018-119/2017 Termoelektrarna Šoštanj d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter Nine Velkavrh in mag. Mateje Škabar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Papir za tiskanje in pisarniški material«, v sklopih 1, 2, 3 ter 4, ter na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja MLADINSKA KNJIGA TRGOVINA d.o.o., Slovenska cesta 29, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba AVBREHT, ZAJC IN PARTNERJI o.p., d.o.o., Tivolska cesta 50, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika zoper odločitev naročnika TEŠ d.o.o., Cesta Lole Ribarja 18, Šoštanj (v nadaljevanju: naročnik), dne 27. 7. 2017

odločila:

1. Vlagatelju se dovoli vpogled v dele ponudbe izbranega ponudnika BIROPRODAJA d.o.o., Obrtna ulica 30, Murska Sobota, in sicer:
- v sklopu 1 v podatke navedene v predloženem obrazcu »Ponudbeni predračun – papir za tiskanje in pisarniški material (sklop 1: HSE)«, v 3. stolpcu z naslovom »PROIZVAJALEC/OZNAKA BLAGA/BLAGOVNA ZNAMKA«,

- v sklopu 2 v podatke navedene v predloženem obrazcu »Ponudbeni predračun – papir za tiskanje in pisarniški material (sklop 2: DEM)«, v 3. stolpcu z naslovom »PROIZVAJALEC/OZNAKA BLAGA/BLAGOVNA ZNAMKA«.

Naročnik je dolžan vlagatelju omogočiti vpogled v navedene dele ponudbe izbranega ponudnika za sklop 1 in 2.

Vlagatelj lahko v petih delovnih dneh od dneva vpogleda dopolni ali spremeni zahtevek za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki jih bo pridobil pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika v sklopu 1 in 2. O dopolnitvi ali spremembi zahtevka za revizijo mora vlagatelj obvestiti Državno revizijsko komisijo in naročnika, ki se lahko o tem izjasni v treh delovnih dneh od prejema vlagateljeve dopolnitve ali spremembe zahtevka za revizijo.

O vsebinah vlagateljevega zahtevka za revizijo, naslovljenih »V. Nedopustnost ponudbe izbranega ponudnika DZS za sklop 2 in 4« ter o preostalih vsebinah zahtevka za revizijo, naslovljenih »VI. Nedopustnost ponudbe izbranega ponudnika BIROPRODAJA za sklop 1 in 2«, bo Državna revizijska komisija odločila po tem, ko bo vlagatelj v petih delovnih dneh od dneva vpogleda dopolnil ali spremenil zahtevek za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki jih bo pridobil pri vpogledu v dokumentacijo, in bo o dopolnitvi ali spremembi zahtevka za revizijo obvestil Državno revizijsko komisijo ter naročnika.

2. Odločitev o stroških, nastalih z revizijo, se pridrži do končne odločitve o zahtevku za revizijo.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 16. 2. 2017, pod št. objave JN001086/2017-W01. Dne 21. 2. 2017, 23. 2. 2017, 7. 3. 2017, 8. 3. 2017 ter dne 10. 3. 2017 so bili na Portalu javnih naročil objavljeni popravki obvestila. Naročnik, kot pooblaščenec za izvedbo predmetnega javnega naročila v skladu s prvim in drugim odstavkom 33. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15; v nadaljevanju: ZJN-3), izvaja javno naročanje v svojem imenu in na svoj račun ter v imenu in za račun osem (8) posameznih naročnikov, ki so navedeni v poglavju 1. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik predmetno javno naročilo, katerega je razdelil na devet sklopov, oddaja po postopku oddaje naročila male vrednosti z namenom sklenitve pogodbe za posamezen sklop za obdobje treh let.

Naročnik je dne 24. 5. 2017 izdal dokument »Odločitev o oddaji naročila«, ki je bil objavljen na Portalu javnih naročil dne 26. 5. 2017 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katerega izhaja, da je za izvedbo predmetnega javnega naročila za sklop 1 in sklop 2 izbral ponudnika BIROPRODAJA d.o.o., Obrtna ulica 30, Murska Sobota (v nadaljevanju: izbrani ponudnik 1), za sklop 3 in sklop 4 pa je izbral ponudnika DZS, d.d., Dalmatinova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik 2). Nadalje iz dokumenta izhaja, da je naročnik za sklop 1, 2 in 4 prejel po tri pravočasne ponudbe, za sklop 3 pa dve pravočasni ponudbi. Prejete ponudbe v navedenih sklopih je vse ocenil kot dopustne, nato pa jih je razvrstil glede na postavljeno merilo, pri čemer se je vlagateljeva ponudba v vseh navedenih sklopih uvrstila na drugo mesto.

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj pravočasno, dne 2. 6. 2017, vložil zahtevek za revizijo. V njem predlaga, da se odločitev o oddaji javnega naročila v 1., 2., 3. in 4. sklopu javnega naročila razveljavi ter da se mu povrnejo stroški pravnega varstva. V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje:
- da je ponudba izbranega ponudnika 2 nedopustna, saj ne ustreza potrebam in zahtevam naročnika določenim v tehničnih specifikacijah, in sicer v sklopu 3 pri pozicijah št. 10, 28, 38, 55, 122 ponudbenega predračuna ter v sklopu 4 pri pozicijah št. 11 in 21 ponudbenega predračuna ter ker k ponudbi ni priložil pet menic, kot je bilo zahtevano v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila za finančno zavarovanje za resnost ponudbe;
- da je ponudba izbranega ponudnika 1 nedopustna, ker k ponudbi ni priložil pet menic, kot je bilo zahtevano v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila za finančno zavarovanje za resnost ponudbe;
- da mu je bil nezakonito omogočen vpogled ponudbeni predračun izbranega ponudnika 1 v delu, ki se nanaša na specifikacijo ponujenega blaga.

Izbrani ponudnik 1 se je z vlogo z dne 13. 6. 2017 izjasnil o zahtevku za revizijo. V vlogi zavrača vse očitke vlagatelja o nedopustnosti njegove ponudbe ter izraža mnenje, da je naročnik ravnal v skladu z določbami ZJN-3 ter s predloženim sklepom o poslovni skrivnosti, ko vlagatelju ni omogočil vpogleda v podatke navedene v ponudbenem predračunu o proizvajalcu, oznaki blaga in blagovni znamki, saj upoštevaje jezikovno razlago pojma specifikacija (Slovar slovenskega knjižnega jezika), navedeni podatki ne predstavljajo specifikacije ponujenega blaga. Zato ni podlage za umik oznake poslovne skrivnosti.

Izbrani ponudnik 2 se je z vlogo z dne 14. 6. 2017 opredelil do posameznih revizijskih navedb vlagatelja ter jih zavrača, saj minimalno dimenzijsko odstopanje izdelkov pri spornih pozicijah ponudbenega predračuna v sklopu 3 in 4 ne vpliva na tehnične karakteristike izdelka oz. njegovo uporabnost. V zvezi s pozicijo št. 55 ponudbenega predračuna v sklopu 3 pojasnjuje še, da je prišlo do tipkarske napake ter da je iz ponujene cene razvidno, kateri proizvod je ponudil. V zvezi s pozicijo št. 21 ponudbenega predračuna v sklopu 4 pa prilaga vzorec proizvoda, s katerim dokazuje pravilno dimenzijo ponujenega proizvoda. Glede petih menic zatrjuje, da jih je priložil ponudbi in jih je vlagatelj pri vpogledu v ponudbo očitno spregledal.

Naročnik je dne 27. 6. 2017 sprejel dokument »Odločitev o zahtevku za revizijo« (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo), s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen ter zavrnil zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov. Naročnik uvodoma pojasnjuje, da v okviru ponudbenega predračuna ni določil tehničnih specifikacij, temveč je navedel blago le primeroma in glede katerega je dovolil, da ponudniki ponudijo enakovredno blago, tega pa v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni definiral. Po naročnikovem mnenju ni mogoče uporabiti (vlagateljeve napačne) razlage, da se kot zahtevane tehnične specifikacije blaga, štejejo le tiste, ki so izrecno zapisane v okviru ponudbenega predračuna, saj so oznake navedene pod kolono »NAZIV« ponudbenega predračuna, zgolj referenčni nazivi blaga, ki ga zahteva naročnik in ne tehnične zahteve naročnika. Zato na podlagi ponudbenega predračuna ni mogoče zaključiti, da je naročnik želel podati kakšne tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, edine tehnične specifikacije je zapisal v dokumentu »navodila za dotisk«, ostalih tehničnih specifikacij pa ni podal. Nadalje pojasnjuje glede posamezne sporne pozicije ponudbenega predračuna v sklopu 3 in 4, da je zanj povsem nepomembno kakšne dimenzije je ponujeno blago, saj v ponudbenem predračunu niso bile navedene kot tehnična specifikacija, minimalno odstopanje pa ne vpliva na tehnične karakteristike ponujenega blaga oz. na njegovo uporabnost. V zvezi s pozicijo št. 55 ponudbenega predračuna v sklopu 3 naročnik pojasnjuje, da gre za očitno pomoto in je zato dopustil pojasnilo izbranega ponudnika. V zvezi s pozicijo št. 21 ponudbenega predračuna v sklopu 4 še pojasnjuje, da je izbrani ponudnik pojasnil, da ima za kuvertirke enotno splošno poimenovanje kuvert, zato zgolj (drugačen) naziv ne pomeni, da dimenzije ne ustrezajo. Glede nepredloženih menic pojasnjuje, da je vlagatelj napačno ugotovil dejansko stanje, saj sta izbrani ponudnik 1 in izbrani ponudnik 2 oba predložila po pet menic za zavarovanje resnosti ponudbe, ki pa jih je naročnik zaradi varnosti hranil v sefu, v ponudbah pa so bile kopije le-teh.

Naročnik je dne 28. 6. 2017 Državni revizijski komisiji, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN, v odločanje odstopil vso dokumentacijo o oddaji javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je v vlogi z dne 3. 7. 2017 opredelil do posameznih naročnikovih navedb in dodatno pojasnil revizijske navedbe, pri tem vztraja pri kršitvi pravice do vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika 1.

Državna revizijska komisija je dne 4. 7. 2017 vlagatelja z dopisom »Poziv na doplačilo takse«, št. 018-119/2017-4 (v nadaljevanju: poziv na doplačilo takse), pozvala na doplačilo takse v višini 264,84 EUR, dne 6. 7. 2017 pa je od vlagatelja prejela potrdilo o ustreznem doplačilu takse za predrevizijski in revizijski postopek.

Po pregledu vse odstopljene dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika 1, izbranega ponudnika 2 in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru je Državna revizijska komisija presojala utemeljenost vlagateljevih revizijskih navedb o nezakonitosti naročnikovega ravnanja pri vpogledu v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika 1, saj so (po mnenju vlagatelja) specifikacije ponujenega blaga javni podatek.

Na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj dne 29. 5. 2017 zahteval vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika BIROPRODAJA d.o.o. v sklopih 1, 2 (slednja sta predmet revizijskega postopka), 5, 6 in 8 zadevnega javnega naročila ter v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika DZS d.o.o. v sklopih 3, 4 (slednja sta predmet revizijskega postopka) in 7. O poteku vpogleda je naročnik sestavil Zapisnik z dne 1. 6. 2017 (v nadaljevanju: zapisnik), v katerem je navedel, da vsi trije ponudniki v svojih ponudbah niso označili nobenega dokumenta kot poslovno skrivnost, zato je naročnik upoštevaje Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in sprem., v nadaljevanju: ZVoP) prekril dokumente, ki so vsebovali osebne podatke. Nadalje iz zapisnika izhaja, da je naročnik na vpogledu prejel originalen Sklep o določitvi poslovne skrivnosti z dne 31. 5. 2017 izbranega ponudnika BIROPRODAJA d.o.o. (naveden kot priloga zapisnika), na podlagi katerega je naročnik (za vse sklope) prekril stolpec »PROIZVAJALEC/OZNAKA BLAGA/BLAGOVNA ZNAMKA« v ponudbenem predračunu izbranega ponudnika BIROPRODAJA d.o.o..

Vlagateljeve revizijske navedbe v zvezi z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika 1 je potrebno presojati z vidika 6. člena (načelo transparentnosti) in 35. člena ZJN-3. Iz določil 6. člena ZJN-3 izhaja, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku. Postopki javnega naročanja po tem zakonu so javni, kar se zagotavlja z brezplačnimi objavami obvestil glede javnih naročil na Portalu javnih naročil ali na Portalu javnih naročil in v Uradnem listu Evropske unije. Poleg javnih objav se med drugim transparentnost postopka javnega naročanja zagotavlja tudi s postopkom javnega odpiranja ponudb ter z vpogledom v tiste dele ponudbe in spisovne dokumentacije, ki so skladno z določili ZJN-3 ter pravno prakso Državne revizijske komisije javni. Na podlagi prvega odstavka 35. člena ZJN-3 naročnik ne sme razkriti informacij, ki mu jih gospodarski subjekt predloži in označi kot poslovno skrivnost, kot to določa zakon, ki ureja gospodarske družbe, če ta ali drug zakon ne določa drugače. Naročnik pa mora zagotoviti varovanje podatkov, ki se glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov in varstvo tajnih podatkov, štejejo za osebne ali tajne podatke. Peti odstavek 35. člena ZJN-3 dalje določa, da mora naročnik v primeru, če je izvedel popoln pregled vseh ponudb, po objavi odločitve o oddaji javnega naročila omogočiti vpogled v ponudbo izbranega ponudnika le tistim ponudnikom, ki so oddali dopustno ponudbo. Če naročnik ni opravil popolnega pregleda ponudb, mora omogočiti vpogled vsem ponudnikom. Naročnik ponudniku, ki je v roku treh delovnih dni po objavi odločitve zahteval vpogled, dovoli vpogled v ponudbo izbranega ponudnika najkasneje v treh delovnih dneh od prejema zahteve, razen v tiste dele, ki upoštevaje določbe tega člena predstavljajo poslovno skrivnost ali gre za tajne podatke v skladu z zakonom, ki ureja dostop do tajnih podatkov ali za osebne podatke, ki se varujejo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZGD-1) pojem poslovne skrivnosti določa v 39. členu, v 40. členu pa njeno varstvo. Za poslovno skrivnost se štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 39. člena ZGD-1). Ne glede na to, ali so določeni s sklepi iz prvega odstavka 39. člena ZGD-1, se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe so odgovorni za izdajo poslovne skrivnosti, če so vedeli ali bi morali vedeti za tako naravo podatkov (drugi odstavek 39. člena ZGD-1). Za poslovno skrivnost pa se ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev (tretji odstavek 39. člena ZGD-1).

ZJN-3 v drugem odstavku 35. člena izrecno določa, da so javni podatki specifikacija ponujenega blaga, storitve ali gradnje in količina iz te specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe ter vsi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Po samem zakonu so torej ne glede na morebitno drugačno označbo s strani ponudnika javni tisti podatki, ki predstavljajo specifikacijo ponujenega blaga, storitve ali gradnje in količino iz te specifikacije.

Splošno pravilo, povezano z vprašanjem zaupnosti ponudbene dokumentacije ter posledično z vpogledom v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, je, da je mogoče vpogled dovoliti le v tiste dele, ki ne vsebujejo zaupnih podatkov oziroma poslovnih skrivnosti, bodisi subjektivnih, torej takšnih, ki jih že ponudnik s pisnim sklepom določi kot zaupne, bodisi objektivnih, torej takšnih, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. V primeru, kadar gre za vprašanje obstoja objektivnih poslovnih skrivnosti, je treba v vsakem konkretnem primeru, ob upoštevanju vseh okoliščin posameznega primera, presojati, ali je podatek tak, da bi ponudniku z njegovim razkritjem nastala občutna škoda. Kadar gre za subjektivne poslovne skrivnosti, zadostuje, da ponudnik vnaprej in pisno označi dele, ki so po njegovem mnenju zaupni. Takšno oznako zaupnosti pa je treba spregledati v primeru, kadar že sam zakon določa javnost posameznega podatka, ali v primeru kršitve zakona ali dobrih poslovnih običajev.

V obravnavanem primeru vlagatelj zatrjuje, da mu je naročnik nezakonito onemogočil vpogled v specifikacije ponujenega blaga, ki so bile navedene v ponudbenem predračunu izbranega ponudnika 1. Izbrani ponudnik v izjasnitvi do revizijskih navedb navaja, da je upravičeno označil podatke iz popisa blaga v 3. stolpcu ponudbenega predračuna, saj (po njegovem mnenju) podatki o proizvajalcu, oznaki blaga in blagovni znamki ne predstavljajo specifikacije ponujenega blaga. Naročnik se v določitvi o zahtevku za revizijo ni opredelil do očitanih kršitev v zvezi z (nezakonitim) vpogledom. Ob zapisnem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je potrebno odgovoriti na vprašanje ali v konkretnem primeru podatki o proizvajalcu, oznaki blaga in blagovni znamki, ki so jih ponudniki vpisovali v obrazec ponudbenega predračuna, pripravljenega s strani naročnika, predstavljajo podatek o specifikaciji ponujenega blaga, torej javen podatek v skladu z drugim odstavkom 35. člena ZJN-3.

Naročnik je kot prilogo obrazca »Obrazec ponudbe/Ponudbeni predračun« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila za vsak posamezni sklop javnega naročila pripravil ponudbeni predračun v obliki tabele z naslovom »Ponudbeni predračun – Papir za tiskanje in pisarniški material« (v nadaljevanju: Ponudbeni predračun). Iz Ponudbenega predračuna izhaja, da je naročnik predvidel 7 stolpcev, ki jih je poimenoval zap. št., naziv, proizvajalec/oznaka blaga/blagovna znamka, EM, kol, cena na EM brez DDV, skupaj brez DDV, na koncu pripravljene tabele za posamezen sklop pa je zapisal:
»Za blago označeno z * lahko ponudnik, v kolikor ne more ponuditi navedenega blaga, ponudi enakovredno blago.
Ponudnik mora v tem primeru v kolono PROIZVAJALEC/OZNAKA BLAGA/BLAGOVNA ZNAMKA vpisati ime proizvajalca in oznako blaga oz. blagovno znamko artikla.«.

Iz Ponudbenega predračuna izhaja, da je naročnik v stolpec »naziv« zapisal (najmanj) ime proizvajalca in oznako blaga oz. blagovno znamko. Nadalje iz Ponudbenega predračuna izhaja, da so morali ponudniki v 6. in 7. stolpec vpisati ceno na enoto mere brez DDV in skupno ceno brez DDV. V kolikor ponudnik ni ponudil blaga, ki ga je v Ponudbeni predračun zapisal naročnik, je moral specificirati ponujeno blago z vpisom imena proizvajalca in oznako blaga oz. blagovno znamko v 3. stolpec ter vpisati ceno na enoto mere brez DDV in skupno ceno brez DDV. Z vpisom teh podatkov je tako ponudnik (lahko) ponudil enakovredno blago, na tej podlagi pa omogočil (naročniku) oceno ali je ponujeno blago enakovredno zahtevanemu blagu v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika 1 gre ugotoviti, da je ta za sklop 1 pri vseh pozicijah Ponudbenega predračuna vpisal ime proizvajalca, oznako blaga oz. blagovno znamko, enake podatke je vpisal pri vseh pozicijah ponudbenega predračuna v sklopu 2. Del ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika 1 predstavlja tudi Sklep o določitvi poslovne skrivnosti z dne 31. 5. 2017, iz katerega izhaja, da je izbrani ponudnik 1 kot poslovno skrivnost označil vse dokumente v zvezi z zadevnim postopkom javnega naročila, vključno z dano ponudbo z vsemi prilogami, dokazili, tehničnimi specifikacijami, morebitnimi dopolnitvami in korespondencami z naročnikom. Kot izjemo od poslovne skrivnosti pa je v skladu z drugim odstavkom 35. člena ZJN-3 označil sledeče podatke: specifikacijo ponujene storitve in količino iz te specifikacije, ceno na enoto, vrednost posamezne postavke in skupno vrednost iz ponudbe ter vse tiste podatke, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril.

V zvezi s specifikacijo ponujenega blaga Državna revizijska komisija pojasnjuje, da jo gre razumeti širši od tehničnih specifikacij blaga. Tehnične specifikacije določajo zahtevane značilnosti gradnje, storitve ali blaga. Naročnik s tehničnimi specifikacijami točno opredeli lastnosti predmeta javnega naročila oz. specificira zahtevane značilnosti predmeta, kot npr. stopnjo kakovosti, uporabljene materiale, proizvodne postopke, okoljske lastnosti, stopnjo varnosti itd. (23. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3). Gre torej za zahtevane značilnosti predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale pričakovanja naročnika glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila. Namreč dolžnost naročnika je, da jasno in določno opredeli predmet javnega naročila, ki ga potrebuje. Način in obseg opisa predmeta javnega naročila pa je odvisen od lastnosti in kompleksnosti samega predmeta. V diskreciji naročnika je torej, ob upoštevanju načela enakopravne obravnave ponudnikov ter prepovedi neupravičenega izkrivljanja konkurence na trgu, na kakšen način bo zahteval od ponudnikov specifikacijo predmeta ponudbe. Specifikacijo ponujenega blaga, kot je določena v drugem odstavku 35. člena ZJN-3 je torej potrebno razumeti kot specificiranje oz. enoznačno oznako predmeta ponudbe, ki nujno ne predstavlja tudi tehničnih specifikacij ponujenega blaga. Na kakšen način bodo morali ponudniki specificirati predmet ponudbe, določi naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. V konkretnem primeru je predmet javnega naročila papir za tiskanje in pisarniški material, ki predstavlja generično blago. Generično blago je blago, ki ga naročnik lahko opredeli s splošnimi značilnostmi določene vrste blaga, gre za blago, ki je že izdelano oz. je že prisotno na trgu z (že) vnaprej določenimi značilnostmi in lastnostmi (npr. dimenzije, barva, teža itd.) ter je (pogosto) prisotno na trgu v večjih oz. velikih količinah. Zato se generično blago najpogosteje enoznačno označuje oz. specificira z imenom proizvajalca, oznako blaga ali z blagovno znamko. Povedano drugače, v konkretnem primeru predmet javnega naročila ni individualno blago, ki je opredeljeno z individualno določenimi značilnostmi in lastnostmi, ki ustrezajo le potrebam posameznega naročnika oz. ne gre za blago »po meri« naročnika.

Ob zapisanem Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru vsebino spornih podatkov iz Ponudbenega predračuna ocenjuje, da v konkretnem primeru predstavlja specifikacijo ponujenega blaga v skladu z drugim odstavkom 35. člena ZJN-3, kar zatrjuje tudi vlagatelj. Namreč naročnik je v konkretnem primeru za specificiranje ponujenega (enakovrednega) blaga od ponudnikov zahteval, da v 3. stolpec Ponudbenega predračuna vpišejo ime proizvajalca, oznako blaga oz. blagovno znamko, zato gre šteti, da navedeni podatki predstavljajo javen podatek na podlagi zakona. Posledično pa je naročnik vlagatelju neupravičeno onemogočil vpogled v sporen del Ponudbenega predračuna izbranega ponudnika 1. Ob navedenem gre poudariti, da je potrebno vsak primer obravnavati ločeno, saj zaradi različnih zahtev naročnikov po specificiranju predmeta ponudbe ni mogoče zaključiti, da navedba proizvajalca, oznake blaga ali blagovne znamke vedno predstavljajo tudi specifikacijo ponujenega blaga, kot v obravnavanem primeru.



Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik kršil določbe 35. člena ZJN-3, v povezavi s 6. členom ZJN-3, s tem, ko vlagatelju ni omogočil vpogleda v specifikacije ponujenega blaga vpisane v stolpec 3 z naslovom »PROIZVAJALEC/OZNAKA BLAGA/BLAGOVNA ZNAMKA« Ponudbenega predračuna izbranega ponudnika 1 v sklopu 1 in 2 javnega naročila.

Glede na navedeno je Državna revizijska komisija vlagateljevemu predlogu za dovolitev vpogleda ugodila ter na podlagi petega odstavka 31. člena ZPVPJN naročniku naložila odpravo kršitve na način, da vlagatelju dovoli vpogled v dele ponudbe izbranega ponudnika 1, ki se nanašajo na specifikacijo ponujenega blaga v Ponudbenem predračunu v sklopu 1 in 2. Vlagatelj lahko v petih delovnih dneh od dneva vpogleda dopolni ali spremeni zahtevek za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki jih bo pridobil pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika.

O dopolnitvi ali spremembi zahtevka za revizijo mora vlagatelj obvestiti Državno revizijsko komisijo in naročnika, ki se lahko o tem izjasni v treh delovnih dneh od prejema vlagateljeve dopolnitve ali spremembe zahtevka za revizijo (peti odstavek 31. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija je na podlagi 75. člena ZPVPJN in ob uporabi tretjega in četrtega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami), v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, odločila, da se odločitev o stroških, nastalih z revizijo, pridrži do končne odločitve o zahtevku za revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 27. 7. 2017


Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik
član Državne revizijske komisije









Vročiti:
- AVBREHT, ZAJC IN PARTNERJI o.p., d.o.o., Tivolska cesta 50, 1000 Ljubljana,
- BIROPRODAJA d.o.o., Obrtna ulica 30, 9000 Murska Sobota,
- DZS, d.d., Dalmatinova ulica 2, 1000 Ljubljana,
- TEŠ d.o.o., Cesta Lole Ribarja 18, 3325 Šoštanj,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran