018-152/2017 Univerzitetni klinični center Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), po članici mag. Mateji Škabar, v postopku pravnega varstva glede oddaje javnega naročila »MATERIAL ZA INTERVENTNO RADIOLOŠKO DEJAVNOST« (v zvezi s sklopom številka 220 »RAZNO«) in na podlagi pritožbe, ki jo je vložil pritožnik BAYER, d. o. o., Bravničarjeva ulica 13, Ljubljana (v nadaljevanju: pritožnik), ki ga zastopa Odvetniška družba Čeferin in partnerji, o. p., d. o. o., Taborska cesta 13, Grosuplje, zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 22. 8. 2017

odločila:

1. Pritožnikovi pritožbi, z dne 28. 7. 2017, se ugodi in se razveljavi naročnikov »SKLEP O ZAVRŽENJU ZAHTEVKA ZA REVIZIJO«, številka 84508-026-16/14, z dne 26. 7. 2017.

Naročnik mora o pritožnikovem zahtevku za revizijo, znak OZRA-311/2014, z dne 18. 7. 2017, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.

2. Odločitev o stroških, ki jih je priglasil pritožnik, se pridrži do odločitve o pritožnikovem zahtevku za revizijo, znak OZRA-311/2014, z dne 18. 7. 2017.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 24. 11. 2016 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za nakup materiala za interventno radiološko dejavnost, dne 15. 12. 2016 pa še sklep o popravku tega sklepa (v nadaljevanju: javno naročilo). Obvestilo o naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku je bilo dne 19. 12. 2016 (s številko objave JN007879/2016-B01) objavljeno na Portalu javnih naročil, dne 20. 12. 2016 pa (s številko dokumenta 447137) v Dopolnilu k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2016/S 245.

Naročnik je dne 11. 7. 2017 sprejel »ODLOČITEV O ODDAJI NAROČILA«, številka 84508-026-16/10 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katere izhaja, da se zadevno javno naročilo v sklopu številka 220 »RAZNO« (v nadaljevanju: sklop številka 220) ne odda, saj »NI IZBIRE-NI DOPUSTNE PONUDBE«.

Odločitev o oddaji tega javnega naročila je bila na Portalu javnih naročil (s številko objave JN007879/2016-ODL01) objavljena dne 11. 7. 2017, v posledici česar se na podlagi tretje povedi desetega odstavka 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3) z omenjenim dnem objave šteje za vročeno ponudnikom.

Pritožnik je dne 21. 7. 2017 na pošto priporočeno oddal »ZAHTEVEK ZA REVIZIJO«, znak OZRA-311/2014, z dne 18. 7. 2017, skupaj s prilogo (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo), v katerem zatrjuje, da je njegova ponudba, predložena v sklopu številka 220, dopustna in ne presega naročnikovih zagotovljenih sredstev, pa tudi, da »odločitev o izločitvi njegove ponudbe vsebinsko ni obrazložena, marveč temelji na navajanju pavšalnih trditev«.

Naročnik je dne 26. 7. 2017 sprejel »SKLEP O ZAVRŽENJU ZAHTEVKA ZA REVIZIJO«, številka 84508-026-16/14, s katerim je pritožnikov zahtevek za revizijo zavrgel (v nadaljevanju: odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo), ker pritožnik »ni plačal takse, s čimer ni izpolnil vseh zahtev iz 15. člena ZPVPJN«.

Odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo je pritožnik prejel dne 27. 7. 2017, dne 28. 7. 2017 pa je na pošto priporočeno s povratnico oddal vlogo »PRITOŽBA«, z dne 28. 7. 2017, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: pritožba). Pritožnik pritožbo vlaga »zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja«, obenem pa predlaga, da »naslovni organ pritožbi ugodi« in v celoti razveljavi odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo »ter odloča o zahtevku za revizijo« in mu »povrne stroške pritožbenega postopka«. Pritožnik zatrjuje, da je zato, ker »naročnik pri sklopu 220 ni opravil izbora,« […] »ob vložitvi revizije s tem, da ni plačal takse za vložitev revizijskega zahtevka, ravnal pravilno in zakonito ter v skladu z naročnikovim pravnim poukom, navedenim v Odločitvi o oddaji ponudbe«, hkrati pa »opozarja, da v kolikor bi naslovni organ ugotovil, da je v Odločitvi o oddaji ponudbe« naročnik »pomotoma navedel napačen in nepravilen pravni pouk, tako dejstvo ne more iti v škodo vlagatelja oz. pritožnika«.

Naročnik je z dopisom, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 4. 8. 2017, odstopil dokumentacijo o oddaji javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka v zvezi s postopkom oddaje tega javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je pritožnika s pozivom, z dne 17. 8. 2017, pozvala, da pritožbo v treh delovnih dneh od prejema poziva ustrezno dopolni na način, da bo ta vsebovala ustrezno pooblastilo za zastopanje v pritožbenem postopku, dne 22. 8. 2017 pa je prejela pritožnikovo vlogo, z dne 21. 8. 2017, skupaj s pooblastilom za zastopanje.

Po proučitvi odstopljene dokumentacije ter pritožbenih navedb pritožnika je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju, na podlagi 55. in 70. člena ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik pritožnikov zahtevek za revizijo »[s]kladno s tretjim odstavkom 26. člena« ZPVPJN »s sklepom ZAVRGEL« (tretji odstavek na prvi strani odločitve o zavrženju zahtevka za revizijo), saj je ugotovil, da pritožnik »ni vplačal takse. Ker gre za pravauko stranko in stranko, ki že vrsto let sodeluje na tenderjih, bi le-ta morala« po njegovem stališču »ali vplačati takso v višini, kot je bila navedena v naročnikovi Odločitvi o oddaji ponudbe št. 84508-026-16/ 10 z dne 11.7.2017 ali ob upoštevanju 76. člena ZIPRS za leto 2017 plačati ustrezno takso v višini 1000 EUR« (prvi odstavek na prvi strani odločitve o zavrženju zahtevka za revizijo). Po stališču naročnika pritožnik s tem »ni izpolnil vseh zahtev iz 15. člena ZPVPJN« (drugi odstavek na prvi strani odločitve o zavrženju zahtevka za revizijo).

Državna revizijska komisija kot naslednje ugotavlja, da mora vlagatelj zahtevka za revizijo temu »priložiti potrdilo o plačilu takse iz prvega, drugega ali tretjega odstavka 71. člena« ZPVPJN (drugi odstavek 15. člena ZPVPJN), skladno z enajstim odstavkom 90. člena ZJN-3 pa naročnik v odločitvah iz tega člena (torej tudi v odločitvi o oddaji javnega naročila in v odločitvi o zavrnitvi ponudb) opozori ponudnike o možnem pravnem varstvu ter navede med drugim »višino takse za postopek pravnega varstva v postopku javnega naročanja, transakcijski račun, na katerega se ta vplača, sklic, ki se pri tem navede, ter opozorilo, da je potrebno zahtevku za revizijo priložiti potrdilo o plačilu takse« (druga alinea enajstega odstavka 90. člena ZJN-3, v povezavi z uvodno povedjo istega odstavka). Zahteva, po kateri »[v] posameznem primeru določi višino takse naročnik, upoštevaje pri tem prvi, drugi in tretji odstavek« 71. člena ZPVPJN, izhaja iz četrtega odstavka 71. člena ZPVPJN. Če naročnik ugotovi, da zahtevku za revizijo »vlagatelj v skladu z drugim odstavkom 15. člena« ZPVPJN ni priložil »potrdila o plačilu takse iz prve alineje prvega odstavka 70. člena tega zakona ali da ni bila plačna ustrezna taksa, ga najpozneje v treh delovnih dneh od prejema s sklepom zavrže« (tretji odstavek 26. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da pritožnik svoj zahtevek za revizijo vlaga le v zvezi s sklopom številka 220, kar izhaja tako iz vsebine zahtevka za revizijo, kot iz pravovarstvenega predloga, v katerem pritožnik predlaga, da »naročnik ali Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi ter razveljavi naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila« […] »v delu, ki se nanaša na sklop 220« (stran 9 zahtevka za revizijo). Prav tako Državna revizijska komisija ugotavlja (kar med strankama tega postopka s pritožbo ni sporno), da zahtevku za revizijo ni priloženo »potrdilo o plačilu takse iz prvega, drugega ali tretjega odstavka 71. člena« ZPVPJN (drugi odstavek 15. člena ZPVPJN).

Iz odločitve o oddaji naročila izhaja, da se javno naročilo v sklopu številka 220 ne odda, saj »NI IZBIRE-NI DOPUSTNE PONUDBE«, razlog pa je, da »KONČNA PONUDBENA VREDNOST Z DDV PRESEGA RAZPOLOŽLJIVA SREDSTVA« (oznaka 0 v stolpcu, poimenovanem »PV«, Priloge 1 odločitve o oddaji naročila, v povezavi z legendo omenjene priloge). Glede na to »najugodnejše popolne ponudbe (z davkom na dodano vrednost) za sklop« številka 220 ni, s tem pa ni niti »cene najugodnejše popolne ponudbe (z davkom na dodano vrednost) za« sklop številka 220, kar v posledici pomeni, da takse na podlagi 71. člena ZPVPJN ni mogoče določiti.

Upoštevaje 74. člen Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 (Uradni list RS, št. 96/2015 in sprem.) v okoliščinah konkretnega dejanskega stanja znaša taksa za predrevizijski in revizijski postopek 1.000,00 EUR. Zahtevek za revizijo se namreč ne nanaša na odločitev o oddaji naročila (saj naročnik odločitve o oddaji naročila v sklopu številka 220 ni oddal – v omenjenem sklopu »NI IZBIRE-NI DOPUSTNE PONUDBE«), taksa v letu 2017 pa »v primeru, ko se zahtevek za revizijo ne nanaša na odločitev o oddaji naročila,« znaša »1.000 eurov«. Vsebinsko enako izhaja tudi iz 76. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 (Uradni list RS, št. 80/2016 in sprem.).

V odločitvi o oddaji naročila je naročnik navedel pravni pouk, ki se glasi: »Višina takse znaša skladno z 2. odstavkom 71. člena ZPVPJN z vključeno novelo ZPVPJN-A dva odstotka od cene najugodnejše popolne ponudbe (z davkom na dodano vrednost) za predmetno javno naročilo, vendar ne manj kot 500 EUR in ne več kot 25.000 EUR. Taksa za vložitev revizijskega zahtevka, ki se nanaša na tiste sklope predmetnega javnega naročila, za katere naročnik ni opravil izbora, znaša 0 EUR, upoštevaje 4. odstavek 71. člena istega zakona«. Glede na citirani pravni pouk je razumeti tudi zatrjevanje pritožnika, da je zato, ker »naročnik pri sklopu 220 ni opravil izbora,« […] »ob vložitvi revizije s tem, da ni plačal takse za vložitev revizijskega zahtevka, ravnal« […] »v skladu z naročnikovim pravnim poukom, navedenim v Odločitvi o oddaji ponudbe« (zadnji odstavek na strani 3 pritožbe).

V posledici dosedanjih ugotovitev in zaključkov je tako pravni pouk v naročnikovi odločitvi o oddaji naročila v delu, ki se glasi »0 EUR«, napačen, saj v okoliščinah predstavljenega konkretnega dejanskega stanja znaša taksa »za vložitev revizijskega zahtevka, ki se nanaša na tiste sklope predmetnega javnega naročila, za katere naročnik ni opravil izbora« (torej tudi za vložitev zahtevka za revizijo, ki se nanaša na sklop številka 220), 1.000,00 EUR. Ker je naročnik v posledici (v pravnem pouku odločitve o oddaji naročila) določil napačno višino takse za postopek pravnega varstva po določbah ZPVPJN, je kršil prvo poved četrtega odstavka 71. člena ZPVPJN, saj te ni določil v pravi višini (upoštevaje predstavljene zakonske določbe).

Državna revizijska komisija je že v številnih svojih odločitvah zapisala, da napačen pravni pouk ne more iti v škodo stranki, ki se po njem ravna (v konkretnem primeru pritožniku), na kar v pritožbi (na strani 4) upravičeno opozarja tudi pritožnik. Navedeni zaključek velja neodvisno od tega, ali gre v zadevnem postopku pravnega varstva po določbah ZPVPJN »za pravauko stranko in stranko, ki že vrsto let sodeluje na tenderjih«. Naročnik tako ni imel ustrezne pravne podlage, da pritožnikov zahtevek za revizijo na podlagi tretjega odstavka 26. člena ZPVPJN zavrže, ker pritožnik »v skladu z drugim odstavkom 15. člena tega zakona ni predložil potrdila o plačilu takse iz prve alineje prvega odstavka 70. člena tega zakona ali« […] »ni bila plačna ustrezna taksa«. Glede na navedeno v smislu dosedanjih zaključkov in ugotovitev (zlasti pa upoštevaje pravni pouk v odločitvi o oddaji naročila) ni pravno ustrezen zaključek naročnika, da bi moral pritožnik kot prava uka stranka oziroma kot stranka, ki »že vrsto let sodeluje na tenderjih,« […] »ali vplačati takso v višini, kot je bila navedena v naročnikovi Odločitvi o oddaji ponudbe št. 84508-026-16/ 10 z dne 11.7.2017 ali ob upoštevanju 76. člena ZIPRS za leto 2017 plačati ustrezno takso v višini 1000 EUR« (prvi odstavek na prvi strani odločitve o zavrženju zahtevka za revizijo).

Državna revizijska komisija je ob upoštevanju predstavljenih dejstev, ugotovitev in zaključkov pritožnikovi pritožbi, z dne 28. 7. 2017, vloženi na podlagi petega odstavka 26. člena ZPVPJN, na podlagi prvega odstavka 55. člena ZPVPJN ugodila in razveljavila naročnikov »SKLEP O ZAVRŽENJU ZAHTEVKA ZA REVIZIJO«, številka 84508-026-16/14, z dne 26. 7. 2017. Državna revizijska komisija je ob tem odločila, da mora naročnik o pritožnikovem zahtevku za revizijo, znak OZRA-311/2014, z dne 18. 7. 2017, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.

Državna revizijska komisija pravovarstvenemu predlogu pritožnika v delu pritožbe, v katerem predlaga, da »odloča o zahtevku za revizijo« (to je, da zahtevek za revizijo v smislu drugega odstavka 55. člena ZPVPJN sprejme v obravnavo), ni sledila, saj je naročnik tisti, ki praviloma ob upoštevanju tretjega poglavja ZPVPJN v predrevizijskem postopku odloči o zahtevku za revizijo, tudi sicer pa Državna revizijska komisija ni ugotovila posebnega razloga, ki bi narekoval, da zaradi okoliščin konkretnega dejanskega stanja zahtevek za revizijo (izjemoma) sprejme v obravnavo v revizijskem postopku še preden je o njem v predrevizijskem postopku odločil naročnik.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V pritožbi pritožnik zahteva tudi, da mu naročnik povrne stroške postopka s pritožbo.

Ker je odločitev o stroških postopka pravnega varstva odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo (glej tretji oziroma četrti odstavek 70. člena ZPVPJN), je Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem.), v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, odločila, da se odločitev o stroških, ki jih je priglasil pritožnik, pridrži do odločitve o pritožnikovem zahtevku za revizijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 22. 8. 2017


mag. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije
















Vročiti:
– Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana
– Odvetniška družba Čeferin in partnerji, o. p., d. o. o., Taborska cesta 13, 1290 Grosuplje
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:
– v spis zadeve, tu

Natisni stran