018-118/2017 Študentski dom Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Nine Velkavrh kot predsednice senata, mag. Mateje Škabar kot članice senata in mag. Gregorja Šebenika kot člana senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za »sukcesivno dobavo materiala za vzdrževanje v obdobju 2017–2019« (sklopi 1, 2, 5, 6, 7 in 9) in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Imexa, d. o. o., Zaloška cesta 163, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Študentski dom Ljubljana, Svetčeva ulica 9, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 17. 7. 2017

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila (objava 27. 2. 2017 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN001450/2017-B01, in 28. 2. 2017 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2017/S 041-074507) ponudnike obvestil, da je za sklope 1, 2, 6 in 7 izbral ponudbo ponudnika Inpos, d. o. o., Celje, PE Ljubljana, Cesta na Brdo 85, Ljubljana (v nadaljevanju: Inpos, d. o. o., Celje), za sklopa 5 in 9 pa ponudbo ponudnika Merkur trgovina, d. d., Cesta na Okroglo 7, Naklo (v nadaljevanju: Merkur trgovina, d. d., Naklo).

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 29. 5. 2017 in po vsebini predlagal razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila za sklope 1, 2, 5, 6, 7 in 9, zahteval pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je navedel, da je naročnik kršil 6. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), drugi odstavek 67. člena ZJN-3, prvi, drugi in šesti odstavek 89. člena ZJN-3 ter 90. člen ZJN-3 v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3, saj bi moral ponudbi ponudnikov Inpos, d. o. o., Celje in Merkur trgovina, d. d., Naklo obravnavati, da nista dopustni, ker sta oba ponudnika navedla napačen podatek o oddaljenosti skladišča od sedeža naročnika, te napake pa ni dovoljeno odpraviti, temveč bi moral naročnik izločiti njuni ponudbi in ravnati enako, kot je Državna revizijska komisija odločila v primerljivih zadevah št. 018-237/2007 in 018-074/2015.

Ponudnik Inpos, d. o. o., Celje se ni izjasnil o navedbah iz zahtevka za revizijo.

Ponudnik Merkur trgovina, d. d., Naklo je z vlogo z dne 5. 6. 2017 zavrnil navedbe iz zahtevka za revizijo.

Naročnik je z dokumentom »Odločitev o revizijskem zahtevku« z dne 15. 6. 2017 zahtevek za revizijo in vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik je navedel, da ni določil, katero razdaljo (cestno ali zračno) bo upošteval, niti ni določil, da je bistven podatek o razdalji od sedeža naročnika do sedeža skladišča, kot je uveljavljal vlagatelj. Naročnik je navedel, da se cestni razdalji sicer razlikujeta, na kar vpliva upoštevanje izhodiščne točke (lokacija ponudnikovega skladišča ali naročnikov sedež), vendar bi bili ponudbi ponudnikov Inpos, d. o. o., Celje in Merkur trgovina, d. d., Naklo v vsakem primeru ugodnejši od vlagateljeve ponudbe. Taki bi bili tudi, če bi upoštevali zračno razdaljo. Naročnik je tudi zavrnil vlagateljevo navedbo, da ni uporabil merila, kot ga je določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, in da bi omogočil pri merilih nedovoljeno spreminjanje ponudb, saj je le ponudbe postavil na enak imenovalec z upoštevanjem enake metode dodelitve točk glede na razumevanje merila. Naročnik je tudi navedel, da ponudbi ponudnikov Inpos, d. o. o., Celje in Merkur trgovina, d. d., Naklo ni mogoče označiti, da nista dopustni in ju zato izločiti, saj je sporna le uporaba merila.

Državna revizijska komisija je 26. 6. 2017 od naročnika prejela zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Državna revizijska komisija do sprejema odločitve o zahtevku za revizijo od vlagatelja neposredno ni prejela opredelitve do naročnikovih navedb v odločitvi o zahtevku za revizijo (do dokumenta »Odločitev o revizijskem zahtevku« z dne 15. 6. 2017). Državna revizijska komisija pa je po poizvedbi pri naročniku 7. 7. 2017 od njega prejela vlogo z dne 23. 6. 2017, s katero se je vlagatelj opredelil do dokumenta »Odločitev o revizijskem zahtevku« z dne 15. 6. 2017. Vlagatelj je v njej pojasnil, zakaj se ne strinja z naročnikom, priglasil pa je povrnitev še nadaljnjih stroškov.

Ne glede na odgovor, ali je vlagatelj posredoval opredelitev do dokumenta »Odločitev o revizijskem zahtevku« z dne 15. 6. 2017 (tj. vlogo z dne 23. 6. 2017) tudi Državni revizijski komisiji, kot to določa druga poved iz petega odstavka 29. člena ZPVPJN, in ali je v primeru negativnega odgovora treba šteti vlogo z dne 23. 6. 2017 za nepravočasno, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v njej navedel to, kar je mogoče razbrati tudi že iz zahtevka za revizijo ali pa sloni na tem. Državna revizijska komisija je zato upoštevala tudi vlagateljeve navedbe iz vloge z dne 23. 6. 2017, ki ji jo je odstopil naročnik, saj njihova vsebina ne bi vplivala na drugačno odločitev od sprejete.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, ponudnika Merkur trgovina, d. d., Naklo in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Naročnik je za javno naročilo blaga (točka II.1.3 objav; 4. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3), ki ga je razdelil na 12 sklopov (točka II.1.6 objav in točka 5.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) in ga oddaja po odprtem postopku (točka IV.1.1 objav in 2. točka dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) z namenom sklenitve okvirnega sporazuma (točka IV.1.3 objav in 2. točka dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) z enim ponudnikom (točka IV.1.3 objav in drugi odstavek točke 5.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 9. 5. 2017 ponudnike med drugim obvestil, da je za sklope 1, 2, 6 in 7 izbral ponudbo ponudnika Inpos, d. o. o., Celje, za sklopa 5 in 9 pa ponudbo ponudnika Merkur trgovina, d. d., Naklo. Naročnik je v tem dokumentu navedel podatke, ki jih je upošteval pri ocenjevanju ponudb, in prikazal, kako je ocenil ponudbe. Vlagateljeva ponudba je bila v spornih sklopih ocenjena bodisi kot druga najugodnejša (sklop 5) bodisi kot tretja najugodnejša (sklopi 1, 2, 6, 7 in 9), pred njo pa sta se uvrstili le ponudbi ponudnikov Inpos, d. o. o., Celje in Merkur trgovina, d. d., Naklo (sklopi 1, 2, 6, 7 in 9) oziroma se je pred njo uvrstila ponudba ponudnika Merkur trgovina, d. d., Naklo (sklop 5). Vlagatelj je naročniku poslal vlogo z dne 12. 5. 2017 in ga ob pojasnilu, da sta ponudnika Inpos, d. o. o., Celje in Merkur trgovina, d. d., Naklo napačno navedla oddaljenost skladišča od naročnikovega sedeža, pozval, da njuni ponudbi izloči in skladno s šestim odstavkom 90. člena ZJN-3 spremeni odločitev o oddaji javnega naročila za sklope 1, 2, 5, 6, 7 in 9. Naročnik je z dokumentom »Odločitev o razveljavitvi odločitve in sprejemu nove odločitve v sklopu 1, sklopu 2, sklopu 5, sklopu 6, sklopu 7 in sklopu 9« z dne 17. 5. 2017 ponudnike obvestil, da je za sklope 1, 2, 5, 6, 7 in 9 razveljavil svojo odločitev in da je sprejel novo, tako da je za sklope 1, 6 in 7 izbral ponudbo ponudnika Inpos, d. o. o., Celje, za sklopa 5 in 9 pa ponudbo ponudnika Merkur trgovina, d. d., Naklo. Naročnik je med drugim pojasnil, da je znova ocenil ponudbe za sklope 1, 5, 6, 7 in 9, pri čemer je pri ponudnikih Inpos, d. o. o., Celje in Merkur trgovina, d. d., Naklo pri merilu M2 upošteval drugo razdaljo. Naročnik je z dokumentom »Odločitev o spremembi odločitve o razveljavitvi odločitve in sprejemu nove odločitve z dne 17.5. 2017 v sklopu 2« z dne 19. 5. 2017 ponudnike obvestil, da je za sklop 2 razveljavil svojo odločitev. Vlagatelj je naročniku poslal vlogo z dne 23. 5. 2017 in ga ob pojasnilu, da sta ponudnika Inpos, d. o. o., Celje in Merkur trgovina, d. d., Naklo napačno navedla oddaljenost skladišča od naročnikovega sedeža, pozval, da njuni ponudbi izloči in skladno s šestim odstavkom 90. člena ZJN-3 spremeni odločitev o oddaji javnega naročila za sklope 1, 5, 6, 7 in 9. Naročnik je z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila za sklop 2« z dne 25. 5. 2017 ponudnike obvestil, da je za sklop 2 izbral ponudbo ponudnika Inpos, d. o. o., Celje. Naročnik je med drugim pojasnil, da je znova ocenil ponudbe za sklop 2, pri čemer je pri ponudnikih Inpos, d. o. o., Celje in Merkur trgovina, d. d., Naklo pri merilu M2 upošteval drugo razdaljo. Vlagatelj je zoper naročnikovo ravnanje v zvezi z ocenjevanjem ponudb vložil zahtevek za revizijo in mu očital, da je ocenjeval ponudbi ponudnikov Inpos, d. o. o., Celje in Merkur trgovina, d. d., Naklo v nasprotju z enim izmed meril (merilo M2), pri čemer njuni ponudbi zaradi napačnih podatkov sicer nista dopustni in ju naročnik ne bi smel izbrati, čemur je naročnik nasprotoval.

Naročnik je sprva (točka II.2.5 objav in točka 13.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) določil, da bo »merilo za izbor izvajalca« »ekonomsko najugodnejša ponudba in sicer najnižja končna cena (skupna) ponudbena cena (z DDV) posameznega sklopa glede na predvidene količine iz ponudbenega predračuna ter ponudbene cene na enoto (brez DDV), iz obrazca ponudbe, ob pogoju doseganja ostalih predpisanih pogojev tega javnega naročila«, na podlagi prejetih vprašanj na portalu javnih naročil pa je z odgovori, objavljenimi na portalu javnih naročil 27. 3. 2017 ob 14.07 (en odgovor) in 27. 3. 2017 ob 14.08 (štirje odgovori), sporočil, da spreminja merilo tako, da sta to po novem merili M1 (Skupna ponudbena cena) in M2 (Oddaljenost skladišča od sedeža naročnika). Naročnik je v zvezi z merilom M2 navedel, da:
- »maksimalno število točk je 20«,
- »Upošteva se oddaljenost skladišča, ki jo ponudnik navede v obrazcu ponudbe (Priloga št. 1), naročnik pa jo preveri s pomočjo brezplačnega spletnega orodja, dostopnega na http://razdalje.si/med-kraji.« in
- »Formula:
Št. točk = najmanjša oddaljenost skladišča od sedeža naročnika x 20
oddaljenost skladišča ocenjevanega ponudnika od sedeža naročnika«.

Naročnik je v prilogi št. 1 pripravil obrazec ponudbe, v katerega so ponudniki za vsak sklop v razdelek M1 (Skupna ponudbena vrednost) vpisali ponudbeno vrednost brez DDV, 22 % DDV in skupno ponudbeno vrednost vključno z DDV, v razdelku M2 (Oddaljenost skladišča ponudnika od sedeža naročnika) pa so izpolnili izjavo: »Izjavljamo, da je naše skladišče na naslovu _ (ponudnik vpiše naslov skladišča, ki je v redni uporabi pri ponudniku in iz katerega se bo praviloma odpremljalo blago), od naslova naročnika (Svetčeva ulica 9, Ljubljana) oddaljen _ km.«

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je merilo M2 jasno v delu, ki se nanaša na to, katero smer za izbiro poti je treba upoštevati. Poimenovanje merila in njegov opis glede na predlog od, ki se navezuje na sedež naročnika, enako sporočata, da je mogoče upoštevati le smer od naročnikovega sedeža do ponudnikovega skladišča, ne pa tudi smeri od ponudnikovega skladišča do naročnikovega sedeža. Tako tolmačenje je skladno s pomenom besede od, ki jo določa Slovar slovenskega knjižnega jezika (http://bos.zrc-sazu.si/) pod zaporedno številko 1 (za izražanje premikanja iz položaja v neposrednem dotiku stiku s kom ali čim; za izražanje premikanja iz položaja v bližini, okolici česa; za izražanje usmerjenosti iz takega položaja; za izražanje oddaljenosti). To tolmačenje pa zahteva, da se upošteva razdalja, ki se jo ugotovi od naročnikovega sedeža do ponudnikovega skladišča. Podrobnejši opis uporabe merila M2 je zaradi jasnosti besedila od sedeža naročnika, ki določa edino možno smer, nepotreben, saj je tak opis skladen s tistim delom druge povedi iz šestega dostavka 84. člena ZJN-3, ki zahteva podroben opis, zato se ni mogoče strinjati z navedbami ponudnika Merkur trgovina, d. d., Naklo v vlogi z dne 5. 6. 2017 in naročnika v dokumentu »Odločitev o revizijskem zahtevku« z dne 15. 6. 2017, ki sta uveljavljala nasprotno. Sprejem tolmačenja merila M2 v vsebini, ki sta jo navedla ponudnik Merkur trgovina, d. d., Naklo in naročnik, bi v tej fazi postopka oddaje javnega naročila, ko je že potekel rok za predložitev ponudb, sicer pomenil kršitev prve povedi iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3, v nasprotju pa bila tudi z načeloma transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) in enake obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3). Naročnik bi namreč merilu M2 določil vsebino, ki je ni že določil do poteka roka za predložitev ponudb, prva poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3 pa mu to onemogoča. Ta namreč določa, da naročnik po izteku roka za prejem ponudb ne sme več spreminjati ali dopolnjevati dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik mora namreč še pred potekom roka za predložitev ponudb zagotoviti objavo meril na portalu javnih naročil ali prek njega (prim. prvi odstavek 67. člena ZJN-3), s čimer seznani ponudnike, kako bo izb(i)ral ponudbe, in jim s tem zagotovi predvidljiv položaj. Enako je mogoče zaključiti, izhajajoč iz naročnikove obveznosti zagotoviti objavo obvestila o javnem naročilu, ki mora vsebovati tudi podatke o »Meril[ih], ki jih je treba uporabljati pri oddaji javnega naročila oziroma naročil« (tretji odstavek 52. člena ZJN-3 v zvezi z 18. točko dela C priloge V Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94 z dne 28. 3. 2014) glede na drugi odstavek 52. člena ZJN-3).

Na predstavljeno tolmačenje merila M2 v ničemer ne vpliva vprašanje, ali naj se upošteva pot po cesti ali zraku, na katero je opozoril naročnik v dokumentu »Odločitev o revizijskem zahtevku« z dne 15. 6. 2017, saj je besedilo od sedeža naročnika relevantno za ugotavljanje smeri, ki jo je treba upoštevati pri tolmačenju merila M2, ne pa po čem poteka premikanje. Ob tem Državna revizijska komisija še ugotavlja, da se je na možnost tolmačenja premikanja po zraku skliceval naročnik v predrevizijskem postopku, vendar pa ni tudi navedel, da je kateri od 13 ponudnikov v ponudbi sploh navedel razdaljo, za katero bi se oprl na premikanje po zraku, niti tega ni dokazoval. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da naročnik ni uspel utemeljiti možnosti, da se merilo M2 lahko razume na način, da bi bilo mogoče še kakšno drugačno premikanje kot po cesti.

Na drugačno tolmačenje merila M2 v ničemer ne vpliva niti 15. člen okvirnega sporazuma, na katerega se je naročnik skliceval v dokumentu »Odločitev o revizijskem zahtevku« z dne 15. 6. 2017, saj 15. člen okvirnega sporazuma ne opisuje merila, temveč določa medsebojne pravice in obveznosti strank okvirnega sporazuma. Državna revizijska komisija sicer dodaja, da iz prvega odstavka 15. člena okvirnega sporazuma izhaja enako sporočilo, kot ga sporoča merilo M2, saj je v prvem odstavku 15. člena okvirnega sporazuma navedena enaka besedna zveza kot pri merilu M2. Naročnik je namreč tudi v prvi odstavek 15. člena okvirnega sporazuma vnesel besedilo, ki zahteva podatek o oddaljenosti skladišča od sedeža naročnika, ne pa morebiti podatka o oddaljenosti do sedeža naročnika. Tudi prvi odstavek 15. člena okvirnega sporazuma torej jasno sporoča smer poti. Čeprav je iz drugega in tretjega odstavka 15. člena okvirnega sporazuma razvidno, da ureja obiskovanje prodajnega oziroma trgovskega potnika, ki se mora odzvati na naročnikov poziv in priti na naročnikov sedež, kar bi kazalo na to, da bo smer poti od ponudnikovega skladišča do naročnikovega sedeža, kot že navedeno, niti ta del 15. člena okvirnega sporazuma ne opisuje merila. Državna revizijska komisija sicer še dodaja, da drugi in tretji odstavek 15. člena okvirnega sporazuma izrecno navajata le osebo (prodajni oziroma trgovski potnik), ne pa blaga, saj je blago navedeno zgolj v prvem odstavku 15. člena okvirnega sporazuma.

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbi ponudnikov Inpos, d. o. o., Celje in Merkur trgovina, d. d., Naklo, pri čemer je ugotovila, da sta ta ponudnika za sporne sklope izpolnila prilogo št. 1, v izjavah pa zapisala naslova skladišč in številčna podatka o razdalji. Ponudnika Inpos, d. o. o., Celje in Merkur trgovina, d. d., Naklo sta torej za sporne sklope v prilogi št. 1 navedla oba zahtevana podatka. Vlagatelj ni navedel, da bi ponudnika Inpos, d. o. o., Celje in Merkur trgovina, d. d., Naklo navedla napačno prvi podatek (tj. naslova skladišč), pač pa je navedel, da sta napačno navedla drugi podatek (tj. številčna podatka o razdalji), kar je utemeljil s tem, da sta pri uporabi aplikacije s spletne strani http://razdalje.si/med-kraji upoštevala napačno smer (od ponudnikovega skladišča do naročnikovega sedeža), ne pa smeri, ki jo določa merilo M2. Vlagatelj se je v dokaz skliceval na izpise s spletne strani http://razdalje.si/med-kraji, ki jih je predložil k vlogi z dne 12. 5. 2017, s katerimi je dokazoval, da na pravilno oddaljenost med lokacijama (naročnikov sedež in ponudnikovo skladišče) vpliva vnos teh lokacij v aplikacijo v pravilnem zaporedju, saj se na območju naročnikovega sedeža nahajajo enosmerne ulice, ki jih aplikacija zazna in jih upošteva pri določitvi poti med lokacijama, kar vpliva na določitev oddaljenosti med njima.

Državna revizijska komisija sprejema vlagateljevo stališče, da sta ponudnika Inpos, d. o. o., Celje in Merkur trgovina, d. d., Naklo v prilogah št. 1 napačno navedla podatek o razdalji. To potrjujejo izpisi s spletne strani http://razdalje.si/med-kraji, ki jih je vlagatelj predložil k vlogi z dne 12. 5. 2017, potrjuje pa ga tudi obrazložitev, ki izhaja iz dokumentov »Odločitev o razveljavitvi odločitve in sprejemu nove odločitve v sklopu 1, sklopu 2, sklopu 5, sklopu 6, sklopu 7 in sklopu 9« z dne 17. 5. 2017 in »Odločitev o oddaji javnega naročila za sklop 2« z dne 25. 5. 2017.

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da se v ponudbah ponudnikov Inpos, d. o. o., Celje in Merkur trgovina, d. d., Naklo nahaja napaka v elementu, ki je bistven za ocenjevanje po merilu M2.

Državna revizijska komisija tudi pritrjuje vlagatelju, da se je v svoji praksi (zadevi št. 018-237/2007 in 018-074/2015) že izrekla o omejitvah pri obravnavi ponudb z napakami v delih, ki se nanašajo na merila, vendar pa je treba tudi opozoriti, da sta bili izpostavljeni odločitvi sprejeti v času veljavnosti Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), ZJN-3 pa kljub temu da ohranja omejitve o poseganju v ponudbo v okviru meril (prva alinea šestega odstavka 89. člena ZJN-3), delu ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila (druga alinea šestega odstavka 89. člena ZJN-3), in elementih ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev ponudnikove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja (tretja alinea šestega odstavka 89. člena ZJN-3), uvaja novost, saj določa institut popravka ali dopolnitve očitne napake, ki ga ZJN-2 ni določal. Ponudnik tako niti po ZJN-3 – ob siceršnjem upoštevanju instituta poprave računske napake iz sedmega odstavka 89. člena ZJN-3, ki ga v tem primeru ob enaki argumentaciji, kot v zadevi št. 018-074/2015, ni mogoče uporabiti, saj tudi v tem primeru ni mogoče razbrati več številčnih podatkov, ki bi bili napačno sešteti – sicer ne sme dopolnjevati ali popravljati ponudbe v delih in elementih, ki so našteti v treh alineah šestega odstavka 89. člena ZJN-3, vendar pa ta omejitev ne velja ob izpolnitvi pogojev iz uvodne povede iz šestega odstavka 89. člena ZJN-3. ZJN-3 tako omogoča popravek ali dopolnitev, kadar je podana očitna napaka, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v danih dejanskih okoliščinah napaka v razdalji, ki se nahaja v ponudbah ponudnikov Inpos, d. o. o., Celje in Merkur trgovina, d. d., Naklo, taka, da jo je treba šteti za očitno v smislu šestega odstavka 89. člena ZJN-3. Kot je razvidno iz prilog št. 1, sta ta ponudnika vpisala podatek o lokacijah skladišča, ki jima niti vlagatelj ne oporeka. Že naročnik je v izjavo iz priloge št. 1 vnesel podatek o svojem sedežu. Ponudnika Inpos, d. o. o., Celje in Merkur trgovina, d. d., Naklo sta torej morala le v pravilnem vrstnem redu vnesti podatka o naslovih lokacij naročnikovega sedeža in ponudnikovega skladišča v aplikacijo na spletni http://razdalje.si/med-kraji, saj (je) aplikacija samodejno izračuna(la) podatek o oddaljenosti. Vnos teh podatkov je bil v teh dejanskih okoliščinah zgolj tehnično opravilo in ne npr. morebiti šele oblikovanje volje. Kot oblikovanje volje bi bilo mogoče šteti navedbo lokacije skladišča, ki se jo vpiše v prilogo št. 1, saj sta ponudnika s tem izjavila, od kod »se bo praviloma odpremljalo blago«. Položaju, ki ga je Državna revizijska komisija v prejšnji povedi navedla primeroma, bi bil primerljiv položaj iz zadeve št. 018-237/2007, saj tedanji ponudnik ni vpisal podatka o garancijski dobi in torej ni oblikoval volje o elementu, ki je bil pogoj, v presežku nad vrednostjo iz pogoja pa nagrajen v okviru merila. V tem primeru pa noben podatek za uporabo merila M2 ne manjka in zadeva št. 018-237/2007 ji v dejanskem stanju ni enakovredna. Zaradi napake pri vnosu podatkov o lokacijah naročnikovega sedeža in ponudnikovega skladišča v aplikacijo je podatek o razdalji med njima, ki se ga upošteva pri merilu M2, napačen, vendar postane pravilen zaradi vnosa teh dveh istih podatkov o lokacijah naročnikovega sedeža in ponudnikovega skladišča, vendar le v drugem (obratnem) vrstnem redu v aplikacijo. Tako tehnično opravilo, zaradi katerega se izračuna pravilen podatek o oddaljenosti, ne pomeni, da bi bil nov podatek o oddaljenosti, ki je pravilen, tak, da bi bilo treba na njegovi podlagi šteti, da je bila predlagana nova ponudba. Lokacija ponudnikovega skladišča je namreč ostala ista. Državna revizijska komisija se zato ne strinja z vlagateljem, da bi bila napaka v ponudbah ponudnikov Inpos, d. o. o., Celje in Merkur trgovina, d. d., Naklo taka, da bi zahtevala izločitev njunih ponudb. V zadevi št. 018-074/2015 tak poseg po poteku roka za predložitev ponudb ni bil mogoč, saj ga po ZJN-2 ni bilo mogoče obravnavati kot popravo očitne računske napake (četrti odstavek 78. člena ZJN-2), instituta, ki bi bil primerljiv popravku (ali dopolnitvi) očitne napake, pa ZJN-2 ni urejal. V zadevi št. 018-074/2015 je tako bilo treba šteti, da predložena ponudba ni popolna v pomenu iz 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2. Stališča o izraziti restriktivnosti ureditve iz zadeve št. 018-074/2015, na katero se je skliceval vlagatelj, zato ni mogoče upoštevati le ob upoštevanju omilitve zaradi obstoja instituta poprave računske napake (podoben institutu iz četrtega odstavka 78. člena ZJN-2), temveč je treba zakonsko strogost omiliti tudi zaradi obstoja instituta popravka ali dopolnitve očitne napake (uvodna poved iz šestega odstavka 89. člena ZJN-3), ki ga je vlagatelj zanemaril. Državna revizijska komisija zato ni ugotovila, da bi moral naročnik ugotoviti, da ponudbi ponudnikov Inpos, d. o. o., Celje in Merkur trgovina, d. d., Naklo nista dopustni v pomenu iz 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, kot je navedel vlagatelj, če bi bila ta definicija sploh uporabljiva pri sklepanju okvirnih sporazumov. Čeprav je naročnik šele na podlagi vlagateljeve vloge z dne 12. 5. 2017 preveril podatke o razdalji in ugotovil pravilne, ki se uporabijo po merilu M2, je to storil pred sprejemom izpodbijanih odločitev, saj je prejšnje odločitve razveljavil. Kršitve drugega odstavka 89. člena ZJN-3 tako ni. Z možnostjo uporabe instituta popravka ali dopolnitve očitne napake iz šestega odstavka 89. člena ZJN-3 pa je mogoče sanirati položaj, da ni kršitve prvega odstavka 89. člena ZJN-3.

V obravnavani zadevi bi se lahko postavilo še vprašanje, ali (prvi odstavek 89. člena) ZJN-3 omogoča naročniku, da sam (samostojno) popravi ali dopolni očitno napako ali pa mora za to pridobiti soglasje ponudnika, vendar vlagatelj tega vprašanja ni načel, zato Državna revizijska komisija o njem ni odločala. Državna revizijska komisija še dodaja, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo, nato pa tudi v vlogi z dne 23. 6. 2017, sicer navedel, da je naročnik pri ponudnikih Inpos, d. o. o., Celje in Merkur trgovina, d. d., Naklo sam izračunal razdaljo od svojega sedeža do ponudnikovih skladišč, vendar tega ni uveljavljal v smislu, da bi moral pridobiti njuni soglasji, temveč ga je uveljavljal kot nedopustno dejanje, ker je posegel v ocenjevanje ponudb. Državna revizijska komisija je že ugotovila, da sta popravek ali dopolnitev očitnih napak po ZJN-3 mogoča.

Glede na navedeno je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo skladno s prvo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je vlagatelj k zahtevku za revizijo predložil izpis z dne 29. 5. 2017 o plačilu 3.357,69 eurov. Vlagatelj je izpodbijal odločitev za šest sklopov. Skladno s prvo povedjo iz drugega odstavka 71. člena ZPVPJN taksa v primerih, ki niso določeni v prvem odstavku 71. člena ZPVPJN (zahtevek za revizijo zoper »razpisno fazo«), znaša dva odstotka od cene najugodnejše popolne ponudbe z DDV za sklop ali javno naročilo, vendar ne manj kot 500 eurov in ne več kot 25.000 eurov. Čeprav je naročnik v dokumentih »Odločitev o razveljavitvi odločitve in sprejemu nove odločitve v sklopu 1, sklopu 2, sklopu 5, sklopu 6, sklopu 7 in sklopu 9« z dne 17. 5. 2017 in »Odločitev o oddaji javnega naročila za sklop 2« z dne 25. 5. 2017 upoštevajoč 11. odstavek 90. člena ZJN-3 navedel pravni pouk in ponudnike poučil o plačilu takse v smislu prve povedi iz drugega odstavka 71. člena ZPVPJN, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik z dokumentoma »Odločitev o razveljavitvi odločitve in sprejemu nove odločitve v sklopu 1, sklopu 2, sklopu 5, sklopu 6, sklopu 7 in sklopu 9« z dne 17. 5. 2017 in »Odločitev o oddaji javnega naročila za sklop 2« z dne 25. 5. 2017 ponudnike obvestil o sklenitvi okvirnega sporazuma, za tak primer pa se taksa določi ob upoštevanju 76. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 (Uradni list RS, št. 80/2016 s sprem.; v nadaljevanju: ZIPRS1718) in znaša 1.000 eurov (prim. npr. zadevo št. 018-234/2016). Tolikšen pa je tudi znesek takse v primeru oddaje posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma (druga alinea tretjega odstavka 71. člena ZPVPJN), zato bi vlagatelj moral plačati takso v višini 1.000 eurov tudi, če bi šteli, da je naročnik tudi že oddal javno naročilo za prvo obdobje. Navedeno tako pomeni, da je vlagatelj takso preplačala za 2.357,69 eurov, zato bo Državna revizijska komisija na podlagi druge alinee četrtega odstavka 72. člena ZPVPJN ministrstvu, pristojnemu za finance, naložila vračilo preveč plačane takse (prim. npr. zadevo št. 018-046/2016).

Glede povračila stroškov, ki jih pa vlagatelj lahko uveljavlja od naročnika, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni uspel z zahtevkom za revizijo, zato je zavrnila njegovo zahtevo za povrnitev stroškov (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 17. 7. 2017

Predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije



















Vročiti:
- Študentski dom Ljubljana, Svetčeva ulica 9, 1000 Ljubljana,
- Imexa, d. o. o., Zaloška cesta 163, Ljubljana,
- Inpos, d. o. o., Celje, PE Ljubljana, Cesta na Brdo 85, 1000Ljubljana,
- Merkur trgovina, d. d., Cesta na Okroglo 7, 4202 Naklo,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

V vednost:
- finančna služba, tu.

Natisni stran