018-137/2017 Občina Renče - Vogrsko

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Boruta Smrdela kot predsednika senata, mag. Gregorja Šebenika kot člana senata in Tadeje Pušnar kot članice senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za »izvajanje prevozov učencev v občini Renče - Vogrsko v šolskem letu 2017/2018 in 2018/2019« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Prevozništvo Milan Rijavec, s. p., Vogrsko 3, Volčja Draga (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa mag. Matija Muhler, odvetnik v Ljubljani, zoper ravnanje naročnika Občina Renče - Vogrsko, Bukovica 43, Volčja Draga (v nadaljevanju: naročnik), 2. 8. 2017

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila (objava 2. 6. 2017 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005587/2017-B01) z dokumentom »Odločitev o oddaji naročila« št. 43003-7/2017-18 z dne 23. 6. 2017 obvestil, da je izbral ponudbo ponudnika Mivax, d. o. o., Nova Gorica, Ulica Tolminskih puntarjev 4, Nova Gorica (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 4. 7. 2017 in predlagal razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila, zahteval pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je ob sklicevanju na zadevi št. 018-128/2015 in 018-065/2017 navedel, da ponudba izbranega ponudnika ni vsebovala ključnega podatka o ustreznosti avtobusa, zato bi jo moral naročnik obravnavati, da ni dopustna, sicer pa ni dopustna niti po prejeti dopolnitvi oziroma pojasnilu, ker nobeno izmed vozil nima zadostnega števila sedežev, niti izbrani ponudnik ni predložil dokazil, ki bi omogočila potrditev skladnosti ponudbe.

Naročnik je s sklepom št. 43003-7/2017-28 z dne 19. 7. 2017 zahtevek za revizijo in vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik je navedel, da:
- vlagatelj ni plačal ustrezne takse, vendar zahtevka za revizijo ni zavrgel, temveč ga je zavrnil, kar je utemeljil s tem, da je izbrani ponudnik predložil ponudbo, ki je dopustna, s pojasnilom pa je ni dopolnil ali popravil, saj naročnik ni zahteval predložitve specifikacije avtobusa v ponudbi, pač pa le predložitev krovne izjave, obrazca ponudbe in voznega reda, ki jih je izbrani ponudnik tudi predložil,
- je izbranega ponudnika pozval na pojasnilo ponudbe, ki ga je zahteval na vlagateljevo pobudo,
- iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne izhaja, da bi moral izbrani ponudnik prevažati šolarje z enim avtobusom,
- zadevi št. 018-128/2015 in 018-065/2017 nista primerljivi, saj se ne nanašata na pojasnjevanje ponudb,
- nobeden od treh ponudnikov (in torej tudi vlagatelj ne) ni v ponudbi predložil podatkov o avtobusih,
- vlagatelj ni predložil voznega reda, zato bi moral naročnik v vsakem primeru ugotoviti, da vlagateljeva ponudba ni dopustna.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 43003-7/2017-29 z dne 19. 7. 2017 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 21. 7. 2017 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in navedel, da je preplačal takso, zato je zahteval vračilo preplačanega zneska, pojasnil, zakaj se ne strinja z naročnikovimi navedbami, priglasil pa je tudi povrnitev dodatnih stroškov. Vlagatelj je med drugim navedel (16. točka), da je naročnik v sklepu št. 43003-7/2017-28 z dne 19. 7. 2017 navedel dodaten razlog, zaradi katerega bi bilo treba razveljaviti odločitev o oddaji javnega naročila, saj je na spletni strani izbranega ponudnika preveril obstoj vozil, ki jih ima izbrani ponudnik, vendar lahko naročnik oblikuje odločitev o oddaji javnega naročila le na podlagi dokumentacije, ki jo predloži ponudnik.

Naročnik je za javno naročilo storitev (točka II.1.3 objave), ki ga oddaja po odprtem postopku (točka IV.1.1 objave), z dokumentom »Odločitev o oddaji naročila« št. 43003-7/2017-18 z dne 23. 6. 2017 ponudnike obvestil, da je izbral ponudbo izbranega ponudnika, ker je ugotovil, da je dopustna in po merilu najugodnejša, v tem dokumentu pa je ponudnike tudi poučil o pravnem varstvu (prim. 11. odstavek 90. člena ZJN-3), vendar ni navedel, koliko znaša taksa (druga alinea 11. odstavka 90. člena ZJN-3 v povezavi s prvo povedjo iz drugega odstavka 71. člena ZPVPJN), saj je v pouku o pravnem sredstvu le prepisal zakonsko besedilo o določitvi višine takse. Naročnikova dolžnost je, da ponudnike pouči o konkretni višini takse, saj to izhaja iz prve povedi iz četrtega odstavka 71. člena ZPVPJN. Enako je Državna revizijska komisija že odločila npr. v zadevi št. 018-411/2013. Zato vlagatelj v vlogi z dne 21. 7. 2017 utemeljeno opozarja na opustitev naročnikove dolžnosti iz prve povedi iz četrtega odstavka 71. člena ZPVPJN. Vlagatelj je plačal takso v višini 3.500 eurov in zahtevku za revizijo predložil dokazilo o njenem plačilu. Naročnik je sicer obravnaval zahtevek za revizijo vsebinsko (meritorno) in ga ni zavrgel, vendar je neutemeljeno njegovo omenjanje možnosti zavrženja zahtevka za revizijo (sklep št. 43003-7/2017-28 z dne 19. 7. 2017, str. 2), saj (1) ne more imeti koristi od lastnega ravnanja v nasprotju s prvo povedjo iz četrtega odstavka 71. člena ZPVPJN in (2) vlagatelj niti ni plačal takse v prenizkem znesku, temveč jo je, kar je tudi sam navedel, preplačal. Taksa se za obravnavani primer določi upoštevaje prvo poved iz drugega odstavka 71. člena ZPVPJN in se zato za osnovo vzame vrednost ponudbe izbranega ponudnika. Glede na to, da je naročnik v dokumentu »Odločitev o oddaji naročila« št. 43003-7/2017-18 z dne 23. 6. 2017 navedel zgolj znesek »Ponudbene dnevne cene brez DDV«, je Državna revizijska komisija za določitev takse upoštevala vrednost 70.320,90 eurov, kar je zmnožek dnevne cene iz ponudbe izbranega ponudnika s številom dni (380 dni), kolikor jih je upošteval izbrani ponudnik (obrazec št. 1, »Ponudba«). Dva odstotka od cene iz ponudbe izbranega ponudnika znaša 1.406,42 eurov, kar pomeni, da je vlagatelj s plačilom 3.500 eurov takso preplačal za 2.093,58 eurov, preveč plačani znesek pa mu bo vrnjen upoštevaje četrti odstavek 72. člena ZPVPJN.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo in naročniku očital, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje zahteve za prevoz 39 učencev, zato ne bi smel izbrati ponudbe izbranega ponudnika, čemur je naročnik nasprotoval.

Naročnik je v VI. točki dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil tehnične specifikacije:
»Ponudnik mora zagotoviti prevoz učencev iz posamezne smeri tako, da zagotovi prihod v šolo ob zahtevanem času oz. do zahtevanega časa (najkasneje 5 -10 minut pred začetkom pouka – naveden je pri relacijah). Jutranji odvoz učencev z začetne postaje mora biti organiziran največ 1 uro pred začetkom pouka, odhod iz šole pa mora biti izveden ob določenem času oziroma v določenem časovnem razponu.
Prevoznik mora zagotoviti prevoz učencev iz vseh vstopnih postaj, ki so navedene v preglednici. Izpolnjevanje navedenih pogojev (pravočasnost prihoda oz. odhoda in zagotovitev prevoza iz vseh vstopno/ izstopnih postaj) mora biti razvidna iz voznih redov, ki so obvezni del vsebine ponudbe. Ponudnik mora v izvajanje prevozov vključiti vozila take velikosti, kot jih zahteva navedeno število učencev na posamezni smeri ter cestni pogoji. V primeru, da so na avtobusu še prosta mesta, lahko naročnik kasneje uvrsti na seznam vozačev druge učence, ki imajo prebivališče v Občini Renče-Vogrsko.«,
pri čemer je še navedel tabelo s podatki o prihodih in odhodih, postajališčih in številu učencev, ki je treba prepeljati. Za dokazovanje izpolnjevanja teh zahtev je naročnik določil:
»Način dokazovanja: podpis obrazca KROVNA IZJAVA in izpolnjen obrazec ESPD.«

Naročnik je pripravil tudi obrazec št. 2 »Krovna izjava«, ki so ga morali ponudniki potrditi (podpis in žig), vanj pa je med drugim vključil izjavo (šesta alinea):
»V zvezi z javnim naročilom […] s polno odgovornostjo izjavljamo, da […] smo zanesljiv ponudnik, sposoben upravljanja, z izkušnjami, ugledom in zaposlenimi, ki so sposobni izvesti razpisana dela, ter da razpolagamo z zadostnimi tehničnimi in kadrovskimi zmogljivostmi za izvedbo javnega naročila«.

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je izbrani ponudnik predložil potrjen (podpis in žig) obrazec št. 2, h kateremu je predložil vozni red, v katerem je izjavil: »Podjetje Mivax d.o.o. bo prevoz opravljalo s primerno velikim avtobusom, kot zahtevano v razpisni dokumentaciji.«

Vlagatelj je z elektronskim sporočilom, ki ga je poslal 15. 6. 2017 ob 11.04, naročniku sporočil, da dvomi, da ima izbrani ponudnik tehnične zmogljivosti za izvedbo javnega naročila.

Naročnik je z dopisom št. 43003-7/2017-14 z dne 19. 6. 2017 izbranega ponudnika pozval »na dopolnitev, popravek oziroma pojasnilo vaše ponudbe« »s podajo pojasnila oziroma izjave o tem, s katerim avtobusom bo ponudnik opravljal šolske prevoze – ponudnik je ob priložitvi voznega reda navedel; Podjetje Mivax d.o.o. bo prevoz opravljalo s primerno velikim avtobusom, kot zahtevano v razpisni dokumentaciji. Ponudnika pozivamo, da nam poda tehnično specifikacijo avtobusa s katerim bo izvajal javno naročilo (obvezen podatek je št. sedežev ter višina vozila.) Ravno tako naj ponudnik navede iste podatke za morebitno nadomestno vozilo.«

Izbrani ponudnik je z elektronskim sporočilom, ki ga je poslal 21. 6. 2017 ob 9.22, naročnika seznanil, da »bo prevoz opravljal[…] z« dvema avtobusoma s 35 + 1 + 1 sedeži in višine 333 cm ter »po potrebi« s kombijema z 8 + 1 sedeži in višine 210 cm. Izbrani ponudnik je za vsa vozila navedel registrske številke, na koncu pa je še navedel, da »avtobus gre pod mostom na Bazari«.

Državna revizijska komisija sicer pritrjuje vlagatelju, da se je v zadevah št. 018-128/2015 in 018-065/2017 opredelila do »dopustnosti dopolnitev, popravkov oziroma pojasnil, kakor to predvideva čl. 89/5,6 ZJN-3«, vendar izpostavljeni zadevi v dejanskem stanju nista primerljivi obravnavani zadevi. Čeprav se je naročnik v dopisu št. 43003-7/2017-14 z dne 19. 6. 2017 skliceval na institute iz petega in šestega odstavka 89. člena ZJN-3, sklic, ki ga je uporabil v tem dopisu, ni ključen, ni pa niti ključno, kako je poimenoval to svoje ravnanje. Ključno pa je, ali je njegovo ravnanje tudi po vsebini tako, da je uporabil institute iz petega in šestega odstavka 89. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija ugotavlja, da jih ni uporabil, saj je iz vsebine njegovega ravnanja razvidno, da je uporabil institut iz drugega odstavka 89. člena ZJN-3. Naročnik je namreč preveril obstoj in vsebino izjave iz šeste alinee iz obrazca št. 2 v delu, ki se nanaša na razpolaganje z ustreznimi tehničnimi zmogljivostmi. Iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni razvidno, da je naročnik določil, da morajo ponudniki v ponudbi specificirati tehnične zmogljivosti (tj. vozila, s katerimi se bodo prevažali učenci, npr. proizvajalec, tip, starost, registrska številka, dimenzije, število potniških sedežev) ali jih konkretno dokazati, kot sta to storila naročnika iz zadev št. 018-128/2015 in 018-065/2017, temveč morajo le potrditi (podpis in žig) obrazec št. 2, s tem pa šesto alineo, ki vsebuje tudi izjavo o razpolaganju z zadostnimi tehničnimi zmogljivostmi za izvedbo javnega naročila. Ta izjava tako obsega izjavo o razpolaganju z zadostnim številom vozil za prevoze. Državna revizijska komisija še ugotavlja, da je iz VI. točke dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila razvidno, da (1) morajo biti vozila po velikosti zmožna prepeljati tolikšno število učencev, kot je njihovo število na posamezni smeri, in (2) vozila morajo biti zmožna zvoziti posamezno smer, vendar niti iz tega dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni razvidno, da bi morali ponudniki dokazovati ti lastnosti. Vse navedeno pomeni, da ponudba izbranega ponudnika ni bila pomanjkljiva, če je izbrani ponudnik v zvezi s tehničnimi specifikacijami predložil »le« izjavo na obrazcu št. 2 in vozni red. V ponudbi izbranega ponudnika se torej niso nahajale nepopolne ali nejasne informacije, temveč so se nahajale tiste informacije, ki jih je naročnik zahteval. Čeprav se Državna revizijska komisija tudi strinja z vlagateljem, da »izbrani ponudnik ni priloženih nobenih dokazil, ki bi omogočali preizkus skladnosti ponudbe z razpisno dokumentacijo«, pa je treba upoštevati, da izbrani ponudnik ni ravnal v nasprotju s pozivom, kot izhaja iz dopisa št. 43003-7/2017-14 z dne 19. 6. 2017, saj naročnik ni zahteval predložitve dokazil, temveč le posredovanje nekaterih podatkov. Da pa bi vozila, kot jih je opisal izbrani ponudnik v elektronskim sporočilom, ki ga je poslal 21. 6. 2017 ob 9.22, ne imela lastnosti, ki jih je navedel izbrani ponudnik (registrska oznaka, število sedežev, višina), vlagatelj ni navedel. Vlagatelj je v vlogi z dne 21. 7. 2017 sicer še navedel, da naročnik »lahko oblikuje odločitev o izbiri le na podlagi dokumentacije, ki jo je oddal ponudnik«, vendar iz drugega odstavka 89. člena ZJN-3 ne izhaja, da bi se naročnik moral pri preverjanju opreti le na dokumentacijo, ki jo je prejel od ponudnika. Vlagateljevega stališča ne podpira niti druga poved iz petega odstavka 89. člena ZJN-2, saj naročnik celo v primeru dopolnitve, popravka, spremembe ali pojasnila ponudbe to zahteva od ponudnika, če določenega dejstva ne more preveriti sam. Iz druge povedi iz petega odstavka 89. člena ZJN-3 je tako razvidno, da mora naročnik primarno sam preveriti dejstva.

Vlagatelj tudi očita, da izjava o primerno velikem avtobusu, ki jo je izbrani ponudnik podal v voznem redu, pomeni sklicevanje na eno vozilo, čeprav izbrani ponudnik nima avtobusa, s katerim bi lahko izpolnil zahtevi iz VI. točke dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, zato naj bi izbrani ponudnik z elektronskim sporočilom, ki ga je poslal naročniku 21. 6. 2017 ob 9.22, popravil ponudbo, kar je v nasprotju z drugo alineo šestega odstavka 89. člena ZJN-3.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da ne iz obrazca št. 2 ne iz VI. točke dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne izhaja, da bi ponudnik smel prevažati učence le z enim avtobusom in da bi zato moral razpolagati z (vsaj) 39-sedežnim avtobusom. Naročnik namreč ni določil, da smejo ponudniki uporabiti le en avtobus za prevoz učencev, temveč je iz VI. točke dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila razvidno, da se ponudniki lahko sami odločijo za potrebno število avtobusov. Naročnik je namreč uporabil besedo vozila, ki je samostalnik v množini. Uporabljena beseda vozila kaže tudi na to, da naročnik niti ni omejil vrste prevoznega sredstva le na avtobuse. Beseda avtobus, ki jo je naročnik prav tako uporabil v točki VI. točke dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, je v danem kontekstu zato le podpomenka, ne pa omejitev na vrsto prevoznega sredstva. Sicer pa bi bila določitev zahteve za prevoz učencev le z enim avtobusom šele po poteku roka za predložitev ponudb v nasprotju s prvo povedjo iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3, saj naročnik ne sme po poteku roka za predložitev ponudb spreminjati pogojev ali tehničnih specifikacij. Izpolnitev predmeta javnega naročila (tj. prevoz učencev v šolo in iz šole) je mogoče uresničiti tudi z več vozili. Na ta zaključek ne vpliva vlagateljevo sklicevanje na možnost iz VI. točke dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila o zapolnitvi morebitnih prostih sedežev z drugimi učenci, ki jo je uveljavljal v nekoliko drugačnem kontekstu, saj je možnost zapolnitve morebitnih prostih sedežev po naravi stvari mogoče uresničiti tudi na več avtobusih oziroma vozilih.

Državna revizijska komisija se tudi strinja z vlagateljem, da je izjava v voznem redu podana tako, da se izbrani ponudnik sklicuje le na avtobus (torej na podatek, ki ga je podal v ednini), naročnik pa je v dopisu št. 43003-7/2017-14 z dne 19. 6. 2017 izbranega ponudnika pozval na »tehnično specifikacijo avtobusa s katerim bo izvajal javno naročilo« in je torej tudi naročnik uporabil ednino, vendar to ni dokaz, da je izbrani ponudnik z elektronskim sporočilom, ki ga je poslal 21. 6. 2017 ob 9.22, popravil ponudbo ali da bi kršil drugo alineo šestega odstavka 89. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija namreč ugotavlja, da vlagatelj ni uveljavljal, da je izbrani ponudnik določil vozni red tako, da ni izvedljiv prevoz celotnega števila učencev v ponujenih terminih. Naročnik ni omejil prevozov na vrsto vozil in ni zahteval dokazovanja lastnosti vozil, zato izvedba predmeta javnega naročila ni odvisna od značilnosti posamičnega vozila (tj. le od značilnosti avtobusa), temveč je treba kot ključno upoštevati, ali vsa vozila omogočajo izvedbo predmeta javnega naročila. Avtobus s 35 + 1 + 1 sedeži in kombi z 8 + 1 sedeži pa omogočata prevoz 39 učencev.

Glede na navedeno je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo skladno s prvo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov. Kolikor se znesek povračila stroškov nanaša na tiste stroške, ki jih vlagatelj lahko uveljavlja od naročnika in se torej ne nanašajo na 2.093,58 eurov za preveč plačano takso, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni uspel z zahtevkom za revizijo, zato je zavrnila njegovo zahtevo za povrnitev stroškov (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 2. 8. 2017

Predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije

























Vročiti:
- Občina Renče - Vogrsko, Bukovica 43, 5293 Volčja Draga,
- odvetnik mag. Matija Muhler, Mala ulica 5, 1000 Ljubljana,
- Mivax, d. o. o., Nova Gorica, Ulica Tolminskih puntarjev 4, 5000 Nova Gorica,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

V vednost:
- finančna služba, tu.

Natisni stran