018-142/2017 Občina Domžale

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter Boruta Smrdela in Nine Velkavrh, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Sanacija atletske steze«, začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj FLORA SPORT d.o.o., Zbiljska cesta 2, Medvode, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Potočnik in Prebil o.p., d.o.o., Ajdovščina 4, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Domžale, Ljubljanska cesta 69, Domžale (v nadaljevanju: naročnik), dne 18. 8. 2017

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji naročila male vrednosti, kot izhaja iz dokumenta »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA«, št. 4301-15/2017-15, z dne 28. 6. 2017.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v višini 6.185,04 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 18. 5. 2017 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila. Javno naročilo male vrednosti je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 19. 5. 2017, pod št. objave JN005161/2017-W01.

Naročnik je dne 28. 6. 2017 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005161/2017-ODL01, objavil dokument »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA«, št. 4301-15/2017-15, s katerim je naročilo male vrednosti oddal ponudniku KPL d.o.o., Tbilisijska ulica 61, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je po opravljenem vpogledu v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika dne 5. 7. 2017 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje, da izbrani ponudnik (oz. njegov podizvajalec, družba S.) ne izpolnjuje referenčnega pogoja. Pri tem opisuje vsebino ponudbe izbranega ponudnika in nadaljnje naročnikovo ravnanje. Naročniku hkrati očita, da je izbranega ponudnika nedopustno dvakrat pozval na dopolnitev istega dela ponudbe – najprej na predložitev referenčnega potrdila, nato pa še na dokumente, iz katerih bi bila razvidna končna površina izvedenih sintetičnih stez. Iz tako pridobljenih zapisnikov po mnenju vlagatelja ni razvidno, katera dela in kdaj so se izvajala, na katerem objektu so se izvajala ter kdo je bil izvajalec del, zato je dokazna vrednost teh zapisnikov ničelna. V zvezi z referenco za preplastitev atletske steze v B. izpostavlja, da je bil referenčni naročnik (subjekt E.) ustanovljen šele dne 21. 3. 2014, zato je nemogoče, da je podizvajalec izbranega ponudnika izvedel preplastitev atletske steze in odpravo napak (kot naj bi to izhajalo iz primopredajnega zapisnika) v 14 dneh, tj. do dne 4. 4. 2014. Resnični in dejanski referenčni naročnik naj bi bila po navedbah vlagatelja družba G., kar posledično pomeni, da referenčno potrdilo in dokazilo (zapisnik) nista izdana s strani subjekta, ki je bil referenčni naročnik – v dokaz se vlagatelj sklicuje na seznam referenc družbe S. (tokratnega podizvajalca) iz drugega postopka oddaje javnega naročila. Vlagatelj kot neresnično izpostavlja tudi skupno površino izvedenih del: v B. naj bi bilo namreč preplasteno zgolj 2.400 m2 atletske steze in ne 6.798 m2, kot to zatrjuje izbrani ponudnik. Enako zatrjuje vlagatelj tudi za referenco za preplastitev atletske steze v Z., saj naj bi iz vpogleda na spletno stran družbe E. izhajalo, da ta subjekt preplastitve atletske steze v Z. v letu 2016 sploh ni izvajal. Posledično vlagatelj meni, da je referenca družbe E. za preplastitev atletske steze v Z. neustrezna, saj je mogoče z gotovostjo trditi, da posel, ki ga navaja izbrani ponudnik kot referenco, sploh ni bil izveden. Vlagatelj opozarja še, da je zastopnik referenčnega naročnika E. tudi solastnik družbe S., kar predstavlja še dodaten dvom v verodostojnost referenc. Vlagatelj izpostavlja še, da odločitev o oddaji naročila ne vsebuje vseh obveznih sestavin in ni ustrezno obrazložena, s čimer mu je bilo onemogočeno učinkovito pravno varstvo. Predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila in povrnitev stroškov pravnega varstva.

Naročnik je izbranega ponudnika z dopisom z dne 6. 7. 2017 obvestil o vloženem zahtevku za revizijo. Izbrani ponudnik je na naročnika naslovil vlogo z dne 12. 7. 2017, s katero ga obvešča, da kot izbrani ponudnik ne bo izkoristil možnosti izjasnitve o navedbah vlagatelja zahtevka. Pri tem pojasnjuje, da te možnosti ne bo izkoristil zgolj zato, ker od podizvajalca ni uspel pravočasno pridobiti vseh potrebnih pojasnil in ne zato, ker bi priznaval kakršnekoli očitke vlagatelja. Iz previdnosti sicer dodaja, da se z revizijskimi navedbami in očitki ne strinja in jih zanika.

Naročnik je zahtevek za revizijo s sklepom z dne 21. 7. 2017 zavrnil kot neutemeljenega. Meni, da se vlagateljeva dokazila v zvezi z lokacijo B. in družbo G. ne nanašajo na isti objekt, kot ga v svojem referenčnem potrdilu navaja E. Iz podatkov na spletni strani družbe E. sicer izhaja, da je bilo (na lokaciji B.) izvedenih 2.400 m2 atletskih površin. Naročnik navaja, da je že sam v fazi preverjanja ponudb ugotovil, da omenjena velikost ni zadostna glede na referenčni pogoj (zahtevano je bilo vsaj 3.500 m2), zato je od izbranega ponudnika zahteval še dodatne dokumente, iz katerih bi bila razvidna izvedena površina. Izbrani ponudnik je kot pojasnilo predložil primopredajne zapisnike za referenčne objekte. V zvezi z vlagateljevo trditvijo o neustreznosti referenčnih del v Z. naročnik dodaja, da je že na primeru lokacije B. dokazal, da spletna stran družbe E. ne odraža dejanskega stanja navedenih referenčnih del. Tudi v zvezi s temi referenčnimi deli je od izbranega ponudnika pridobil referenčna potrdila in primopredajni zapisnik, pri čemer poudarja, da je potrebno vse prejete dokumente gledati kot celoto, zato zapisniki (kljub navedbam vlagatelja o njihovi neustreznosti) samo dokazujejo navedbe, ki so bile že vsebinsko podane z referenčni potrdilom. Naročnik zavrača tudi navedbe o dvakratnem pozivanju izbranega ponudnika na dopolnitev ponudbe. Navaja, da v razpisni dokumentaciji ni predvidel, na kakšen način morajo ponudniki dokazati dejstva, ki se nanašajo na v ESPD obrazcu navedena referenčna dela. Naročnik referenčnih del je bil zasebni subjekt, posledično teh dejstev naročnik ni mogel preveriti sam v javno dostopnih evidencah in je zato od izbranega ponudnika pridobil referenčna potrdila, kasneje – po pozivu na dopolnitev oz. pojasnilo zaradi razhajanja med temi referenčnimi potrdili in navedbami na spletni strani referenčnega naročnika – pa še primopredajne zapisnike. Izbrani ponudnik torej ni bil dvakrat pozvan na isto dopolnitev in pojasnilo. Z vlagateljevimi očitki o neobrazloženosti odločitve o oddaji naročila se naročnik ne strinja in meni, da bi lahko na določene domnevno manjkajoče podatke vlagatelj posredno sklepal tudi sam (npr. na vrednost ponudbe izbranega ponudnika preko izračuna takse za predrevizijski postopek, na dopustnost ponudbe pa zato, ker ponudba ni bila označena kot nedopustna in jo je naročnik izbral).

Državna revizijska komisija je odstopljeno dokumentacijo v zadevi prejela dne 25. 7. 2017.

Vlagatelj se je do navedb naročnika opredelil z vlogo z dne 28. 7. 2017. Naročnikovo dokazno oceno predloženih dokazil izbranega ponudnika označuje za v celoti napačno. Zatrjuje, da se referenčni posel naročnika G., enako kot priglašeni referenčni posel izbranega ponudnika, nanaša na izdelavo atletske steze v B. v letu 2014. Naročnik ne ponuja argumentov, iz katerih bi bilo mogoče zaključiti, da gre za dva različna objekta, tudi iz javno dostopnih podatkov na svetovnem spletu pa izhaja, da je bila na območju B. v letu 2014 izvedena izdelava zgolj ene poliuretanske atletske steze, s površino 2.400 m2. Vlagatelj vztraja pri navedbah o nedopustnem dvakratnem pozivanju izbranega ponudnika na dopolnitev ponudbe v istem delu. S tem naj bi postopek prešel v nedopustna pogajanja in favoriziranje izbranega ponudnika, ki ni izpolnil svoje dolžnosti skrbne priprave ponudbe.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala vlagateljeve navedbe o nedopustnosti ponudbe izbranega ponudnika zaradi zatrjevanega neizpolnjevanja pogojev za sodelovanje, določenih v dokumentaciji z zvezi z oddajo javnega naročila, ter navedbe o nedopustnem dvakratnem pozivanju izbranega ponudnika na dopolnitev istega dela ponudbe.

Vlagateljeve revizijske navedbe o nedopustnosti ponudbe je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3), ki določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
- ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
- ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Pogoje za sodelovanje mora naročnik določiti v skladu s 76. členom ZJN-3, ki v prvem odstavku določa, da lahko naročnik določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se nanašajo na: ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti (točka a), ekonomski in finančni položaj (točka b) ter na tehnično in strokovno sposobnost (točka c). V skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik ponudnikom kot zahtevo za sodelovanje naloži pogoje, ki so določeni v 76. členu. Naročnik lahko v postopek javnega naročanja vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila. Glede tehnične in strokovne sposobnosti deseti odstavek 76. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo ponudniki potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Naročnik lahko zahteva zlasti, da imajo ponudniki zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil. Pri javnih naročilih gradenj, storitev ali blaga, za katere je treba izvesti namestitvena ali inštalacijska dela, lahko naročnik strokovno sposobnost ponudnikov, da izvedejo gradnje, storitve ali inštalacijska dela, oceni glede na njihove veščine, učinkovitost, izkušnje in zanesljivost (enajsti odstavek 76. člena ZJN-3). Možna dokazila za izkazovanje tehnične sposobnosti so navedena v osmem odstavku 77. člena ZJN-3, v skladu s katerim lahko ponudnik kot dokaz za lastno tehnično usposobljenost predloži seznam gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, oziroma seznam najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov ter potrdili o zadovoljivi izvedbi del (točki a in b osmega odstavka 77. člena ZJN-3).

Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (v dokumentu »RAZPISNA DOKUMENTACIJA«) kot pogoj za sodelovanje v točki 1.4.2.3. »Tehnična in strokovna sposobnost« navedel:
»Ponudnik mora dokazati, da je v obdobju zadnjih 5 let izvedel dve izgradnji ali rekonstrukciji atletske steze v površini vsaj 4500 m2.
Reference podizvajalcev se upoštevajo, če vsebinsko in vrednostno v celoti ustrezajo zahtevam razpisa.
Ponudnik mora navesti odgovornega vodjo del, ki izpolnjuje pogoje iz 77. člena ZGO 1.«

Po prošnji enega od potencialnih ponudnikov, posredovani preko portala javnih naročil, je naročnik z odgovorom, objavljenim na portalu dne 25. 5. 2017, citirani pogoj spremenil tako, da se glasi:
»Ponudnik mora dokazati, da je v obdobju zadnjih 5 let izvedel dve izgradnji ali rekonstrukciji sintetičnih atletskih površin v skupni površini najmanj 9000 m2, od teh nobena manjša od 3500 m2.
Reference podizvajalcev se upoštevajo, če vsebinsko in vrednostno v celoti ustrezajo zahtevam razpisa.
Ponudnik mora navesti odgovornega vodjo del, ki izpolnjuje pogoje iz 77. člena ZGO 1.«
Citirani naročnikov odgovor se v skladu z zadnjo povedjo prvega odstavka 67. člena ZJN-3 šteje kot del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Naročnik od ponudnikov za dokazovanje izpolnjevanja referenčnega pogoja v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni zahteval predložitve dokazila (npr. referenčnih potrdil); ponudniki so morali skladno z naročnikovimi zahtevami iz točke 2.2. »Navodila za izpolnjevanje ponudbene dokumentacije« k ponudbi zgolj priložiti »[…] obrazec ESPD, ki predstavlja uradno izjavo gospodarskega subjekta, da ne obstajajo razlogi za izključitev in da izpolnjuje pogoje za sodelovanje pri predmetnem javnem naročilu. […]«. Slednje je skladno s prvim odstavkom 79. člena ZJN-3, skladno s katerim naročnik ob predložitvi prijav za sodelovanje ali ponudb namesto potrdil, ki jih izdajajo javni organi ali tretje osebe, sprejme ESPD, ki vključuje posodobljeno lastno izjavo, kot predhodni dokaz, da določen gospodarski subjekt:
a) ni v enem od položajev iz 75. člena tega zakona, zaradi katerega so ali bi lahko bili gospodarski subjekti izključeni iz sodelovanja v postopku javnega naročanja;
b) izpolnjuje ustrezne pogoje za sodelovanje, določene v skladu s 76. členom tega zakona;
c) če je to primerno, izpolnjuje objektivna pravila in merila, določena v skladu z 82. členom tega zakona.
Skladno s šestim odstavkom 79. člena ZJN-3 lahko naročnik – če je to potrebno, da se zagotovi pravilna izvedba postopka javnega naročanja – ponudnike in kandidate kadar koli med postopkom pozove, da predložijo vsa dokazila ali del dokazil v zvezi z navedbami v ESPD. Skladno s sedmim odstavkom 79. člena ZJN-3 naročnik pred oddajo javnega naročila od ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo, zahteva, da predloži najnovejša dokazila v skladu s 77. členom tega zakona, po potrebi pa tudi v skladu z 78. členom tega zakona, razen če oddaja naročilo na podlagi okvirnega sporazuma, sklenjenega v skladu s šestim odstavkom ali a) točko sedmega odstavka 48. člena tega zakona. Naročnik lahko pozove gospodarske subjekte, da dopolnijo ali pojasnijo potrdila, predložena v skladu s 77. in 78. členom tega zakona (prim. s petim odstavkom 89. člena ZJN-3).

Pregled ponudbe izbranega ponudnika pokaže, da je izbrani ponudnik v ponudbi skladno z zahtevami naročnika predložil (ustrezno) izpolnjena obrazca ESPD (tj. za izbranega ponudnika in za družbo S. kot podizvajalca), v katerih je v delu IV »Pogoji za sodelovanje« pod razdelkom C »Tehnična in strokovna sposobnost« kot izvedbo gradenj določene vrste navedel preplastitev atletske steze v Z. v juniju 2016 ter preplastitev atletske steze v B. v aprilu 2014, oboje za družbo E. kot prejemnika (referenčnega naročnika). Upoštevajoč navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da v ponudbi izbranega ponudnika podane informacije glede na naročnikove zahteve niso bile nepopolne ali nejasne, prav tako ni mogoče ugotoviti, da bi kakšen od zahtevanih dokumentov manjkal – izbrani ponudnik je ponudbo pripravil na način in v vsebini, kot je bilo določeno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila.

Ne glede na poimenovanje dokumenta št. 4301-15/2017-3 z dne 6. 6. 2017, s katerim je naročnik izbranega ponudnika pozval na predložitev »referenčn[ega] potrdil[a] iz katerega bo razvidna velikost izvedenih atletskih sintetičnih površin, uporabljen material z navedbo proizvajalca, leto izvedbe, podatki o kontaktni osebi izdajatelja reference ter izjava o kvalitetni in strokovni izvedbi del odpravi morebitnih pomanjkljivosti«, oz. v tem dokumentu navedeno pravno podlago, je ob opisanem dejanskem stanju zato potrebno poudariti, da naročnik s tem dokumentom v izpostavljenem delu izbranega ponudnika ni pozval na dopolnitev ali pojasnilo ponudbe v smislu petega odstavka 89. člena ZJN-3, ampak je izbranega ponudnika pozval na predložitev dokazil v zvezi z navedbami v ESPD, kot mu to omogoča določba šestega odstavka 79. člena ZJN-3, oziroma, kot mu to veleva sedmi odstavek 79. člena ZJN-3 (prim. tudi drugi odstavek 89. člena ZJN-3). S tem v zvezi so utemeljene navedbe naročnika, da je na obrazcu ESPD naveden prejemnik referenčnih del (referenčni naročnik) za oba referenčna posla zasebni subjekt, zaradi česar naročnik teh referenc ni mogel preveriti z vpogledom v javno dostopne evidence. Ugotoviti je tudi potrebno, da je izbrani ponudnik predložil referenčno potrdilo (eno za obe navedeni referenci), ki vsebuje navedbo vseh zahtevanih podatkov (velikost, material, leto izvedbe itd.) – iz referenčnega potrdila sicer še izhaja, da je bil izvajalec del družba S., ki v ponudbi izbranega ponudnika nastopa kot podizvajalec.

Ob upoštevanju predstavljenega dejanskega stanja (zlasti zahtev dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) in pravne podlage v zvezi z ESPD zato ni mogoče pritrditi vlagatelju v tem, da je naročnik s kasnejšim pozivom z dne 15. 6. 2017 izbranemu ponudniku na pojasnilo oz. predložitev dodatnih dokumentov (»npr. končna situacija, izdani račun za obračun del ipd.«) v zvezi z referenčnima posloma nedopustno in v nasprotju z določili ZJN-3 izbranega ponudnika že drugič pozival na dopolnitev ponudbe v istem delu. Državna revizijska komisija še pristavlja, da se ta poziv (za katerega je imel naročnik podlago v sedmem odstavku 79. in petem odstavku 89. člena ZJN-3) tudi sicer ni nanašal na predložitev referenčnih potrdil, ampak na druge dokumente oz. pojasnila, s katerimi je naročnik želel pojasnilo in preverbo informacij, podanih v ESPD in v (že predloženem) referenčnem potrdilu, izbrani ponudnik pa je predložil zahtevane dokumente, ki so se nanašali na tiste referenčne posle, ki jih je navedel že v ponudbi (v ESPD). Upoštevajoč vse navedeno obravnavana zadeva tudi ni primerljiva z zadevo, v kateri je Državna revizijska komisija odločila s sklepom št. 018-235/2016-7 – v omenjeni zadevi je namreč naročnik za razliko od obravnavane od ponudnikov zahteval predložitev izpolnjenih referenčnih potrdil že v ponudbi, v postopku pojasnjevanja, dopolnjevanja in spreminjanja ponudb pa je omogočil ponudniku večkratno spreminjanje ponudbe v istem delu.

V obravnavanem primeru vlagatelj, sklicujoč se na navedbe referenčnih poslov na spletni strani družbe E., zatrjuje še, da preplastitev atletske steze v B. ni bila izvedena v površini 6.798 m2, kot zatrjuje izbrani ponudnik in kot je navedeno v referenčnem potrdilu, pač pa zgolj v skupni površini 2.400 m2, kot je to izrecno navedeno na spletni strani, ter da subjekt E. preplastitve atletske steze v Z. sploh ni izvedel, saj navedbe te reference na spletni strani ni. Tudi Državna revizijska komisija pri vpogledu na spletno stran družbe E. ugotavlja, da ta vsebuje navedbo treh referenc, izvedenih v kraju B., pri čemer se ena referenca nanaša na igrišče za nogomet z umetno travo (8.200 m2) in atletsko stezo s površino 2.400 m2, preostali dve pa na izdelavo površine za mali nogomet z umetno travo (površine 861 m2 in »cca 500 m2«), ki torej za obravnavani postopek nista relevantni. Poleg tega vlagatelj zatrjuje še, da referenčno potrdilo in primopredajni zapisnik za priglašen referenčni posel na lokaciji Z. niti nista izdana s strani subjekta, ki je bil naročnik referenčnega posla, kar utemeljuje zlasti s tem, da:
- je bila družba E. (s strani izbranega ponudnika predstavljena kot naročnik referenčnega posla) ustanovljena komaj dva tedna pred izvedbo preplastitve atletske steze v B. ter odpravo napak;
- dokazila, predložena v drugem postopku oddaje javnega naročila, kažejo na to, da je bila dejanski in resnični referenčni naročnik preplastitve atletske steze v B. družba G.

Naročnik priznava, da je tudi sam v fazi preverjanja ponudb zasledil razhajanja med predloženim referenčnim potrdilom in navedbami na spletni strani družbe E., zaradi česar je izbranega ponudnika dne 15. 6. 2017 sploh pozval na predložitev dokumenta, iz katerega bi bila razvidna končna površina izvedenih sintetičnih atletskih stez; enako izhaja tudi iz besedila samega poziva (»Iz priloženih referenčnih potrdil izhaja razhajanje med podatki, ki jih izdajatelj reference E[...] navaja na svoji spletni strani. V sled navedenemu nam za predloženi referenci predložite dokument, iz katerega bo razvidna končna površina izvedenih sintetičnih atletskih stez […]«). Kot že pojasnjeno, je naročnik imel za navedeno pozivanje na pojasnilo potrdila, predloženega v skladu s 77. členom ZJN-3, podlago v sedmem odstavku 79. člena ZJN-3 in v petem odstavku 89. člena ZJN-3.

Vendar pa Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju v tem, da iz nobenega od obeh primopredajnih zapisnikov, ki jih je po pozivu predložil izbrani ponudnik, ni mogoče nedvoumno razbrati podatka o površini izvedenih sintetičnih atletskih stez, torej podatka, zaradi katerega je naročnik zahteval pojasnila oz. dopolnitev. Iz obeh predloženih zapisnikov namreč izhaja zgolj navedba o končni površini (6.798 m2 ¬za lokacijo B. in 5.652 m2 za lokacijo Z.), pri čemer ni mogoče razbrati, na kaj se ti površini sploh nanašata, saj na zapisnikih ni naveden niti objekt, na katerem so se dela izvajala, niti vrsta oz. vsebina izvedenih del. Iz zapisnikov torej ni mogoče ugotoviti, ali se navedeni površini sploh nanašata na sintetične atletske steze, kar je v obravnavanem primeru bistveno za izkazovanje izpolnjevanja pogoja za sodelovanje. Iz spremljajočega dopisa izbranega ponudnika ni mogoče razbrati niti, zakaj so navedbe izvedenih površin na spletni strani družbe E. (kot potrjevalca reference) drugačne kot so bile prikazane v referenčnem potrdilu. Zgolj to, da sta bila taka (pomanjkljiva) primopredajna zapisnika predložena v tem postopku oddaje javnega naročila, pa še ne zadostuje za ugotovitev, da se resnično nanašata na ta posel in (v kolikor se) ali se navedba končne izvedene površine nanaša na sintetične atletske steze. Še dodatno je potrebno pritrditi vlagatelju v tem, da iz zapisnikov ni razvidno niti kdo je bil izvajalec referenčnega posla, in še zlasti ne tega, da je bila to družba S., na referenco katere se sklicuje izbrani ponudnik.

Že ob upoštevanju naročnikovega ravnanja s ponudbo izbranega ponudnika v postopku oddaje naročila male vrednosti je zato potrebno ugotoviti, da naročnik po prejetem pojasnilu (ki ga je zahteval iz razloga – kakor tudi sam priznava v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo – ker so se zdele predložene informacije napačne) ni mogel utemeljeno ugotoviti, ali so navedbe v referenčnem potrdilu ter v ESPD resnične. Pri tem je potrebno dodati, da poleg navedenih okoliščin na dvom o pravilnost oz. resničnost prejetih informacij kažejo tudi nekatere okoliščine, ki jih je izpostavil vlagatelj (npr. o tem, da ni verjetno, da je bila preplastitev atletske steze v B. in odprava napak izvedena v zgolj 14 dneh od ustanovitve družbe E. ter dvom o verodostojnosti podpisnika referenčnega potrdila), do katerih se naročnik v sklepu z dne 5. 7. 2017 sploh ni opredelil.

Ob upoštevanju vsega navedenega je Državna revizijska komisija ocenila, da je vlagatelj uspel izkazati, da je naročnik (vsaj) preuranjeno zaključil, da je ponudbo oddal ponudnik, ki izpolnjuje pogoj za sodelovanje, kot izhaja iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (prvi in drugi odstavek 89. člena ZJN-3), oziroma, da je ponudba izbranega ponudnika v delu, ki se nanaša na sporno referenco, dopustna.

Državna revizijska komisija je zato, v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji naročila male vrednosti, kot izhaja iz dokumenta »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA«, št. 4301-15/2017-15, z dne 28. 6. 2017.

Ker je že navedena ugotovitev narekovala ugoditev vlagateljevemu revizijskemu zahtevku in razveljavitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila, Državna revizijska komisija ni vsebinsko obravnavala ostalih zatrjevanj vlagatelja, ki se nanašajo na (ne)ustreznost obrazložitve izpodbijane odločitve o oddaji javnega naročila zaradi nenavedbe značilnosti in prednosti izbrane ponudbe. Vsebinska presoja teh navedb namreč ne bi mogla več vplivati na vsebinsko drugačno odločitev v tem postopku.

V skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN mora Državna revizijska komisija dati naročniku napotke v delu, v katerem je razveljavila postopek oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija napotuje naročnika, naj v primeru, če bo nadaljeval in zaključil postopek oddaje javnega naročila z izbiro najugodnejše ponudbe, ponudbe pregleda na način, ki ga kot dopustnega določa ZJN-3, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in v vlogi z dne 28. 7. 2017 zahteval povrnitev priglašenih stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva, v skupni višini 3.950 točk po Odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa) za dva sestanka s stranko, za pregled listin in dokumentacije, za zahtevek za revizijo ter za obrazloženo vlogo med postopkom, vse povečano za 2% materialne stroške in za 22% DDV, ter 4.991,72 EUR za plačano takso.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija je vlagatelju (upoštevaje zlasti 70. člen ZPVPJN) priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške:
- strošek odvetniških storitev za sestavo zahtevka za revizijo v višini 2.100 točk (prva točka tar. št. 40 Odvetniške tarife), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 1.175,96 EUR;
- izdatke v pavšalnem znesku v višini 31 točk (in sicer 2 % od 1.000 točk ter 1 % od 1.100 točk), ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena Odvetniške tarife (ker vlagatelj v postopku pravnega varstva ni specificiral in izkazal dejanskih materialnih stroškov oziroma izdatkov v dejanski višini je Državna revizijska komisija vlagatelju priznala izdatke v pavšalnem znesku), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 17,36 EUR;
- strošek plačane takse za zahtevek za revizijo v višini 4.991,72 EUR.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 6.185,04 EUR. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala stroškov odvetniških storitev za pregled listin oz. dokumentacije in za sestanek s stranko v nobeni fazi postopka, saj navedenih storitev ni mogoče priznati kot samostojnih storitev, ki niso zajete v drugih tarifnih številkah Odvetniške tarife (tar. št. 39). Prav tako Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala priglašenega stroška odvetniške storitve za opredelitev do navedb naročnika, saj v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN, v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife). Navedbe v vlagateljevi vlogi z dne 28. 7. 2017, niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 18. 8. 2017


Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik
Član Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Odvetniška družba Potočnik in Prebil o.p., d.o.o., Ajdovščina 4, 1000 Ljubljana,
- Občina Domžale, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale,
- KPL d.o.o., Tbilisijska ulica 61, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.


Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran