Na vsebino
EN

018-127/2017 Elektro Celje, d.d.

Številka: 018-127/2017-4
Datum sprejema: 9. 8. 2017

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter mag. Mateje Škabar in Tadeje Pušnar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »STENSKI PRIKAZOVALNIKI«, začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj RAP - ING d.o.o., Dunajska cesta 51, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna Fabiani, Petrovič, Jeraj, Rejc d.o.o., Bleiweisova cesta 30, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika ELEKTRO CELJE, d.d., Vrunčeva ulica 2A, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 9. 8. 2017

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 3. 4. 2017 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila. Javno naročilo male vrednosti je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 7. 4. 2017, pod št. objave JN002888/2017-W01.

Naročnik je dne 8. 6. 2017 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN002888/2017-ODL01, objavil dokument »ODLOČITEV o oddaji javnega naročila«, s katerim je javno naročilo oddal ponudniku EXOR ETI d.o.o., Stegne 7, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), po merilih ugodnejšo ponudbo vlagatelja pa izključil kot nedopustno zaradi neizpolnjevanja vseh zahtev in pogojev iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. V obrazložitvi odločitve je naročnik navedel, da ponujena oprema ne izpolnjuje zahteve »Povprečna življenjska doba LED izvora v vseh načinih minimalno 100.000 ur«, saj se podatek v ponudbi nanaša na mediano (in ne na povprečje), v prevodu izjave proizvajalca pa je namesto povprečne življenjske dobe navedena pričakovana življenjska doba 100.000 ur, pri čemer izjava ne vsebuje navedbe, ali velja to za vse načine. Iz nove izjave proizvajalca (pridobljene po dopolnitvi) izhaja, da naj bi bila pričakovana življenjska doba ponujenih svetlobnih virov v povprečju 100.000 ur v vseh načinih delovanja, kar ni enako zahtevani povprečni življenjski dobi minimalno 100.000 ur. Z dopolnitvijo naj tudi ne bi bilo odpravljeno neskladje med dokumenti v ponudbi, saj ponudnik ni navedel, da prvotno navedeni podatki niso veljavni oz. zakaj ima izjava proizvajalca večjo težo kot zapisani podatki o tehnični specifikaciji opreme. Kot drugi razlog za nedopustnost ponudbe naročnik navaja obstoj neskladja med dokumenti v ponudbi, vezano na izpolnjevanje zahteve »Vse komponente naročene opreme morajo biti zasnovane za način delovanja 24 ur/7 dni in 365 dni v letu«, saj je v uporabniških navodilih predvideno čiščenje na način, da se napravo izklopi iz elektrike in izvede čiščenje medtem, ko naprava ni priklopljena na elektriko. Opredeljen je tudi interval notranjega čiščenja naprave, in sicer enkrat letno.

Vlagatelj je dne 15. 6. 2017 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje, da je naročnik neupravičeno zavrgel njegovo ponudbo kot nedopustno, čeprav je bila ta najugodnejša in bi v primeru enakopravne obravnave med ponudniki moral biti izbran kot izbrani ponudnik. Dodaja, da se postopek tega javnega naročila vleče že skoraj dve leti, pri čemer naj bi bilo v celotnem postopku jasno izraženo odkrito favoriziranje izbranega ponudnika – vlagatelj natančneje opisuje potek dosedanjih postopkov za oddajo predmetnega naročila (glede na objave na portalu javnih naročil NMV7814/2015 z dne 7. 12. 2015 in JN005298/2016-W01 z dne 7. 9. 2016). V zvezi s tokratnimi razlogi za nedopustnost njegove ponudbe pojasnjuje vsebino ponudbe in dopolnitve, s katerimi naj bi jasno obrazložil (in na kar naj pomota v prevodu v slovenski jezik ne bi vplivala), da življenjska doba ponujenega LED izvora v povprečju traja 100.000 ur v vseh načinih delovanja, s čimer je zahteva naročnika izpolnjena. V zvezi z očitkom naročnika o neskladju med podatki v različnih delih ponudbe pojasnjuje, da gre pri podatkih o povprečju in mediani za različne statistične pojme, zato je tudi podal posebno izjavo proizvajalca z navedbo povprečne življenjske dobe, saj je bila v dokumentaciji navedena zgolj mediana. Izjava proizvajalca nima večje teže od specifikacij v tehnični dokumentaciji, pač pa podaja zgolj dodaten podatek, ki ga je zahteval naročnik. Naročnik za to tehnično zahtevo ni zahteval npr. izdaje garancije (tj. da bo zadeva dejansko delovala 100.000 ur). Subsidiarno vlagatelj še opozarja, da tudi izbrani ponudnik ni izkazal, da imajo njegovi LED izvori povprečno dobo trajanja minimalno 100.000 ur, saj iz spletne strani proizvajalca ponujene opreme izhaja, da ta proizvajalec za LED izvore navaja pričakovano življenjsko dobo (in ne povprečne). V zvezi z zahtevo, da morajo biti komponente opreme zasnovane za način delovanja 24 ur/7 dni in 365 dni v letu, vlagatelj v nadaljevanju meni, da naročnik s tem ni zahteval, da mora celotna oprema delovati v vseh primerih in ob vseh pogojih, pač pa le, da morajo biti komponente zasnovane na način, ki omogoča takšno delovanje, kar pa je vlagatelj izkazal. Čiščenje, na katerega se sklicuje naročnik, predstavlja standardni servisni postopek, ki zaradi svoje razumljive narave ohranjanja varnosti in ustreznega delovanja lahko vpliva na delovanje naprave, nikakor pa ne spreminja zasnove in kvalitete komponent, ki še vedno omogočajo neprenehno delovanje. Sklicujoč se na pojasnilo naročnika na portalu javnih naročil vlagatelj končno zatrjuje še, da je ponudba izbranega ponudnika presegla naročnikova zagotovljena sredstva, zato bi morala biti izločena kot nedopustna. Vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila in povrnitev priglašenih stroškov pravnega varstva.

Izbrani ponudnik, ki ga v tem postopku zastopa Odvetniška pisarna Jadek & Pensa d.o.o., Tavčarjeva ulica 6, Ljubljana, se je o vloženem zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 27. 6. 2017. Meni, da je izpodbijana odločitev naročnika pravilna in zakonita, revizijske navedbe pa neutemeljene. Opredeljuje se do problematike (ne)izpolnjevanja obeh tehničnih zahtev, pri čemer še posebej kot neutemeljene in protispisne označuje trditve vlagatelja, da s strani izbranega ponudnika ponujeni izdelek (proizvajalca M.) ne izpolnjuje zahteve po povprečni življenjski dobi LED izvora. Pojasnjuje še razliko med mediano, povprečjem (oz. aritmetično sredino, ki se izračuna na podlagi niza vrednosti) ter pričakovano življenjsko dobo (ki izhaja iz ocene proizvajalca, izdelane na osnovi določenih dogodkov). Predlaga, naj naročnik zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljenega, vlagatelju pa naloži povračilo stroškov izbranemu ponudniku, oz. podredno, v primeru če bi bil zahtevek za revizijo utemeljen, naj se povračilo stroškov izbranemu ponudniku naloži naročniku.

Naročnik je zahtevek za revizijo s sklepom z dne 6. 7. 2017 zavrnil kot neutemeljenega. Meni, da vlagatelj napačno povzema, da se postopek vleče že skoraj dve leti; omenjeni predhodni postopki javnih naročil so se resda nanašali na istoimenski predmet, vendar se od predmetnega naročila bistveno razlikujejo – po obsegu in glede tehničnih zahtev. Naročnik nadalje meni, da vlagatelj prireja dejansko stanje, saj v izjavi, ki jo je predložil v ponudbi vlagatelj, ni navedena »pričakovana povprečna življenjska doba«, temveč zgolj »pričakovana življenjska doba«. Ker je bila izjava v nasprotju z drugimi dokazili, je bil vlagatelj pozvan na dopolnitev ponudbe, ki pa je bila ponovno neustrezna, saj ni odpravila neskladja: vlagatelj je (glede na priloženi prevod s strani sodnega tolmača) namreč zgolj spremenil podatek o pričakovani življenjski dobi iz prve izjave v »pričakovana življenjska doba – v povprečju 100.000 ur v vseh načinih delovanja«. V primeru, da se je sodni tolmač zmotil pri prevodu (kot trdi vlagatelj), pa to pomeni, da je vlagatelj z dopolnitvijo izrecno spreminjal del ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta naročila. Podatek o mediani življenjske dobe (60.000 ur) prav tako poraja določen dvom v dano izjavo proizvajalca o (pričakovani) povprečni življenjski dobi 100.000 ur. V zvezi z očitki o neenakopravni obravnavi ponudnikov naročnik meni, da se vlagatelj ne sklicuje na ponudbeno dokumentacijo ponudnika, ampak na podatke iz njegove (oz. proizvajalčeve) spletne strani, kar pa ne predstavlja ustreznega dokazila. V ponudbi predložena dokazila so izkazovala izpolnjevanje sporne zahteve. Vlagatelj po naročnikovi oceni izkrivlja smisel zahteve »[v]se komponente naročene opreme morajo biti zasnovane za način delovanja 24 ur/7 dni in 365 dni v letu«, kar pa zaradi čiščenja (oz. »standardn[ega] servisn[ega] postop[ka]«, kot to imenuje vlagatelj) dejansko ni mogoče, saj se mora zaradi ohranjanja varnosti in ustreznega delovanja skladno z navodili proizvajalca oprema pred posegom izklopiti iz elektrike. Pri tem ne gre za predloge za redno vzdrževanje in čiščenje, temveč za uporabniška navodila, iz katerih izhaja, da redno in ustrezno čiščenje naprave pripomore k zagotavljanju kvalitetnega delovanja naprave in jo varuje pred poškodbami. Četudi je oprema glede na izjave proizvajalca zasnovana za neprenehno delovanje, pa tega v realnosti ni mogoče doseči, v kolikor se upošteva in dosledno izvaja navodila proizvajalca. Naročnik pojasnjuje še, da vlagatelj napačno povzema odgovor s portala javnih naročil glede zagotovljenih sredstev in na tej podlagi utemeljuje nedopustnost ponudbe izbranega ponudnika. Ponudbena cena izbranega ponudnika ni presegla zagotovljenih sredstev, opredeljenih v sklepu o začetku oddaje javnega naročila.

Naročnik je z vlogo z dne 10. 7. 2017 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku, z vlogo z dne 18. 7. 2017 pa še dokazilo o vročitvi odločitve o zahtevku za revizijo vlagatelju, s pojasnilom, da do dneva sestave dopisa ni prejel opredelitve vlagatelja do navedb naročnika.

Vlagatelj se do navedb naročnika ni opredelil.


Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom obstaja spor o tem, ali je naročnik ravnal skladno z določbami Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3) s tem, ko je vlagateljevo – po merilih najugodnejšo – ponudbo zavrnil kot nedopustno iz razloga, ker ponujeni predmet ne ustreza zahtevam iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (oziroma, ker je vlagatelja zaradi neustrezne dopolnitve ponudbe izključil iz postopka oddaje javnega naročila), naročilo male vrednosti pa oddal izbranemu ponudniku, ki naj bi predložil nedopustno ponudbo.

Vlagateljeve revizijske navedbe je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. V skladu z osmim odstavkom 89. člena ZJN-3 se na infrastrukturnem področju za namen izbire udeležencev v postopkih javnega naročanja uporabljajo naslednja pravila:
a) naročnik, ki je določil pravila in pogoje za izključitev ponudnikov ali kandidatov, izključi gospodarske subjekte, ki izpolnjujejo pogoje za izključitev in ne izpolnjujejo pogojev za sodelovanje;
b) ponudnike in kandidate izbere v skladu z objektivnimi pravili in pogoji;
c) v omejenih postopkih, v postopkih s pogajanji z objavo, v konkurenčnih dialogih in v partnerstvih za inovacije po potrebi zmanjša število kandidatov, izbranih v skladu z a) in b) točko tega odstavka.

Naročnik mora v skladu z drugim odstavkom 89. člena ZJN-3 pred oddajo javnega naročila preveriti obstoj in vsebino podatkov oziroma drugih navedb iz ponudbe ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo. Če ob tem ugotovi, da so informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, lahko naročnik v skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj je pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, mogoče objektivno preveriti. Če gospodarski subjekt ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti.

V zvezi z vlagateljevimi očitki o tem, da je ponudba izbranega ponudnika v višini 126.410,40 EUR brez DDV nedopustna zaradi preseganja naročnikovih zagotovljenih sredstev, Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da se vlagatelj sklicuje na odgovor naročnika, objavljen na portalu javnih naročil dne 19. 4. 2017 ob 13:54, kjer je na vprašanje potencialnega ponudnika glede višine zagotovljenih sredstev za ta razpis naročnik odgovoril:
»Zagotovljena sredstva naročnika niso nižja od ocenjene vrednosti javnega naročila, ki znaša 122.175,00 EUR brez DDV.«

Vendar pa vlagatelju ni mogoče pritrditi v tem, da iz navedenega odgovora izhaja tudi to, da naročnik zagotovo nima zagotovljenih višjih sredstev od vrednosti ocenjene vrednosti; iz odgovora naročnika namreč izhaja le navedba, da zagotovljena sredstva niso nižja od ocenjene vrednosti, ne pa tudi tega, kolikšna so, ali celo tega, da so enaka 122.175,00 EUR (brez DDV). Navedeno navsezadnje potrjuje tudi pregled dokumentov v zvezi z oddajo javnega naročila, kjer je v sklepu o začetku postopka oddaje javnega naročila z dne 3. 4. 2017 kot obseg zagotovljenih sredstev navedena vrednost 150.000,00 EUR brez DDV. Posledično vlagatelju ni mogoče pritrditi v tem, da bi naročnik moral ponudbo izbranega ponudnika zavrniti kot nedopustno zaradi preseganja zagotovljenih sredstev.

Prvi razlog, ki ga naročnik navaja v prid ugotovitve neizpolnjevanja tehničnih zahtev in posledične nedopustnosti vlagateljeve ponudbe, se nanaša na zahtevo, vsebovano v točki 2. »Prikazovalni modul« poglavja VII. »Tehnični pogoji stenskih prikazovalnikov in programske opreme« obrazca OBR-11 »SPECIFIKACIJA TEHNIČNIH ZAHTEV«:
»Povprečna življenjska doba LED izvora v vseh načinih minimalno 100.000 ur«.

Naročnik je v zvezi s to zahtevo preko portala javnih naročil od potencialnega ponudnika prejel vprašanje, »ali bo […] sprejel tudi ponudbe, ki imajo namesto »povprečne življenjske dobe« podan podatek o »mediani življenjske dobe« med 60.000-90.000 ur, kar so realne vrednosti pri sistemih z LED svetlobnim izvorom, katerega uporabljajo vsi renomirani proizvajalci, kljub temu da nekateri proizvajalci v svojih brošurah navajajo »pričakovano življenjsko dobo« (Expected lifetime) 100.000 ur«. Na zastavljeno vprašanje je naročnik odgovoril (objava na portalu javnih naročil dne 19. 4. 2017 ob 14:06):
»Ne. Zahteva se »Povprečna življenjska doba LED izvora v vseh načinih minimalno 100.000 ur««.
Citirani naročnikov odgovor se v skladu z zadnjo povedjo prvega odstavka 67. člena ZJN-3 šteje kot del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Med strankama je nesporno, da je vlagateljeva ponudba vsebovala dokazilo (katalog s tehničnimi specifikacijami), glede na katerega je mediana življenjske dobe LED izvora več kot 60.000 ur, v primeru uporabe načina »Low Power ECO Operation mode« pa od 75.000 do 100.000 ur. Prav tako med strankama ni sporno, da je vlagatelj v ponudbi predložil tudi izjavo proizvajalca v angleškem jeziku, v kateri proizvajalec izjavlja, da je pričakovana življenjska doba 100.000 ur – Državna revizijska komisija pristavlja, da je naročnik (upoštevaje določila točke 3 »Jezik« obrazca OBR-2 »NAVODILA ZA IZDELAVO PONUDBE«) od vlagatelja pridobil tudi sodno overjen prevod v slovenski jezik, pripravljen s strani sodnega tolmača za angleški jezik, pri čemer je iz prevoda v slovenski jezik razvidno, da proizvajalec glede življenjske dobe svetlobnih virov za zadevne prikazovalnike izjavlja: »[…] pričakovana življenjska doba je 100.000 ur«.

Ob upoštevanju navedenega je potrebno soglašati z naročnikom v tem, da na podlagi v ponudbi podanih podatkov o mediani življenjske dobe in o pričakovani življenjski dobi ni mogoče sklepati na to, ali ponujena oprema izpolnjuje zahtevo glede povprečne življenjske dobe LED izvora v vseh načinih delovanja, kakor je bila opredeljena v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila – navedeni podatki se namreč nanašajo na od povprečne vrednosti različne (statistične) pojme. Naročnik je zato pozval vlagatelja na pojasnilo oz. dopolnitev ponudbe z manjkajočimi dokumenti: pri tem je v pozivu kot problematično izpostavil dejstvo, da je v izjavi proizvajalca navedena pričakovana in ne povprečna življenjska doba ter dejstvo, da izjava ne vsebuje navedbe, da to velja za vse načine delovanja.

Vlagatelj je na poziv naročnika dne 22. 5. 2017 predložil (novo) izjavo proizvajalca z dne 18. 5. 2017 v angleškem jeziku ter sodno overjen prevod te izjave v slovenski jezik, iz katere izhaja proizvajalčeva izjava: »Ne le kakovost, ampak pričakovana življenjska doba naših svetlobnih virov za zadevne DLP projekcijske prikazovalnike je zelo visoka: v povprečju 100.000 ur v vseh načinih delovanja.«

Naročniku sicer ni mogoče pritrditi v stališču, da je vlagatelj z naknadno predloženim dokazilom spreminjal tehnične specifikacije predmeta naročila (vlagatelj s tem dokazilom ni spreminjal navedb o mediani 60.000 ur in pričakovani življenjski dobi 100.000 ur), je pa upoštevajoč vsebino proizvajalčeve izjave potrebno pritrditi naročniku v tem, da vlagatelj niti po pozivu na pojasnilo oz. dopolnitev ponudbe ni izkazal, ali ponujene naprave ustrezajo sporni zahtevi iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, saj se izjava proizvajalca ponovno nanaša na pričakovano življenjsko dobo (tokrat z dodatno navedbo »v vseh načinih delovanja«). Vlagatelj pri tem sicer izpostavlja domnevno pomoto sodnega tolmača pri prevajanju v slovenski jezik, vendar Državna revizijska komisija s tem v zvezi ugotavlja, da te pomote vlagatelj ni dokazal – s tem v zvezi vlagatelj niti ne predlaga izvedbe dokaza, na podlagi katerega bi bilo mogoče ugotoviti, da se prevod sodnega tolmača za angleški jezik v konkretnem primeru ne ujema popolnoma z izvirnikom v angleškem jeziku (kar je sodni tolmač izrecno potrdil v svoji izjavi o ustreznosti prevoda). Iz določil četrte povedi petega odstavka 89. člena ZJN-3 izhaja, da mora naročnik v primeru, če ponudnik na naročnikovo zahtevo ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, ponudnika izključiti. Naročnik torej nima možnosti, da ponudnika večkrat poziva k dopolnitvi oz. spremembi ponudbe v istem delu, temveč je v skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 dolžan ponudnika v primeru, če ponudbe ne dopolni v skladu s pozivom oz. če tudi po dopolnitvi še vedno vsebuje enake pomanjkljivosti, izključiti iz postopka. Državna revizijska komisija zaključuje, da naročniku v obravnavanem primeru ni mogoče očitati ravnanja v nasprotju z ZJN-3 s tem, ko je vlagatelja izključil iz postopka oddaje javnega naročila.

V zahtevku za revizijo vlagatelj uveljavlja tudi kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov iz prvega odstavka 7. člena ZJN-3, skladno s katerim mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki na vseh stopnjah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila; zatrjuje namreč, da tudi izbrani ponudnik ne izpolnjuje zahtevanega pogoja povprečne življenjske dobe LED izvora minimalno 100.000 ur. Vlagatelj te navedbe utemeljuje na podlagi tehničnih specifikacij oz. katalogov izdelkov, kakršne ponuja (naj bi ponujal) izbrani ponudnik, pri čemer naj bili bi v teh specifikacijah podani zgolj podatki o pričakovani življenjski dobi, ne pa tudi podatki o povprečni življenjski dobi.

Po pregledu obeh spletnih strani, na katere se v dokaz svojih navedb sklicuje vlagatelj, oz. na teh spletnih straneh vsebovane dokumentacije (https://www.mitsubishielectric-displaysolutions.com/files/library/files/download_pdfs/LED%20Video%20Wall_120Series.pdf in https://www.mitsubishielectric-displaysolutions.com/files/library/files/download_pdfs/LED_DISPLAY_WALL_78_74(revised_2016).pdf), Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku v tem, da se vlagatelj sklicuje na dokumente, ki niso bili del ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika – Državna revizijska komisija pri tem dodaja, da se eden od teh dveh dokumentov (»LED Display Wall 78/74 Series«) niti ne nanaša na tip izdelkov, ki jih je izbrani ponudnik ponudil. Z naročnikom je mogoče soglašati tudi v tem, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil tehnične specifikacije (dokument »Product Specifications«, označen kot Priloga 2), iz katerih pa je mogoče razbrati ustrezen podatek o povprečni življenjski dobi LED izvora v vseh načinih delovanja (100.000 ur). Pregled ponudbe izbranega ponudnika sicer pokaže še, da je bila ponudbi kot Priloga 7 priložena še izjava proizvajalca, ki se ravno tako nanaša na povprečno življenjsko dobo LED izvora – navedbe v tej izjavi so skladne z navedbo v prej navedenem dokumentu v Prilogi 7. Za podatek o povprečni življenjski dobi 100.000 ur v Prilogah 2 in 7 tudi ni mogoče ugotoviti, da je v nasprotju s podatki, podanimi v katalogih, na katere se sklicuje vlagatelj – kot že pojasnjeno, ti katalogi vsebujejo le podatke o pričakovani življenjski dobi (za ponujene naprave: 100.000 ur), ne pa tudi podatka o povprečni življenjski dobi. Vlagatelju posledično ni mogoče pritrditi v tem, da je bil neenakopravno obravnavan nasproti izbranemu ponudniku, saj je izbrani ponudnik za ponujene naprave že v predloženi ponudbi na ustrezen način izkazal izpolnjevanje sporne zahteve.

Ob upoštevanju vsega navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj z revizijskim zahtevkom ni uspel izkazati, da je naročnik ravnal nezakonito s tem, ko je njegovo ponudbo zavrnil kot nedopustno oz. izključil vlagatelja iz razloga, ker za ponujeni predmet niti po pozivu na dopolnitev ali pojasnilo ponudbe ni izkazano izpolnjevanje zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila glede življenjske dobe LED izvora.

Ker je že na podlagi navedenega potrebno ugotoviti neutemeljenost vlagateljeve zahteve za razveljavitev izpodbijane odločitve o oddaji naročila, Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni presojala preostalih revizijskih navedb, tj. navedb o neutemeljenosti naročnikovih trditev o neskladnosti različnih podatkov o življenjski dobi LED izvora ter navedb v zvezi z drugim razlogom, ki ga je naročnik v izpodbijani odločitvi navedel kot razlog za nedopustnost vlagateljeve ponudbe; vsebinska presoja teh navedb namreč ne bi mogla več vplivati na drugačno odločitev Državne revizijske komisije v tem postopku.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija v skladu z določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN njegovo zahtevo za povračilo stroškov postopka pravnega varstva zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Izbrani ponudnik je v vlogi z dne 27. 6. 2017, s katero se je izjasnil o navedbah vlagatelja, zahteval tudi povrnitev stroškov, ki so mu nastali zaradi revizije.

Državna revizijska komisija je zahtevo zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven. Posledično stroški izbranega ponudnika v konkretnem primeru niso bili potrebni (osmi odstavek 70. člena ZPVPJN, v povezavi s četrtim in šestim odstavkom istega člena, pa tudi prvi odstavek 155. člena Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem., v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.



V Ljubljani, 9. 8. 2017


Predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
Predsednik Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Odvetniška pisarna Fabiani, Petrovič, Jeraj, Rejc d.o.o., Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana,
- ELEKTRO CELJE, d.d., Vrunčeva ulica 2A, 3000 Celje,
- Odvetniška pisarna Jadek & Pensa d.o.o., Tavčarjeva ulica 6, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.


Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran