018-117/2017 Alpetour, Potovalna agencija, d. o. o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Mateje Škabar kot predsednice senata, Tadeje Pušnar kot članice senata in Boruta Smrdela kot člana senata v postopku pravnega varstva pri oddaji naročila za »nakup avtobusov z nizkimi emisijami« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Autocommerce, d. o. o., Baragova ulica 10, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika in pooblaščenega naročnika Alpetour, Potovalna agencija, d. o. o., Ulica Mirka Vadnova 8, Kranj (v nadaljevanju: naročnik), 1. 8. 2017

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji naročila za sklopa 1 in 2, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. MG/2017-03-3 z dne 6. 6. 2017.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 25.000 eurov v 15 dneh po vročitvi tega sklepa.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku oddaje naročila (objava 14. 4. 2017 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN003371/2017-E01, in 15. 4. 2017 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2017/S 075-145833) z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. MG/2017-03-3 z dne 6. 6. 2017 ponudnika obvestil, da je za sklopa 1 in 2 izbral ponudbo ponudnika Dualis, d. o. o., Cesta k Tamu 24, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 16. 6. 2017 in predlagal razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila, podredno pa ugotovitev drugačnega točkovanja ponudb, v vsakem primeru pa je zahteval tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je navedel, da je naročnik kršil temeljna načela in 89. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), saj je ocenjeval ponudbo izbranega ponudnika za sklopa 1 in 2, čeprav ni bila dopustna glede moči klimatske naprave, načina hlajenja retarderja in števila sedišč, sicer pa bi moral naročnik vlagateljevo ponudbo dodatno točkovati, izbrani ponudnik pa na testiranje ni pripeljal ponujenega avtobusa, ampak avtobus z manjšim številom sedežev.

Izbrani ponudnik je z vlogo z dne 20. 6. 2017 zavrnil vlagateljeve očitke iz zahtevka za revizijo in predlagal, da se ga zavrne.

Naročnik je z dokumentom »Odločitev o prejetem zahtevku za revizijo v postopku oddaje javnega naročila« št. MG/2017-03-4 z dne 22. 6. 2017 zahtevek za revizijo in vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik je navedel, da je vlagatelja in izbranega ponudnika obravnaval enakopravno, njegovo ravnanje pa je tudi transparentno, pri čemer tako vlagateljeva ponudba kot ponudba izbranega ponudnika izpolnjujeta zahteve iz tehničnih specifikacij in na podlagi meril je lahko izbral ekonomsko najugodnejšo ponudbo.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. MG/2017-03-5 z dne 22. 6. 2017 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Državna revizijska komisija do sprejema odločitve o zahtevku za revizijo od vlagatelja ni prejela opredelitve do naročnikovih navedb v odločitvi o zahtevku za revizijo (do dokumenta »Odločitev o prejetem zahtevku za revizijo v postopku oddaje javnega naročila« št. MG/2017-03-4 z dne 22. 6. 2017). Državna revizijska komisija je o taki vlogi poizvedovala tudi pri naročniku (poziv št. 018-117/2017-3 z dne 10. 7. 2017), ki ji je v elektronskem sporočilu z dne 11. 7. 2017 navedel, da je ni prejel.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Naročnik je za naročilo blaga (točka II.1.3 objav; 4. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3), ki ga je razdelil na tri sklope (točka II.1.6 objav in drugi odstavek 2. točke dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) in ga oddaja po odprtem postopku (točka IV.1.1 objav in 1. točka dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. MG/2017-03-3 z dne 6. 6. 2017 ponudnika obvestil, da je za sklopa 1 in 2 izbral ponudbo izbranega ponudnika. Naročnik je v tem dokumentu navedel podatke, ki jih je upošteval pri ocenjevanju ponudb, in prikazal, kako je ocenil ponudbi, navedel pa je tudi, kako je pregledal ponudbo izbranega ponudnika. Vlagatelj je zoper naročnikovo ravnanje v zvezi s pregledom in ocenjevanjem ponudbe izbranega ponudnika vložil zahtevek za revizijo in naročniku očital, da bi moral ponudbo izbranega ponudnika obravnavati, da ni dopustna in je zato ne bi smel izbrati, čemur je naročnik nasprotoval.

Naročnik je v drugem odstavku 2. točke dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila navedel, da je predmet naročila 30 avtobusov v treh sklopih, »ponudnik« pa »mora ponuditi avtobuse, ki v celoti ustrezajo tehnični specifikaciji in opisu predmeta javnega naročila ter ostalim zahtevam naročnika, navedenim v razpisni dokumentaciji« (druga poved iz tretjega odstavka 2. točke dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila).

Naročnik je v drugi alinei petega odstavka 2. točke dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila navedel, da »ponudnik mora v zvezi s predmetom naročila ponuditi že obstoječi tip vozila in v času ocenjevanja ponudb omogočiti naročniku testno vožnjo za avtobuse iz sklopa 1 – regionalni 12 m (rezultati ocenjevanja in porabe goriva iz testne vožnje avtobusa iz sklopa 1 bodo upoštevani tudi v okviru merila za izbor ponudb za sklop 2 – regionalni 13 m)«.

Naročnik je v točkah 4.12 (za sklop 1) in 4.13 (za sklop 2) dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pripravil obrazca, ki vsak vsebuje tabelo, v katero je navedel »Tehnične zahteve« (drugi stolpec), ponudniki pa so morali izpolniti tretji stolpec (»Ponudba«) tako, da s so v posamezne razdelke morali »vpisati točne dimenzije oziroma podatke glede zahtevanih standardov (in proizvajalca, kjer je zahtevan) oz. potrditev zahteve z "da"«, ta obrazca pa tudi potrditi (podpis in žig). S potrditvijo obrazcev iz točk 4.12 in 4.13 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila so se ponudniki seznanili tudi z zahtevo, ki jo je naročnik navedel za tabelama v teh obrazcih: »Ponudnik izpolnjevanje omenjenih zahtev dokaže s priloženo tehnično dokumentacijo proizvajalca oz. potrdilom o homologaciji oz. drugim ustreznim dokazilom, iz katerega izhaja, da ponujeni avtobus izpolnjuje zahteve. Dodatne zahteve naročnika glede tehničnih pogojev bodo predmet pogajanj.«

Naročnik je v točki 3.1.8. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil, kako bo testiral avtobuse in jih ocenjeval, pri čemer »vozilo namenjeno ocenjevanju in testiranju mora biti enake dolžine, primerljive teže, imeti enak motor (ista koda, tip, oznaka motorja) kot ponujeno vozilo« (druga poved iz prvega odstavka točke 3.1.8 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), »ponudniki« pa »morajo naročniku omogočiti ogled testnega avtobusa v namen ocenjevanje merila potniškega udobja, enostavnega vzdrževanja in vozniške izkušnje« (drugi odstavek točke 3.18 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila).

Naročnik je za sklopa 1 in 2 določil, da sta prilogi št. 2 (točka 4.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) in 3 (točka 4.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) obvezni del ponudbe (drugi in tretji razdelek tabele pod točko 3.2.1. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), predstavljata pa obrazca izjav, v katera so ponudniki v tabeli vpisali nekatere podatke o ponujenih vozilih, štirje razdelki tabel (»Potniško udobje«, »Enostavno vzdrževanje«, »Vozniška izkušnja« in »Testna poraba goriva«) pa so bili namenjeni temu, da »podatek vpiše naročnik na podlagi ocenjevanja in testne vožnje in je identičen v sklopu 1 in sklopu 2«.

Naročnik je v točki 3.3. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila navedel merila, pri čemer jih je za sklopa 1 in 2 določil po 12. Vlagatelj je sicer »podredno« navedel, da merila za sklopa 1 in 2 iz točk 9 (»Potniško udobje (isti test za sklop 1 in sklop 2)«), 10 (»Enostavno vzdrževanje (isti test za sklop 1 in sklop 2)«) in 11 (»Vozniška izkušnja (isti test za sklop 1 in sklop 2)«) »niso bila točno vnaprej definirana«, vendar je treba upoštevati, da vlagatelj s tako navedbo zlasti oporeka pripravi merila, kar pa bi lahko uspešno uveljavljal le pred potekom roka za predložitev ponudb (prvi in četrti odstavek 25. člena ZPVPJN) ob izpolnjeni zahtevi za opozorilo o kršitvi prek portala javnih naročil (peti odstavek 5. člena ZPVPJN). Kolikor pa je treba to vlagateljevo navedbo razumeti tudi kot uveljavljanje kršitve pri uporabi meril, saj naročnik uporabi merila šele po poteku roka za predložitev ponudb (prvi odstavek 89. člena ZJN-3), je Državna revizijska komisija ni posebej obravnavala, ker je zahtevku za revizijo ugodila že iz drugih razlogov.

Naročnik je v zvezi z lastnostmi avtobusov dal tudi dodatne informacije na portalu javnih naročil. Naročnik je tako med drugim
- na vprašanje:
»[…] Pri tehničnih zahtevah za sklop 1 in 2 je zahtevan razred vozila 2 in 3. Avtobusi ne morejo biti v obeh razredih 2 in 3. Glede na vaše zahteve predvidevamo, da želite avtobuse razreda 2. Ali lahko ponudimo avtobuse samo razreda 2?«
11. 5. 2017 ob 7.30 odgovoril:
»Ponudniki lahko v sklopu 1 in v sklopu 2 ponudijo avtobuse razreda 2.«,
- na vprašanje:
»Izračun kapacitete vozila (število stojišč?) Ali lahko ponudnik upošteva samo tehnične karakteristike (nosilnost osi) ali mora hkrati upoštevati tudi zakonske omejitve v Sloveniji npr. obremenitev pogonske osi 11.5 t?«
11. 5. 2017 ob 7.37 odgovoril:
»Naročnika zanima kapaciteta vozila glede števila prepeljanih potnikov (sedeži in stojišča) pri upoštevanju vseh zakonskih omejitev in predpisov.«,
- na vprašanje:
»Sklop 2 - iz razpisa sledi, da si naročnik želi čim večjo kapaciteto. Ali lahko ponudimo avtobus brez sovoznikovega sedeža, vendar bosta v tem primeru nameščena dva potniška sedeža več, kot v primeru, da le ta nameščen.«
11. 5. 2017 ob 7.37 odgovoril:
»Da, ponudniki pri avtobusih iz sklopa 2 lahko ponudijo avtobus z dvema potniškimi sedeži namesto sovozniškega sedeža, ki bosta upoštevana pri skupni kapaciteti.«,
s čimer so ti odgovori postali del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3).

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je izbrani ponudnik predložil izpolnjeni in potrjeni (podpis in žig) prilogi št. 2 (točka 4.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) in 3 (točka 4.3. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), v kateri je vpisal posamezne podatke o ponujenih avtobusih, med drugim znamko in tip. Izbrani ponudnik je predložil tudi potrjena (podpis in žig) in izpolnjena obrazca iz točk 4.12 in 4.13 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, predložil pa je tudi slikovno gradivo, tehnične podatke in fotokopiji potrdil o skladnosti za posamično odobreno vozilo z dne 19. 1. 2017, na katerih je ročno zapisana beseda »VZOREC«.

Kot je razvidno iz dokumenta »Zapisnik o ocenjevanju in testiranju avtobusov JN 2017/03« z dne 23. 5. 2017, čemur vlagatelj ni oporekal, je tudi izbrani ponudnik na testiranje pripeljal avtobus znamke, ki jo je navedel v prilogah št. 2 in 3 (točki 4.2 in 4.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) ter obrazcih iz točk 4.12 in 4.13 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Čeprav je vlagatelj kot »podredno« navedel, da je izbrani ponudnik na to testiranje pripeljal »avtobus, ki ni bil enak ponujenemu – manjše št sedežev 53 + 1 + 1 ponuja 55 + 1 + 1 (glej prej navedeno kršitev)«, to navedbo pa bi bilo morda treba razumeti tudi kot očitek o napakah testiranja, Državna revizijska komisija ugotavlja, da neodvisno od morebitne potrditve različnosti opreme avtobusa, ki ga je izbrani ponudnik pripeljal na testiranje, od tistega, ki ga je ponudil, to ni ključno po drugi povedi iz prvega odstavka točke 3.1.8. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, saj je naročnik zahteval enakost avtobusov le pri dolžini in motorju, nadaljnjo in še edino/zadnjo zahtevo pa je določil za težo. Za slednjo zahtevo je naročnik določil, da zadošča (že) njena primerljivost, ne pa enakost.

Vlagatelj je najprej navedel, da je naročnik kršil ZJN-3, ko je dovolil, da izbrani ponudnik spremeni ponudbo v delu, ki se nanaša na moč klimatske naprave, saj navedba podatka 40 kW v prilogah št. 2 in 3 (točki 4.2 in 4.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) ne pomeni računske napake, temveč notranjo nekonsistentnost ponudbe. Vlagatelj je še navedel, da bi moral naročnik izločiti ponudbo izbranega ponudnika za sklopa 1 in 2, kot to izhaja iz sklepa Državne revizijske komisije št. 018-074/2015.

Naročnik je v obrazcu iz točke 4.12 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil:
- druga alinea 12. točke: postavka »Klima naprava za potniški prostor z integriranim gretjem« (prvi stolpec) z vrednostjo »vsaj 25 kW hlajenje in vsaj 30 kW gretje« (drugi stolpec, »Tehnične zahteve«),
- tretja alinea 12. točke: postavka »Klimatizacija za vozniški prostor« z vrednostjo »vsaj 5 kW« (drugi stolpec, »Tehnične zahteve«),
v obrazcu iz točke 4.13 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pa:
- druga alinea 12. točke: postavka »Klima naprava za potniški prostor z integriranim gretjem« (prvi stolpec) z vrednostjo »vsaj 25 kW hlajenje in vsaj 30 kW gretje« (drugi stolpec, »Tehnične zahteve«),
- tretja alinea 12. točke: postavka »Klimatizacija za vozniški prostor« z vrednostjo »vsaj 7 kW« (drugi stolpec, »Tehnične zahteve«).
Ponudniki so lastnosti ponujenega blaga vpisali v tretji stolpec (»Ponudba«).

Naročnik je v prilogah št. 2 in 3 (točki 4.2 in 4.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) v šesti vrstici tabele enako določil:
- »Moč klime – hlajenje (skupaj vozniški in potniški prostor)« znaša »_ kW«.

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je izbrani ponudnik predložil prilogi št. 2 in 3 (točki 4.2 in 4.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), v katerih je v obe tabeli pri postavki »Moč klime – hlajenje (skupaj vozniški in potniški prostor)« navedel podatek 40 kW. Vendar je Državna revizijska komisija lahko zaključila, da le seštevek podatkov za moč klimatske naprave za vozniški in potniški prostor iz obrazca iz točke 4.12 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila znaša 40 kW, saj seštevek podatkov za moč klimatske naprave za vozniški in potniški prostor iz obrazca iz točke 4.13 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila znaša 42 kW. Iz obrazca iz točke 4.12 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila namreč izhaja, da je izbrani ponudnik kot vrednost postavke »Klima naprava za potniški prostor z integriranim gretjem« navedel »35 kW hlajenje[,] 35 kW gretje« in kot vrednost postavke »Klimatizacija za vozniški prostor« »5 kW«, iz obrazca iz točke 4.13 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pa izhaja, da je izbrani ponudnik kot vrednost postavke »Klima naprava za potniški prostor z integriranim gretjem« navedel »35 kW hlajenje[,] 35 kW gretje« in kot vrednost postavke »Klimatizacija za vozniški prostor« »7 kW«.

Državna revizijska komisija ne more pritrditi vlagatelju, da iz ponudbe izbranega ponudnika za sklop 1 v zvezi z močjo klimatske naprave za vozniški in potniški prostor izhaja napaka v podatkih ali da bi bili ti nekonsistentni, temveč ugotavlja, da vlagatelj napačno predstavlja dejansko stanje glede na podatke, ki izhajajo iz ponudbe izbranega ponudnika za sklop 1.

Se pa Državna revizijska komisija strinja z vlagateljem, da se v ponudbi izbranega ponudnika za sklop 2 nahaja razhajanje med podatki o moči klimatske naprave za vozniški in potniški prostor, vendar le kot sešteti podatek v prilogi št. 3 (točka 4.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila). Podatka za moč klimatske naprave za vozniški in potniški prostor iz obrazca iz točke 4.13 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila namreč znašata sešteto 42 kW, medtem ko je podatek za moč klimatske naprave za vozniški in potniški prostor v prilogi št. 3 (točka 4.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) naveden kot 40 kW.

Naročnik je izbranega ponudnika z elektronskim sporočilom, poslanim 29. 5. 2017 ob 12.01, pozval »za pojasnilo oz. strinjanje z odpravo računske napake«, s čimer ga je pozval na pojasnilo ponudbe (peti odstavek 89. člena ZJN-3) oziroma naj soglaša s popravo računske napake (sedmi odstavek 89. člena ZJN-3). Izbrani ponudnik je z elektronskim sporočilom, poslanim 29. 5. 2017 ob 18.25, odgovoril in se strinjal z naročnikovim izračunom moči klimatske naprave za vozniški in potniški prostor ter izrecno navedel, da je pravilen podatek 42 kW. Iz ravnanja izbranega ponudnika tako ni razvidno, da bi vrednost 7 kW (postavka »Klimatizacija za vozniški prostor«) znižal na 5 kW in da bi torej spreminjal enega izmed tehničnih podatkov klimatske naprave, temveč je soglašal s pravilnim seštevkom podatkov 35 kW in 7 kW. Izbrani ponudnik torej ni posegal v podatka, ki ju je v zvezi z močjo klimatske naprave navedel v obrazcu iz točke 4.13 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Čeprav ZJN-3 omejuje posege v ponudbo v okviru meril (prva alinea šestega odstavka 89. člena ZJN-3), delu ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila (druga alinea šestega odstavka 89. člena ZJN-3), in elementih ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev ponudnikove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja (tretja alinea šestega odstavka 89. člena ZJN-3), pa je tudi v te dele mogoč poseg, če se popravljata očitna napaka (uvodna poved iz šestega odstavka 89. člena ZJN-3) ali računska napaka (sedmi odstavek 89. člena ZJN-3).

Napačen seštevek dveh podatkov o moči klimatske naprave, ki nista bila spremenjena, je treba opredeliti kot računsko napako, ki jo je mogoče popraviti na način, ki ga ureja prva poved iz sedmega odstavka 89. člena ZJN-3. Pri tem ravnanju ni prišlo do spremembe količine in cene na enoto brez DDV (druga poved iz sedmega odstavka 89. člena ZJN-3). Izbrani ponudnik je odgovoril po elektronski pošti in torej z uporabo elektronskega sredstva, kar ustreza zahtevi iz sedmega odstavka 89. člena ZJN-3 za pisno soglasje. Pojem pisno namreč skladno s 14. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 pomeni kateri koli izraz, sestavljen iz besed ali številk, ki se lahko prebere, natisne in nato pošlje, vključno z informacijami, poslanimi ali shranjenimi z elektronskimi sredstvi, elektronsko sredstvo pa skladno s 15. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 pomeni elektronsko opremo za obdelavo, vključno z digitalnim zgoščevanjem, in shranjevanje podatkov, ki se prenašajo, pošiljajo in prejemajo po žici, z radijskimi valovi, optičnimi sredstvi ali drugimi elektromagnetnimi sredstvi.

Izhajajoč iz predstavljenih izhodišč Državna revizijska komisija ne za sklop 1 ne za sklop 2 ne more ugotoviti kršitve ZJN-3 v zvezi z ocenjevanjem ponudbe izbranega ponudnika po merilu »Skupna moč klime (hlajenje) voznikovega in potniškega prostora (min 30 kW)« ali v zvezi z izpolnjevanjem tehničnih specifikacij v zvezi z močjo klimatske naprave za vozniški prostor.

Za obravnavo kršitev v zvezi z močjo klimatske naprave za vozniški in potniški prostor, ki bi lahko vplivala na ugotovitev kršitve, bi bila lahko relevantna tudi okoliščina, ki jo je vlagatelj navedel v drugem odstavku na str. 4 zahtevka za revizijo, da »gre za isti model vozila z enako klimatsko napravo«. Če bi se namreč izkazalo, da so vsa vozila za sklop 1 in 2 opremljena »z enako klimatsko napravo«, če bi to pomenilo s klimatsko napravo enake moči za hlajenje voznikovega prostora, bi se lahko postavilo vprašanje, ali je pravilna vrednost za to klimatsko napravo pri postavki »Klimatizacija za vozniški prostor« 5 kW ali pa 7 kW. Vendar pa Državna revizijska komisija izpostavlja, da vlagatelj ni uspel ne utemeljiti ne dokazati, da bi bili vsi ponujeni avtobusi opremljeni »z enako klimatsko napravo«, če bi to pomenilo s klimatsko napravo enake moči za hlajenje vozniškega prostora. Vlagatelj namreč ni storil nič več, kot da je le navedel, da je klimatska naprava na ponujenih modelih avtobusov enaka. Vlagatelj tako Državni revizijski komisiji ni omogočil, da bi lahko ugotovila, da v ponujene avtobuse istega modela ni mogoče vgraditi klimatskih naprav z različnimi močmi hlajenja vozniškega prostora, kot je navedel izbrani ponudnik v ponudbi. Državna revizijska komisija zato zaključuje, da niti ta vlagateljeva navedba ne uspe utemeljiti očitka, da je naročnik kršil ZJN-3 v zvezi z ocenjevanjem ponudbe izbranega ponudnika po merilu »Skupna moč klime (hlajenje) voznikovega in potniškega prostora (min 30 kW)« ali v zvezi z izpolnjevanjem tehničnih specifikacij v zvezi z močjo klimatske naprave za vozniški prostor.

Na podani zaključek ne vpliva niti vlagateljevo sklicevanje na zadevo št. 018-074/2015, saj je treba upoštevati že vsaj to, da Državna revizijska komisija v zadevi št. 018-074/2015 ni mogla ugotoviti, da bi se takratni naročnik lahko oprl na institut popravka računske napake, na kar se je lahko oprl naročnik v tokratni zadevi.

Vlagatelj je nadalje navedel, da je izbrani ponudnik za sklopa 1 in 2 navedel, da ponuja vodno hlajeni retarder, čeprav je ponujeni retarder »oljni retarder – voda hladi retarder le posredno, preko olja«, to pa naj bi ugotovil tudi naročnik, ki ponudbi izbranega ponudnika za sklopa 1 in 2 ne bi smel dodeliti nič točk, temveč bi moral ponudbo izbranega ponudnika za sklopa 1 in 2 izločiti, saj ne bi smel dovoliti njene spremembe v delu, ki se nanaša na merila.

Naročnik je v obrazcih iz točk 4.12 in 4.13 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila enako določil:
- četrta alinea 4. točke: postavka »Dodatna zavora (retarder, intarder)« (prvi stolpec) z zahtevo »Obvezen podatek« (drugi stolpec, »Tehnične zahteve«).
Ponudniki so lastnosti ponujenega blaga vpisali v tretji stolpec (»Ponudba«).

Naročnik je v prilogah št. 2 in 3 (točki 4.2 in 4.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) v sedmi vrstici tabele enako določil:
- »Vodno hlajeni retarder« z navodilom »DA NE (obkrožiti)«.

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je izbrani ponudnik v obrazca iz točk 4.12 in 4.13 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pri postavki »Dodatna zavora (Retarder, intarder)« v tabelah navedel, da ponuja »ZF intarder«. Ker je izbrani ponudnik v prilogah št. 2 in 3 (točki 4.2 in 4.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) pri postavki »Vodno hlajeni retarder« obakrat obkrožil besedo »DA«, bi bilo iz tega mogoče razbrati, da je navedel, da je ponujeni »ZF intarder« »Vodno hlajeni retarder«. Glede na merilo »Vodno hlajeni retarder« (8. točka iz točke 3.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) bi ponudba izbranega ponudnika v sklopih 1 in 2 prejela dodatno točko, če bi se potrdila pravilnost obkroženega podatka.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik izbranemu ponudniku 26. 5. 2017 ob 9.05 poslal elektronsko sporočilo, s katerim ga je pozval »k dodatnemu pojasnilu o hladilnem mediju v retarderju«. Izbrani ponudnik je naročniku odgovoril z elektronskim sporočilom, ki ga je poslal 29. 5. 2017 ob 18.20, k njemu pa je predložil posamezne priloge.

Iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. MG/2017-03-3 z dne 6. 6. 2017 je razvidno, da naročnik izbranemu ponudniku ni dodelil točke po merilu »Vodno hlajeni retarder«, kar je utemeljil s tem, da voda »ne opravlja funkcije hlajenja retarderja direktno, ampak posredno preko hlajenja olja«. Naročnik je torej ob upoštevanju prejetega pojasnila (peti odstavek 89. člena ZJN-3) ponudbo izbranega ponudnika pregledal in ocenil tako, da je ugotovil, da je izpolnjena zahteva iz tehničnih specifikacij, ni pa izpolnjena tudi zahteva, zaradi katere bi bilo mogoče ponudbo izbranega ponudnika oceniti z dodatno točko.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da vlagatelj ni navedel, da bi izbrani ponudnik s tem, ko je v obrazcih iz točk 4.12 in 4.13 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pri postavki »Dodatna zavora (Retarder, intarder)« v tabelah navedel, kaj ponuja (tj. »ZF intarder«), ponudil nekaj, kar ni skladno z zahtevo iz tehničnih specifikacij. Vlagatelj torej ni utemeljil zahtevka za revizijo v smeri, da bi izbrani ponudnik glede na podatek iz obrazcev iz točk 4.12 in 4.13 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila predložil ponudbo, ki ne »ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila« (gl. 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3), temveč ga je utemeljil v smeri, da je izbrani ponudnik v prilogah št. 2 in 3 (točki 4.2 in 4.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) navedel podatka, ki se ne skladata s tistima, ki ju je treba tolmačiti iz podatkov iz obrazcev iz točk 4.12 in 4.13 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Neodvisno od odgovora, ali bi izbrani ponudnik lahko v postopku pravnega varstva uspel z navedbo iz vloge dne 20. 6. 2017, da bi moral naročnik tudi po merilu »Vodno hlajeni retarder« dodeliti točko njegovi ponudbi, ker da je napačno tolmačil lastnost ponujenega blaga, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik v obrazcih iz točk 4.12 in 4.13 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pri postavki »Dodatna zavora (Retarder, intarder)« v tabelah navedel, kaj ponuja. Obkrožena beseda »DA« v prilogah št. 2 in 3 (točki 4.2 in 4.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) je tolmačenje izbranega ponudnika o neki tehnični lastnosti ponujenega blaga. Če se naročnik ne strinja s takim tolmačenjem izbranega ponudnika, ker ima svoje tolmačenje o tehnični lastnosti ponujenega blaga, naročnikovo nestrinjanje s tolmačenjem izbranega ponudnika ne pomeni, da je izbrani ponudnik spremenil ponudbo v delu, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta naročila. Predmet je namreč ostal enak tistemu, ki je že naveden v obrazcih iz točk 4.12 in 4.13 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Izbrani ponudnik ni na novo oblikoval svoje volje o predmetu ali kakšni njegovi lastnosti. Ni pa mogoče niti šteti, da je naročnik omogočil izbranemu ponudniku spremembo ponudbe v delu, ki se nanaša na merila. Izbrani ponudnik namreč še nadalje ponuja »ZF intarder«, ki pa ga naročnik ne šteje za vodno hlajeni retarder in zato ponudbe izbranega ponudnika ni ocenil še z dodatno točko. Državna revizijska komisija zato ni mogla zaključiti, da je naročnik kršil šesti odstavek 89. člena ZJN-3, ko je izbral ponudbo izbranega ponudnika kljub obkroženju besede »DA«, a je – po vsebini – štel, da bi morala biti obkrožena beseda »NE«. Zahteva za vodno hlajeni retarder je služila nagrajevanju ponudb, ni pa bila izključitveni razlog oziroma pogoj ali tehnična specifikacija.

Vlagatelj je nadalje navedel, da je naročnik kršil šesti odstavek 89. člena ZJN-3, saj je izbrani ponudnik spremenil ponudbo za sklop 1 v delu, ki se nanaša na merila, ker je »naknadno spremenil število sedežev oziroma podal skico, ki v praksi ni izvedljiva oz. če je izvedljiva, ne ustreza zahtevi po minimalni razdalji med sedežema«. Vlagatelj je tudi navedel, da avtobusi za sklop 2 ne omogočajo 23 stojišč, temveč največ 22, saj bi bila sicer presežena skupna osna obremenitev vozila, kot jo dopuščajo predpisi.

Naročnik je v obrazcu iz točke 4.12 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil:
- prva alinea točke 14.1: postavka »število potniških sedežev« (prvi stolpec) z vrednostjo »min 53« (drugi stolpec, »Tehnične zahteve«),
- druga alinea točke 14.1: postavka »število stojišč« (prvi stolpec) z vrednostjo »20 - 23« (drugi stolpec, »Tehnične zahteve«),
- tretja alinea točke 14.1: postavka »Proizvajalec sedežev« (prvi stolpec) z zahtevo »obvezen podatek« (drugi stolpec, »Tehnične zahteve«),
- četrta alinea točke 14.1: postavka »Tip sedežev« (prvi stolpec) z zahtevo »Dimenzije, katalog s slikami« (drugi stolpec, »Tehnične zahteve«),
- peta alinea točke 14.1: postavka »razmik med sedeži v mm« z vrednostjo »min 650« (drugi stolpec, »Tehnične zahteve«),
v obrazcu iz točke 4.13 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pa:
- prva alinea točke 14.1: postavka »število potniških sedežev« (prvi stolpec) z vrednostjo »min 59« (drugi stolpec, »Tehnične zahteve«),
- druga alinea točke 14.1: postavka »število stojišč« (prvi stolpec) z vrednostjo »20 - 25« (drugi stolpec, »Tehnične zahteve«),
- tretja alinea točke 14.1: postavka »Proizvajalec sedežev« (prvi stolpec) z zahtevo »obvezen podatek« (drugi stolpec, »Tehnične zahteve«),
- četrta alinea točke 14.1: postavka »Tip sedežev« (prvi stolpec) z zahtevo »Dimenzije, katalog s slikami« (drugi stolpec, »Tehnične zahteve«),
- peta alinea točke 14.1: postavka »razmik med sedeži v mm« z vrednostjo »min 650« (drugi stolpec, »Tehnične zahteve«),
Ponudniki so lastnosti ponujenega blaga vpisali v tretji stolpec (»Ponudba«).

Naročnik je v prilogah št. 2 in 3 (točki 4.2 in 4.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila):
- v tretji vrstici tabele enako določil »število potniških sedežev« znaša »_ sedežev«,
- v četrti vrstici tabele pa enako določil »število potniških stojišč« znaša »_ stojišč«.

Naročnik je za sklopa 1 in 2 v obeh tabelah v 4. točki iz točke 3.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila kot merilo enako določil »Število potniških sedežev pri min razmakih med sedeži 650 mm«, pri čemer »Ponudba z največjim številom sedežev« prejme dodatno točko. Naročnik je dodatno točko predvidel tudi po merilu »Število potniških stojišč pri min razmakih med sedeži 650 mm« za »Ponudbo z največjim številom stojišč« (enako za sklopa 1 in 2 v 5. točki tabele iz točke 3.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila).

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je izbrani ponudnik v obrazec iz točke 4.12 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pri postavki »število potniških sedežev« navedel podatek »55«, pri postavki »število stojišč« podatek »23« in pri postavki »razmik med sedeži v mm« podatek »700«, v obrazec iz točke 4.13 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pa je pri postavki »število potniških sedežev« navedel podatek »61«, pri postavki »število stojišč« podatek »23« in pri postavki »razmik med sedeži v mm« podatek »698«.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik izbranemu ponudniku 30. 5. 2017 ob 9.12 poslal elektronsko sporočilo, s katerim ga je pozval na »komentar in pojasnilo glede števila sedežev v ponujenem avtobusu iz sklopa 1. Prosimo za natančno shemo postavitve sedežev vključno z dimenzijami avtobusa in dimenzijami razporejenih sedežev«. Izbrani ponudnik je naročniku odgovoril z elektronskimi sporočili, ki jih je poslal 30. 5. 2017 ob 9.56, 1. 6. 2017 ob 8.35 in 1. 6. 2017 ob 13.58. Izbrani ponudnik je k elektronskemu sporočilu, ki ga je poslal 30. 5. 2017 ob 9.56, predložil tri tehnične risbe s podatki.

Iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. MG/2017-03-3 z dne 6. 6. 2017 je razvidno, da je naročnik ocenjeval ponudbo izbranega ponudnika tako, da je za sklop 1 upošteval, da je potniških sedežev 53 in potniških stojišč 23, in za sklop 2, da je potniških sedežev 61 in potniških stojišč 23. Naročnik ni ponudbi izbranega ponudnika ne za sklop 1 ne za sklop 2 dodelil dodatne točke po merilu »Število potniških sedežev pri min razmakih med sedeži 650 mm«, saj ju je prejela vlagateljeva ponudba, ker je naročnik upošteval podatka 55 potniških sedežev (sklop 1) in 63 potniških sedežev (sklop 2). Naročnik je dodatno točko po merilu »Število potniških stojišč pri min razmakih med sedeži 650 mm« v sklopu 1 dodelil tako ponudbi izbranega ponudnika kot vlagateljevi ponudbi, saj je pri obeh upošteval, da je število potniških stojišč 23, v sklopu 2 pa je dodatno točko dodelil ponudbi izbranega ponudnika, saj je upošteval, da je število potniških stojišč 23, ki je višje od števila 20, kolikor je vlagatelj navedel, da je potniških stojišč v avtobusih iz sklopa 2. Iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. MG/2017-03-3 z dne 6. 6. 2017 je tudi razvidna obrazložitev, da izbrani ponudnik za sklop 1 »pogoj in druge zahteve naročnika izpolnjuje z avtobusom s 53 sedeži, zato je pri ocenjevanju v skladu z vsemi ugotovitvami pri merilu "število sedežev" upošteval 53 sedežev in ponudniku pri tem merilu ni dodelil dodatne točke«. Podobno je naročnik navedel v dokumentu »Odločitev o prejetem zahtevku za revizijo v postopku oddaje javnega naročila« št. MG/2017-03-4 z dne 22. 6. 2017 v zvezi z odločitvijo za sklop 1.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik za sklop 1 določil, da mora ponujeni avtobus imeti vsaj 53 potniških sedežev, izbrani ponudnik pa je tako v obrazcu iz točke 4.12 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila kot v prilogi št. 2 (točka 4.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) navedel, da je na avtobusih iz sklopa 1 potniških sedežev 55. S tem je izbrani ponudnik izpolnil naročnikovo zahtevo. Vendar je naročnik štel, da bi izbrani ponudnik izpolnil zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila le z avtobusom, ki bi imel vgrajenih 53 potniških sedežev, zato je ta podatek tudi upošteval pri ugotavljanju izpolnjevanja tehničnih specifikacij in ocenjevanju ponudb za sklop 1 po merilu »Ponudba z največjim številom sedežev«. Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom, da je za sklop 1 določil, da mora biti v avtobusu vsaj 53 potniških sedežev, podatek, da je potniških sedežev 55, pa po naravi stvari pomeni, da je znotraj tega števila vključenih tudi 53 potniških sedežev, vendar naročnik ponudbe s tolikšnim (nižjim) številom sedežev ni prejel ne do poteka roka za predložitev ponudb ne nikoli kasneje. Izbrani ponudnik namreč za sklop 1 ni ponudil avtobusov s 53 potniškimi sedeži, temveč s 55. Tudi iz navedb izbranega ponudnika iz vloge z dne 20. 6. 2017 izhaja, da izbrani ponudnik ne uveljavlja, da je ponudil avtobuse za sklop 1 s 53 potniškimi sedeži. Sicer pa naročnik ponudbo pregleda in oceni, ne pa jo oblikuje (prim. prvi odstavek 89. člena ZJN-3).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik pri odločanju o oddaji naročila za sklop 1 upošteval vsebino ponudbe, kot je izbrani ponudnik ni predložil. Naročnik je torej v sklopu 1 odločal o ponudbi, ki ni bila predložena, in je sam oblikoval voljo izbranega ponudnika. V tem primeru se naročnik tudi ne bi mogel opreti na to, da je ponudba izbranega ponudnika za sklop 1 variantna ponudba (72. člen ZJN-3), saj ne le, da variantnih ponudb ni dovolil (točka II.2.10 objav; prvi odstavek točke 3.1.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), izbrani ponudnik glede na to, kar tudi izhaja iz vloge z dne 20. 6. 2017, niti ni predložil variantne ponudbe za sklop 1.

Nestrinjanje izbranega ponudnika iz vloge z dne 20. 6. 2017 s tem, da je naročnik upošteval le 53 potniških sedežev, kaže tudi na to, da pri navedbi 55 potniških sedežev, ni šlo za napako, zato tega podatka ne bi bilo mogoče popravljati ali dopolnjevati z uporabo instituta iz šestega odstavka 89. člena ZJN-3.

Čeprav je naročnik na koncu obrazcev iz točk 4.12 in 4.13 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila zapisal: »Dodatne zahteve naročnika glede tehničnih pogojev bodo predmet pogajanj.« in bi bilo mogoče njegovo ravnanje z nižanjem števila sedežev, ki jih je upošteval pri pregledu in ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika za sklop 1, razumeti kot to, da je uveljavljal to, kar je navedel na koncu obrazcev iz točk 4.12 in 4.13 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, je treba vsaj ugotoviti, da se izbrani ponudnik glede na to, kar izhaja iz vloge z dne 20. 6. 2017, ne strinja z naročnikovim znižanjem števila potniških sedežev s 55 na 53. Ob taki ugotovitvi niti ni bistveno ugotavljati, ali bi bilo mogoče v odprti postopek (40. člen ZJN-3) sploh vključiti pogajanja.

Državna revizijska komisija sicer ugotavlja, da je vlagatelj navedel, da je naročnik kršil šesti odstavek 89. člena ZJN-3, vendar je razvidno, da izbrani ponudnik ni posegal v ponudbo pri številu potniških sedežev za avtobuse iz sklopa 1, saj je v ta del ponudbe izbranega ponudnika posegel le naročnik sam(ostojno). Izbrani ponudnik se, kot že navedeno, z naročnikovim ravnanjem ni strinjal. Vendar je vlagateljeve navedbe mogoče razumeti tudi brez sklicevanja na pravno podlago, ki jo je navedel vlagatelj. Vlagatelj je namreč po vsebini uveljavljal, da je naročnik izbral ponudbo izbranega ponudnika za sklop 1, čeprav ta ponudba ne izpolnjuje tehničnih specifikacij zaradi števila potniških sedežev v odvisnosti od razmika med njimi. Če bi izhajali že iz naročnikove utemeljitve iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. MG/2017-03-3 z dne 6. 6. 2017, bi bilo treba pritrditi vlagatelju. Vendar je po drugi strani izbrani ponudnik v vlogi z dne 20. 6. 2017 navedel, da so naročnikovi zaključki o avtobusih za sklop 1 napačni, s čimer je tudi izbrani ponudnik uveljavljal, da je naročnik ravnal napačno pri pregledu in ocenjevanju ponudb za sklop 1. Vendar izbrani ponudnik drugače kot vlagatelj uveljavlja, da se podatki iz obrazca iz točke 4.12 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in priloge št. 2 (točka 4.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) nanašajo na blago, ki obstaja (tj. mogoč predmet) in ga je naročniku ponudil. Ali bi bilo treba pritrditi izbranemu ponudniku, bo naročnik lahko ponovno ocenil v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb ob upoštevanju omejitev iz petega in šestega odstavka 89. člena ZJN-3 (navodilo iz tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN), saj je zaradi ugotovljene kršitve vsaj prvega odstavka 89. člena ZJN-3, ker je naročnik pregledal in ocenil ponudbe na način, ki ga ZJN-3 ne omogoča, treba skladno z drugo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugoditi zahtevku za revizijo in razveljaviti odločitev o oddaji naročila za sklop 1, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. MG/2017-03-3 z dne 6. 6. 2017. Ob predstavljenem zaključku Državni revizijski komisiji ni treba odločati še o drugih kršitvah, povezanih s sprejemom odločitve o oddaji naročila za sklop 1, saj ne glede na odločitev o njih, to ne bi spremenilo tega, da je odločitev o oddaji naročila za sklop 1 treba razveljaviti. Državni revizijski komisiji zato ni bilo treba ugotavljati, ali bi podatek o 22 potniških stojiščih, ki izhaja iz vzorca potrdila o skladnosti za posamično odobreno vozilo z dne 19. 1. 2017, vplival na tolmačenje podatka o 23 potniških stojiščih, kot izhaja iz obrazca iz točke 4.12 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in priloge št. 2 (točka 4.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila). Državni revizijski komisiji zato tudi ni bilo treba ugotavljati, ali dejstvi, da je bilo potrdilo o skladnosti za posamično odobreno vozilo z dne 19. 1. 2017 predloženo kot vzorec in da je bilo izdano na podlagi 47. člena Pravilnika o ugotavljanju skladnosti vozil (Uradni list RS, št. 105/09 s sprem.; v nadaljevanju: Pravilnik USV), pomenita, da z njim ni mogoče dokazati lastnosti ponujenega vozila.

Čeprav vlagatelj ni posebej utemeljil kršitve načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3), kot sta navedla izbrani ponudnik v vlogi z dne 20. 6. 2017 in naročnik v »Odločitev o prejetem zahtevku za revizijo v postopku oddaje javnega naročila« št. MG/2017-03-4 z dne 22. 6. 2017, je že na podlagi dejanskega stanja, ki je bilo podlaga za ugotovitev kršitve vsaj prvega odstavka 89. člena ZJN-3 v zvezi s številom potniških sedežev avtobusov iz sklopa 1, mogoče ugotoviti tudi kršitev 7. člena ZJN-3, saj je naročnik ponudbi ocenjeval glede na različni osnovi. Naročnik je ponudbo izbranega ponudnika za sklop 1 pri številu potniških sedežev ocenjeval ob upoštevanju nečesa, česar izbrani ponudnik ni ponudil, vlagateljevo ponudbo pa na podlagi tistega, kar je vlagatelj ponudil.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala že vlagateljeve navedbe, da se tudi v delu ponudbe izbranega ponudnika za sklop 2 nahajajo pomanjkljivosti, ki jih naročnik ne bi smel spregledati.

Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom (dokument »Odločitev o prejetem zahtevku za revizijo v postopku oddaje javnega naročila« št. MG/2017-03-4 z dne 22. 6. 2017) in izbranim ponudnikom (vloga z dne 20. 6. 2017), ki uveljavljata, da naročnik ne sme po poteku roka za predložitev ponudb spreminjati meril in tehničnih specifikacij, saj je taka omejitev izrecno določena v prvi povedi iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3, naročnika pa pri tem zavezujeta tudi načeli transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) in enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3). Vendar je treba tudi upoštevati, da je naročnik z odgovorom, objavljenim na portalu javnih naročil 11. 5. 2017 ob 7.37, ki je postal del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3), v zvezi s »kapacitet[o] vozila glede števila prepeljanih potnikov (sedeži in stojišča)« odkazal na »upoštevanj[e] vseh zakonskih omejitev in predpisov«. Ta odgovor pa je zavezoval tako ponudnike pri pripravi ponudb kot naročnika pri njihovem pregledu in ocenjevanju.

Vendar Državna revizijska komisija ni preverjala, ali je možno z izračunom prek obremenitve osi ugotavljati število potniških sedežev in stojišč ter to primerjati s podatki o skupni masi vozila, kot je storil vlagatelj, temveč je upoštevala drugo vlagateljevo utemeljitev, saj slednja zahteva, da se zahtevku za revizijo ugodi tudi zoper odločitev o oddaji naročila za sklop 2 in se jo razveljavi. Državna revizijska komisija dodaja, da se ne strinja z izbranim ponudnikom, ki je v vlogi z dne 20. 6. 2017 navedel, da vlagatelj ni dokazal, da »naj bi« iz »EU zakonodaj[e]« »izhajalo«, da »je teža za potnika 71 kg«. Kaj določa nek predpis, ni dejansko vprašanje, zato vsebine predpisa vlagatelju niti ni bilo treba dokazovati. Podatek 71 kg za potnika je sicer razviden iz točke 3.2.3.2.1 Pravilnika št. 107 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotne določbe o homologaciji vozil kategorije M2 ali M3 glede na splošno konstrukcijo [2015/922] (UL L 153 z dne 18. 6. 2015), na ta pravilnik pa se je sicer skliceval naročnik v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. MG/2017-03-3 z dne 6. 6. 2017 in zato izbranemu ponudniku ni mogel biti neznan.

Vlagatelj je med drugim opozoril na podatke iz »priložen[e] homologacij[e]«. Čeprav se v ponudbi izbranega ponudnika ne nahaja homologacija, temveč vzorec potrdila o skladnosti za posamično odobreno vozilo z dne 24. 2. 2016, je iz vlagateljeve navedbe jasno razvidno, da se je skliceval na ta vzorec. Izbrani ponudnik je sicer v vlogi z dne 20. 6. 2017 navedel, da je iz točke 3.2.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila razvidno, da mu tega vzorca ni bilo treba predložiti, čemur Državna revizijska komisija pritrjuje, saj je naročnik v točki 3.2.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil, da je »Obvezna priloga« k obrazcu iz točke 4.13 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila zgolj »tehnična specifikacija proizvajalca«, vendar pa po drugi strani ni mogoče spregledati, da je naročnik na koncu obrazca iz točke 4.13 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil dokazila, s katerimi lahko ponudniki nadomestijo tehnično dokumentacijo proizvajalca. Iz besedila na koncu obrazca iz točke 4.13 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je tudi razvidno, da je namen teh dokazil dokazovanje izpolnjevanje tehničnih specifikacij, izbrani ponudnik pa se v vlogi z dne 20. 6. 2017 niti ne sklicuje, da bi bil podatek o stojiščih za avtobuse iz sklopa 2 razviden iz katerega drugega dokazila, če že vzorca potrdila o skladnosti za posamično odobreno vozilo z dne 24. 2. 2016 ni mogoče uporabiti. Poleg tega izbrani ponudnik v vlogi z dne 20. 6. 2017 niti ni izrecno navedel, da bi ponujeni avtobus za sklop 2 imel 23 stojišč. Vendar pa slednjega vlagatelj niti ni izpostavil, temveč se je osredotočil na to, da avtobus, ki ga je ponudil izbrani ponudnik, nima 23 stojišč, temveč največ 22.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da tudi če je izbrani ponudnik predložil potrdilo o skladnosti za posamično odobreno vozilo z dne 24. 2. 2016 le kot vzorec in da je bilo to potrdilo izdano na podlagi 47. člena Pravilnika USV, ni mogoče kar spregledati tega potrdila in njegove vsebine, kot je to skušal uveljaviti izbrani ponudnik v vlogi z dne 20. 6. 2017. Tudi če bi bilo treba sprejeti stališče izbranega ponudnika iz vloge z dne 20. 6. 2017, da se to potrdilo ne nanaša na ponujene avtobuse za sklop 2, pa iz tega vzorca potrdila izhajajo posamezni podatki, ki ob upoštevanju drugih podatkov iz ponudbe izbranega ponudnika za sklop 2 omogočajo sklepanje na posamezne lastnosti oziroma o posameznih lastnostih. Tako so iz obrazca iz točke 4.13 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, dokumenta s slikami in tehničnimi podatki ter vzorca potrdila o skladnosti za posamično odobreno vozilo z dne 24. 2. 2016 med drugim razvidni enaki podatki za dolžino avtobusa (12.962 mm), višino avtobusa (2.550 mm), dimenzije pnevmatik (295/80 R 22,5) in prostornino motorja (8,7 l). Iz obrazca iz točke 4.13 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in vzorca potrdila o skladnosti za posamično odobreno vozilo z dne 24. 2. 2016 je med drugim razviden enak podatek za maso vozila (12.675 kg). Iz dokumenta s slikami in tehničnimi podatki ter vzorca potrdila o skladnosti za posamično odobreno vozilo z dne 24. 2. 2016 je med drugim razviden enak podatek za osno obremenitev (7.100 kg/12.600 kg). Primerjanje že teh podatkov bi lahko kazalo na to, da so ponujeni avtobusi vsaj podobni avtobusu, za katerega je izbrani ponudnik predložil vzorec potrdila o skladnosti za posamično odobreno vozilo z dne 24. 2. 2016. Ob tem pa niti ni nemogoče sklepanje, da bi avtobus enake dolžine in višine, z enako prostornino motorja in enakimi pnevmatikami (podatki iz treh različnih dokumentov) lahko bil tudi v še kakšni drugi lastnosti enak nekemu drugemu avtobusu, za katerega je podatke mogoče najti v dveh dokumentih (npr. osna obremenitev in masa vozila). Glede na to, da je iz vzorca potrdila o skladnosti za posamično odobreno vozilo z dne 24. 2. 2016 razvidno, da avtobus, ki ima nekaj pomembnih lastnosti (dolžina, višina, prostornina motorja, dimenzije pnevmatik, masa vozila) enakih kot avtobus, ki je naveden v obrazcu iz točke 4.13 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ni nemogoče vlagateljevo sklepanje, da bi se morala skladati podatka o številu potniških sedežev in stojišč. Iz vzorca potrdila o skladnosti za posamično odobreno vozilo z dne 24. 2. 2016 namreč izhaja, da ima avtobus mase 12.675 kg 59 sedežev, pri čemer je v tem številu upoštevan še voznikov sedež (točka S.1) in 22 stojišč (točka S.2), avtobus z enako maso (12.675 kg), ki ga je izbrani ponudnik opisal v obrazcu iz točke 4.13 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, pa ima višje število tako potniških sedežev (61) kot stojišč (23). Državna revizijska komisija sicer ne izključuje možnosti, da bi bila možna tudi taka rešitev, saj iz dokumenta s slikami in tehničnimi podatki izhaja, da prodajni asortima izbranega ponudnika obsega tudi avtobus z 61 potniškimi sedeži, vendar iz dokumentov v zvezi z oddajo javnega naročila ni razvidno, da je naročnik ugotovil razhajanje med podatki in da bi jih razjasnil pred ocenjevanjem ponudb. Poleg tega iz dokazil iz ponudbe izbranega ponudnika ni razvidna potrditev podatka 23 stojišč, ki je navedena v obrazcu iz točke 4.13 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Državna revizijska komisija zato sprejema vlagateljevo utemeljevanje zahtevka za revizijo, da je naročnik nepravilno ocenjeval ponudbe za sklop 2 po merilu »Število potniških stojišč pri min razmakih med sedeži 650 mm«. Naročnikovo ravnanje tudi ni bilo transparentno (kršitev 6. člena ZJN-3 pri uporabi prvega odstavka 89. člena ZJN-3). Državna revizijska komisija pa hkrati ugotavlja, da je vlagateljevo problematiziranje ocenjevanja ponudb glede na število potniških sedežev in stojišč povezano tudi z ugotavljanjem, ali je izbrani ponudnik kljub temu, katera podatka je vpisal v obrazec iz točke 4.13 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, predložil ponudbo, ki v glede števila potniških sedežev in stojišč »ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila« (gl. 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3). Čeprav bi tudi nižji števili potniških sedežev in stojišč od tistih, ki ju je izbrani ponudnik navedel v obrazcu 4.13 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, zadoščali minimalnim zahtevam iz prve in druge alinee točke 14.1 iz obrazca iz točke 4.13 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, pa bi bilo treba upoštevati, da izbrani ponudnik take ponudbe za sklop 2 do poteka roka za predložitev ponudb ni predložil. Naročnik tudi ne bi mogel omogočiti znižanja števil, ki sedaj izhajajo iz ponudbe izbranega ponudnika pri postavkah iz prve in druge alinee točke 14.1 iz obrazca iz točke 4.13 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, saj bi bilo treba upoštevati, da bi ti nižji števili (za potniške sedeže in stojišča) pomenili ponudbo, ki bi jo izbrani ponudnik predložil šele po poteku roka za predložitev ponudb. Taka ponudba ne bi bila pravočasna in zato tudi ne dopustna (29. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3). Zato bi bilo pomembo ugotoviti, ali je mogoče potrditi, da je naročnik smel zaključiti, da je izbrani ponudnik za sklop 2 ponudil avtobuse z 61 potniškimi sedeži in 23 stojišči. Ker pa Državna revizijska komisija ni mogla zaključiti, da je naročnik smel na podlagi predloženih dokazil šteti, da je stojišč 23, je treba zaključiti, da je naročnik izbral ponudbo izbranega ponudnika za sklop 2 v nasprotju z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (kršitev prvega odstavka 89. člena ZJN-3).

Čeprav vlagatelj ni posebej utemeljil kršitve načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3), kot sta navedla izbrani ponudnik v vlogi z dne 20. 6. 2017 in naročnik v »Odločitev o prejetem zahtevku za revizijo v postopku oddaje javnega naročila« št. MG/2017-03-4 z dne 22. 6. 2017, je že na podlagi dejanskega stanja, ki je bilo podlaga za ugotovitev kršitve vsaj prvega odstavka 89. člena ZJN-3 v zvezi z ocenjevanjem ponudbe za sklop 2, ki bi lahko tudi vplivalo na ugotavljanje izpolnjevanja tehničnih specifikacij, mogoče ugotoviti tudi kršitev 7. člena ZJN-3, saj je naročnik ponudbi ocenjeval, ne da bi upošteval tisto, kar je določil že vsaj v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

Naročnik bo ponudbo izbranega ponudnika za sklop 2 lahko ponovno ocenil v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb ob upoštevanju omejitev iz petega in šestega odstavka 89. člena ZJN-3 (navodilo iz tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN), saj je zaradi ugotovljene kršitve vsaj prvega odstavka 89. člena ZJN-3 treba skladno z drugo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugoditi zahtevku za revizijo in razveljaviti odločitev o oddaji naročila za sklop 2, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. MG/2017-03-3 z dne 6. 6. 2017.

Državna revizijska komisija ni odločala o kršitvah, ki jih je vlagatelj uveljavljal »podredno«, saj to ne bi več vplivalo na sprejeto odločitev. Lahko pa naročnik prouči tudi te navedbe v zvezi z ocenjevanjem po merilih za sklopa 1 in 2 iz točk 9 (»Potniško udobje (isti test za sklop 1 in sklop 2)«), 10 (»Enostavno vzdrževanje (isti test za sklop 1 in sklop 2)«) in 11 (»Vozniška izkušnja (isti test za sklop 1 in sklop 2)«) točke 3.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in ustrezno ukrepa (napotek po tretjem odstavku 39. člena ZPVPJN).

Z razveljavitvijo odločitve o oddaji javnega naročila za sklopa 1 in 2 naročnik lahko znova pregleda in oceni tudi ponudbo izbranega ponudnika. Če se naročnik odloči, da bo nadaljeval postopek javnega naročanja z vnovičnim sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila za sklopa 1 in 2, mora ravnati skladno z ZJN-3 in izbrati ponudbo, ki je dopustna (29. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3), pri tem pa upoštevati temeljna načela (prvi odstavek 3. člena ZJN-3), med drugim načelo iz 7. člena ZJN-3 (načelo enakopravne obravnave ponudnikov).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je uspel z zahtevkom za revizijo, zato mu Državna revizijska komisija upoštevajoč prvi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN kot potrebne priznava stroške takse v višini 25.000 eurov, ki mu jih je naročnik dolžan povrniti v 15 dneh po vročitvi tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 1. 8. 2017

Predsednica senata:
mag. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije






























Vročiti:
- Alpetour, Potovalna agencija, d. o. o., Ulica Mirka Vadnova 8, 4000 Kranj,
- Autocommerce, d. o. o., Baragova ulica 10, 1000 Ljubljana,
- Dualis, d. o. o., Cesta k Tamu 24, 2000 Maribor,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran