki«,
- tako naročnikovo ravnanje pomeni možnost manipuliranja in pomeni kršitev ZJN-3, zlasti prvega odstavka 6. člena ZJN-3.

Naročnik se ni strinjal z vlagateljevimi navedbami.

Naročnik je v točki 11.8.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila sprva določil:
»Odgovornost izvajalca
Ponudnik mora pri svoji ponudbi upoštevati vse stroške, ki so povezani z izdelavo in dobavo vse potrebne opreme in realizacijo vseh storitev za zagotavljanje ponujene funkcionalnosti kakor tudi vse stroške, ki so povezani s projektiranjem, eventualnim dodatnim razvojem, integracijo, preizkušanjem, spuščanjem v pogon, testom razpoložljivosti, in garancijo. V kolikor bo ponudnik izbran, njegove odgovornosti za celovito delovanje in funkcionalnosti DCV EL niso omejene samo z odgovornostmi, ki so naštete v nadaljevanju.
Izvajalec je odgovoren najmanj za:« dejanja, ki so našteta v 34 alineah.

Naročnik je na podlagi večjega števila prejetih vprašanj spremenil točko 11.8.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (odgovori, objavljeni na portalu javnih naročil 17. 5. 2017 ob 9.43, 9.44, 9.46, 9.48 in 9.51), na spremembo te točke dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pa se je skliceval tudi v odgovorih, objavljenih na portalu javnih naročil 26. 5. 2017 ob 14.11, 14.13, 14.14, 14.16, 14.17, 14.18 in 14.21 ter 30. 5. 2017 ob 6.23 in 7.13. Naročnik je navedel, da se točka 11.8.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila po novem glasi:
»Ponudnik mora pri svoji ponudbi upoštevati vse stroške, ki so povezani z izdelavo in dobavo vse potrebne opreme in realizacijo vseh storitev za zagotavljanje ponujene funkcionalnosti kakor tudi vse stroške, ki so povezani s projektiranjem, eventualnim dodatnim razvojem, integracijo, preizkušanjem, spuščanjem v pogon, testom razpoložljivosti in garancijo. Izvajalec mora ponuditi tako opremo in vse storitve v skladu z ostalimi zahtevami tega razpisa tako, da bo zagotavljal polno funkcionalnost DCV EL.«

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je bila točka 11.8.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila spremenjena, vsebina spremembe pa je bila objavljena na portalu javnih naročil, zato se za ugotavljanje kršitev upošteva le spremenjena verzija (prim. tudi druga poved iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3). Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da iz točke 11.8.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila jasno izhaja, da so obveznosti gospodarskega subjekta take, da gospodarski subjekt prevzame dolžnost zagotavljanja polne funkcionalnosti DCV EL. V tem delu dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila ni nejasna in na to ne vpliva dejstvo, da v njej ni izrecno našteto, za kaj bo gospodarski subjekt odgovoren. Vlagatelj namreč s tem kvečjemu izpostavlja, da naročnik ni natančno navedel, kaj vse bo moral opraviti pri izpolnitvi pogodbene obveznosti, vendar to ne more biti ključno, ker je jasno razvidno, da mora zagotoviti polno funkcionalnost DCV EL. Državna revizijska komisija zato ni mogla ugotoviti kršitve načela transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3). Sicer pa je vprašanje razdelitve in prevzema odgovornosti pri izvajanju pogodbenih obveznosti odvisno od materialnega prava (obligacijsko pravo) in se sporni primeri lahko razrešijo prek pravil, ki ga določa materialno pravo. Navedeno pomeni, da so tudi v primeru, če dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila ne vsebuje podrobnejših določb o razdelitvi odgovornosti, zaradi obstoja materialnega prava, ki ta vprašanja razrešuje, vsi gospodarski subjekti v enakem položaju in zato ni podana niti kršitev 7. člena ZJN-3.

Državna revizijska komisija zato ni mogla pritrditi vlagatelju, da so njegovi očitki iz XI. točke zahtevka za revizijo utemeljeni.


XII. »Nejasno / nepopolno definirane tehnične zahteve - tretjič«

Vlagatelj je navedel, da:
- naročnik v točki 6.21 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila zahteva funkcionalnost avtomatizacije omrežja, ta pa je opredeljena »zelo površno, iz besedila pa ni mogoče razbrati, kaj naročnik sploh pričakuje v sklopu te funkcionalnosti oz. kaj naj bi ta funkcionalnost sploh bila«,
- je naročnika prek portala javnih naročil pozval, da podrobneje opredeli to funkcionalnost, vendar je bil odgovor, objavljen na portalu javnih naročil 17. 5. 2017 ob 9.34 nepopoln in na njegovi podlagi ni mogoče »izdelati ustrezne ponudbe za omenjeno funkcionalnost«, saj bi bila nujna informacija, kateri so (tehnični) kriteriji, ki naj jih funkcionalnost upošteva pri analizi lokacij avtomatskih ločilnih mest oziroma na podlagi katerih lokacije ločilnih mest optimizira,
- zaradi pomanjkljivega opisa te funkcionalnosti predmet naročila ni ne določen ne določljiv, »zaradi česar ponudnik popolne ponudbe niti ne more izdelati in predložiti«,
- tako naročnikovo ravnanje pomeni možnost manipuliranja in pomeni kršitev prvega odstavka 6. člena ZJN-3, obstaja pa tudi vprašanje veljavnosti sklenjene pogodbe, saj je za njeno sklenitev potrebno soglasje volj strank, ki ob nedoločenosti predmeta ne more obstajati.

Naročnik se ni strinjal z vlagateljevimi navedbami.

Naročnik je v točki 6.21 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil:
»Avtomatizacija omrežja
Uporaba aplikacije z namenom delovanja avtomatizacije SN distribucijskega omrežja ter ciljem izboljšave njegove zanesljivosti delovanja. Iskanje optimalne rešitve za obstoječo opremo, število elementov opreme in njihova lokacija, upoštevanje analize stroškov ter koristi, količine sredstev, časovnega obdobja. Glavno vodilo predstavlja zmanjšanje časa ob izpadih.«

Naročnik je v zvezi s to tehnično zahtevo dal tudi dodatne informacije na portalu javnih naročil. Naročnik je tako
- na poziv:
»Razpisna dokumentacija v poglavju 6.21 opredeljuje funkcionalnost avtomatizacije omrežja. Funkcionalnost je opredeljena zelo površno, iz besedila pa ni mogoče razbrati, kaj naročnik pričakuje v sklopu te funkcionalnosti oz. kaj naj bi ta funkcionalnost sploh bila. Pozivamo vas, da funkcionalnost podrobneje opredelite.«
17. 5. 2017 ob 9.34 odgovoril:
»Omenjena funkcija se nanaša na določanje optimalne lokacije za postavitev dodatnih (novih) ALM (avtomatizirano ločilno mesto) oziroma na premestitve obstoječih ALM na optimalnejšo lokacijo, z namenom skrajševanja izpadov oskrbe električne energije.«,
s čimer je ta odgovor postal del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3).

Skladno s petim odstavkom 68. člena ZJN-3 se tehnične specifikacije lahko določijo na enega izmed štirih načinov, ki so našteti v posameznih točkah. Ta način je lahko tudi v smislu zahtev glede delovanja in funkcionalnosti (alinea a), lahko pa je tudi način iz alinee a v kombinaciji z drugimi načini (alinei c in č). Pri določitvi tehničnih specifikacij na način, ki ga omogoča alinea a petega odstavka 68. člena ZJN-3, je treba upoštevati še pogoj, tj. če so parametri dovolj natančni, da lahko ponudnik opredeli predmet javnega naročila, naročnik pa odda javno naročilo.

Vlagatelj s svojimi navedbami smiselno uveljavlja, da naročnik ni dovolj natančno določil parametrov, kot to zahteva alinea a petega odstavka 68. člena ZJN-3, čemur je naročnik nasprotoval. Naročnik je v sklepu št. 30-1/2017-25637 z dne 19. 6. 2017 navedel, kaj je namen funkcionalnosti iz točke 6.21 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, pri čemer je ta enak tistemu, ki ga je navedel v odgovoru, ki je bil objavljen na portalu javnih naročil 17. 5. 2017 ob 9.34, tj. skrajševanje izpadov oskrb električne energije. Naročnik pa je, kot je pravilno opozoril vlagatelj v vlogi, ki jo je poslal 23. 6. 2017 po pošti priporočeno, navedel dodatne informacije. Naročnik je namreč navedel, da avtomatizacija omrežja določa optimalne lokacije za postavitev dodatnih (novih) ALM oziroma premestitve obstoječih ALM na optimalnejšo lokacijo »na podlagi različnih kriterijev, ki so lahko tehnične kot tudi netehnične narave«. Čeprav Državna revizijska komisija lahko sprejme naročnikovo stališče, da »ker želi naročnik ohraniti odprtost razpisa in noče preferirati nobenega od potencialnih ponudnikov oziroma ne želi zapirati razpisa, so vse rešitve realizacije omenjene funkcionalnosti za naročnika enakovredne«, saj s tem spoštuje načelo iz 5. člena ZJN-3, pa je treba upoštevati, da je naročnik zavezan upoštevati tudi načelo iz 7. člena ZJN-3 in vsem gospodarskim subjektom zagotavljati enak nabor informacij. Vendar pa vlagatelj zaradi seznanitve z novimi informacijami v sklepu št. 30-1/2017-25637 z dne 19. 6. 2017 ni v manj ugodnem položaju, kot so drugi gospodarski subjekti. Vlagatelj je namreč izvedel še druge podatke, s katerimi drugi gospodarski subjekti niso bili seznanjeni, vendar ni subjekt, ki bi kršitve lahko uveljavljal v javnem interesu (druga alinea prvega odstavka 14. člena ZPVPJN v povezavi s 6. členom ZPVPJN). Zaradi ugotovljene kršitve v zvezi s testnimi procedurami (IV. točka) je tudi odveč vlagateljev strah pred manipulacijami, kar je izpostavil v vlogi, ki jo je poslal 23. 6. 2017 po pošti priporočeno. Tako je treba odgovoriti samo na vprašanje, ali je naročnik točko 6.21 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ob upoštevanju dodatnih informacij, ki so bile objavljene na portalu javnih naročil, pripravil skladno z ZJN-3.

Čeprav Državna revizijska komisija sprejema naročnikovo stališče o širokih možnostih rešitev realizacije funkcionalnosti, pa je iz petega odstavka 68. člena ZJN-3 razvidno, da morajo biti parametri dovolj natančni zaradi doseganja določenega namena tako na strani gospodarskih subjektov kot naročnika. Vlagatelj je v zahtevku za revizijo navedel, katere informacije bi moral naročnik še zagotoviti, čemur naročnik v sklepu št. 30-1/2017-25637 z dne 19. 6. 2017 ni oporekal. Državna revizijska komisija je zato sprejela vlagateljev očitek, da je naročnikovo ravnanje pri oblikovanju točke 6.21 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila neskladno s 6. členom ZJN-3 v povezavi s petim odstavkom 68. člena ZJN-3.


Upoštevajoč vse navedeno je Državna revizijska komisija skladno s prvo in drugo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN o zahtevku za revizijo odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.


Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen, oziroma v delu, v katerem je ugotovila kršitve in naročniku naložila njihovo odpravo.

Z razveljavitvijo dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in naložitvijo odprave kršitev mora naročnik, če se odloči nadaljevati postopek oddaje naročila, dopolniti, popraviti in spremeniti dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, v zvezi s tem zagotoviti objavo na portalu javnih naročil in v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije ter določiti nov rok za predložitev prijav in njihovo odpiranje. Ugotovljene kršitve je namreč mogoče odpraviti le pred rokom, ki je določen za predložitev prijav. Naročnik mora pri svojih ravnanjih upoštevati temeljna načela (3. člen ZJN-3).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je uspel z zahtevkom za revizijo v posameznih delih, zato je skladno z doseženim uspehom upravičen do povrnitve potrebnih stroškov, nastalih s postopkom pravnega varstva. Državna revizijska komisija upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: OT), ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne šteje stroške takse v višini 3.500 eurov, stroške za sestavo zahtevka za revizijo (tarifna številka 40/1 OT) v višini 1.377 eurov (3.000 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 1.679,94 eurov, in izdatke (11. člen OT) v višini 18,36 eurov (40 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 22,40 eurov. Skupni znesek potrebnih stroškov tako znaša 5.202,34 eurov. Vendar je vlagatelj uspel le v delu zahtevka za revizijo, namreč s petimi sklopi navedb od uveljavljanih 12 sklopov, zato je v tem razmerju upravičen do povrnitve stroškov. To pomeni, da je vlagatelj upravičen do povrnitve 2.167,64 eurov. Vendar je naročnik zaradi ugoditve zahtevku za revizijo za en sklop navedb vlagatelju s sklepom št. 30-1/2017-25637 z dne 19. 6. 2017 že priznal povrnitev stroškov v višini 433,53 eurov. Državna revizijska komisija je zato vlagatelju priznala le razliko med skupnim zneskom priznanih potrebnih stroškov in že priznanim zneskom stroškov, tj. 1.734,11 eurov.

Državna revizijska komisija pri izračunu skupnega zneska potrebnih stroškov ni upoštevala postavke za sprejem in obvestilo stranke v višini 50 odvetniških točk, ker je treba šteti, da je ta postavka že vključena v tarifno številko 40/1 OT. Če je odvetnik sestavil zahtevek za revizijo in ga vložil za vlagatelja, je tudi naslovnik, ki mu naročnik [prvi odstavek 88. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 s sprem.) v povezavi s tretjim odstavkom 13. člena ZPVPJN] in Državna revizijska komisija [prvi odstavek 137. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN] vročata odločitev o njem.

Vlagatelj je v vlogi, ki jo je poslal 23. 6. 2017 po pošti priporočeno, navedel, da bi mu moral naročnik povrniti celotno takso, čeprav je uspel le z enim sklopom navedb, saj je bila taksa potrebna. Čeprav mora vlagatelj ob vložitvi zahtevka za revizijo plačati takso v določenem znesku in je neodvisna od števila sklopov navedb, tudi taksa deli usodo drugih stroškov in se jo vrača upoštevajoč doseženi uspeh z zahtevkom za revizijo (drugi odstavek 154. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN).

Vlagatelj je povrnitev stroškov priglasil tudi v vlogi, ki jo je poslal 23. 6. 2017 po pošti priporočeno, vendar mu jih je Državna revizijska komisija le deloma priznala. Kolikor je vlagatelj postavko »Sestava vloge« uveljavljal po tarifni številki 40/2 OT za »Obrazložene vloge med postopkom«, je vse, kar je bilo bistveno za rešitev zadeve, izhajalo že iz zahtevka za revizijo, zato stroški po tarifni številki 40/2 OT niso bili potrebni. Kolikor je vlagatelj postavko »Sestava vloge« uveljavljal tudi po tarifni številki 40/3 OT za »Zahtevo za nadaljevanje postopka« v smislu predloga iz drugega odstavka 29. člen ZPVPJN, mu je Državna revizijska komisija stroške priznala po tarifni številki 40/3 OT v višini 25 % od 1.377 eurov (3.000 točk), povečani za 22 % DDV, kar od 1.679,94 eurov četrtina znaša 419,99 eurov, in izdatke (11. člen OT) v višini 6,89 eurov (15 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 8,41 eurov. Državna revizijska komisija ni priznala povračila po postavki za sprejem in obvestilo stranke v višini 50 odvetniških točk, ker je ob smiselno enaki razlagi kot pri zavrnitvi enakega povračila v zvezi s sklicevanje na tarifno številko 40/1 OT treba šteti, da je ta postavka že vključena v tarifno številko 40/3 OT.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti še stroške v višini 2.162,51 eurov v 15 dneh po vročitvi tega sklepa. Državna revizijska komisija je zavrnila višjo stroškovno zahtevo, saj ni zakonske podlage, da bi moral naročnik vrniti vlagatelju tudi stroške, ki niso bili potrebni, čeprav jih je vlagatelj priglasil pravočasno.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 25. 8. 2017

Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Elektro Ljubljana, d. d., Slovenska cesta 58, 1516 Ljubljana,
- odvetnica Katarina Benedik, Dalmatinova ulica 5, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran