018-114/2017 Mestna občina Celje
Številka: 018-114/2017-5Datum sprejema: 21. 7. 2017
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter Nine Velkavrh in mag. Mateje Škabar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Sanacija plazu na cesti JP 533411 in 533413 - Šmartno v Rožni dolini« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba Dagta, prevozi in gradbeništvo d.o.o., Pristova 13, Dobrna, ki jo zastopa Odvetniška družba Glušič o.p., d.o.o., Pod javorji 6, Komenda (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Celje, Trg Celjskih knezov 9, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 21.07.2017
odločila:
1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, kot izhaja iz dokumenta Odločitev v postopku javnega naročila št. 4305-2/2017, z dne 29.05.2017.
2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v znesku 3.008,20 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.
Obrazložitev:
Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu dne 29.05.2017 objavil na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN 003202/2017-W01. Naročnik je dne 29.05.2017 sprejel Odločitev v postopku javnega naročila št. 4305-2/2017, s katero je predmetno javno naročilo oddal v izvedbo ponudniku Nizke gradnje Kladnik, Anton Kladnik s.p., Košnica 22, Gorica pri Slivnici (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve je razvidno, da je ponudba izbranega ponudnika dopustna in (ob upoštevanju edinega merila »Najnižja cena«) najugodnejša.
Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 05.06.2017 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se izpodbijana odločitev razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov pravnega varstva, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Navaja, da je bil izbrani ponudnik pozvan k odpravi računske napake, čeprav v konkretnem primeru do računske napake sploh ni prišlo. Navedeno ravnanje naročnika je povzročilo, da se je skupna ponudbena vrednost izbranega ponudnika zmanjšala, izbrani ponudnik pa se je uvrstil na prvo mesto. Vlagatelj zatrjuje, da je izbrani ponudnik pri dveh identičnih postavkah navedel različni vrednosti. Pri postavki B (Izvedba sanacije - zgornja cesta - skupaj) je navedel skupno vrednost 18.469,50 EUR, v rekapitulaciji (Rekapitulacija plazu) pa je za isto postavko navedel vrednost 23.779,50 EUR. Dve različni vrednosti je navedel tudi v postavki C (Izvedba sanacije - spodnja cesta - skupaj), kjer je za plaz navedel skupno vrednost 40.214,00 EUR, v rekapitualaciji (Rekapitulacija plazu) pa je za isto postavko navedel vrednost 51.914,00 EUR (vse navedene vrednosti so brez DDV). Naročnik je izbranega ponudnika v zvezi s tem pozval k odpravi računske napake, nato pa je naročnik v Skupni rekapitualaciji sam popravil vrednost na način, da je vanjo vnesel vrednosti 18.469,50 EUR in 40.214,00 EUR, posledično pa se je spremenila skupna cena za plaz (iz zneska 85.065,25 EUR na 68.055,25 EUR), skupna ponudbena vrednost (iz 116.136,63 na 97.425,63 EUR), znesek DDV (iz 25.550,06 na 21.433,64 EUR), ter skupna vrednost z DDV (iz 141.686,69 EUR na 118.859,27 EUR). Spremenil se je tudi znesek popusta, in sicer iz prvotnega v višini 8.128,97 EUR na 6.819,79 EUR, vrednost s ponujenim popustom je prvotno znašala 108.007,66 EUR, po odpravi pa 90.605,84 EUR (brez DDV). Navedene spremembe so vplivale na razvrstitev ponudb, saj je bila ponudba izbranega ponudnika pred opisanim posegom uvrščena šele na četrto mesto, po posegu pa je postala najugodnejša. Vlagatelj zatrjuje, da navedene napake v ponudbi izbranega ponudnika niso posledica računske operacije, temveč gre dejansko za zapis dveh različnih vrednosti za navedeni postavki. Vlagatelj se sklicuje na odločitvi Državne revizijske komisije št. 018-036/2013 in 018-303/2013 ter ju povzema. Iz njiju izhaja, navaja vlagatelj, da napake, ki niso posledica napake pri računski operaciji, ne morejo predstavljati računske napake v smislu sedmega odstavka 89. člena ZJN-3. Naročnik bi moral ponudbo izbranega ponudnika izločiti iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila, saj ni pravilno izpolnil popisa del. ZJN-3 namreč (z izjemo odprave računske napake) jasno določa, da ponudnik ne sme posegati v ponudbeno ceno. V obravnavanem primeru prav tako tudi ne gre za očitno napako (v smislu šestega odstavka 89. člena Zakona o javnem naročanju; Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju:ZJN-3). Kot je namreč zapisala Državna revizijska komisija že v več svojih odločitvah (tudi v odločitvah št. 018-014/2017 in 018-087/2017), mora biti takšna napaka očitna na prvi pogled ter ne sme povzročiti spremembe ponudbe na način, da bi bila zaradi tega dejansko predlagana nova ponudba. Vlagatelj še navaja, da je Državne revizijske komisije v odločitvi št. 018-087/2017 tudi navedla, da je naročnik samovoljno in arbitrarno določil, katera vrednost je prava. Vlagatelj poudarja, da je priprava dopustne ponudbe breme vsakega ponudnika, ki mora predračun izpolniti pravilno in popolno. Opozarja na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-188/2016 in jo povzema. Iz nje izhaja, pojasnjuje vlagatelj, da mora naročnik v podobnem primeru (v ponudbi takrat izbranega ponudnika so se nahajali trije obrazci z dvema različnima cenama) takšno ponudbo izločiti. Z navedenim, zaključuje vlagatelj, je naročnik kršil tudi načeli enakopravne obravnave ponudnikov in transparentnosti.
Izbrani ponudnik se je z vlogo, z dne 14.06.2017, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Pojasnjuje, da je posamezne postavke, ki se nanašajo na sanacijo plazu, seštel pravilno, v rekapitulaciji (stran 4) pa jih je napačno seštel in s tem nehote naredil računsko napako.
Naročnik je z dokumentom, št. 4305-2/2017, z dne 19.06.2017, zahtevek za revizijo zavrnil in (posledično) zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Navaja, da je iz ponudbe izbranega ponudnika razvidno, da je s cenami na enoto izpolnil celoten popis del, pri vseh postavkah pa je pravilno zmnožil tudi količino in ceno na enoto. Pri izpolnjevanju seštevka cen posameznih postavk, na strani 1 popisa del (B - Izvedba sanacije - zgornja cesta - skupaj), je izbrani ponudnik pravilno seštel cene, pri seštevanju istih postavk na strani 4 (Rekapitulacija plazu) pa jih je seštel napačno. Vlagatelj zato nepravilno navaja, da je izbrani ponudnik navedel različne cene za postavke, saj se cene niso v ničemer spremenile. Napačni so bili le vmesni seštevki, ki jih je naročnik pripravil zaradi preglednosti nad gradnjo. Ta polja, ki so namenjena le vmesnemu pregledu, ne pomenijo ponudbe blaga ali del, saj predstavljajo postavke le tista okenca, ki so kot takšna opredeljena s ceno na enoto. Ločiti je potrebno tudi polja vmesnih seštevkov, ker tudi pri slednjih ne gre za samostojne postavke, temveč predstavljajo le skupna in zbirna mesta za vmesno vsoto končnih cen postavk v okviru posamezne kategorije. Razlika med postavkami in ostalimi rubrikami je razvidna tudi iz njihove označitve, prve so označene s številkami (od 1 do največ 15), preostale pa s črkami (A-F). Tudi iz navodil naročnika (stran 46) je razvidno, da so postavke le tista okenca, ki jih je bilo potrebno izpolniti s ceno na enoto. Na naveden način so popis del razumeli vsi ponudniki. Res je sicer, da niso naredili takšne napake kot izbrani ponudnik, se je pa tudi sam vlagatelj zmotil pri seštevanju vmesne vsote nekaterih postavk, kar je bilo (z njegovim soglasjem) tudi sanirano. Za presojo konkretnega primera je pomembno tudi dejstvo, da se bo obračun del opravil po fiksnih cenah na enoto in dejansko vgrajenih količinah. Ključna je torej cena na enoto, količine pa se lahko tudi spreminjajo, kar pomeni, da se lahko spremeni tudi končni seštevek. Poleg tega je naročnik spoštoval tudi določbo šestega odstavka 89. člena ZJN-3, saj se pri popravi računske napake količine in cene na enote niso spremenile. Naročnik še navaja, da ZJN-3 po novem celo dopušča, da lahko naročnik popravi tudi računsko napako, do katere je prišlo zaradi nepravilne in vnaprej določene operacije z njegove strani, in sicer tako, da upošteva le cene na enoto brez DDV in količine ter na novo izračuna vrednost ponudbe. To pa pomeni, da je smel naročnik v konkretnem primeru popraviti tudi vmesne vsote, ki so bile namenjene zgolj boljši preglednosti. Če bi naročnik ponudbo izbranega ponudnika zaradi navedene napake izločil, pa bi ravnal tudi v nasprotju z načelom gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti. Naročnik še navaja, da je izpodbijano odločitev zelo podrobno obrazložil, poleg tega je vlagatelju omogočil tudi vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Naročnik ob navedenem nasprotuje vlagateljevemu očitku, da je samovoljno in arbitrarno odločil, katera je pravilna vrednost. V obeh primerih gre za enak seštevek, ki ga ponudnik dobi tako, da vpiše seštevek cen postavk, zato ne more biti dvoma o tem, kako je oblikovana ponudbena cena izbranega ponudnika. Naročnik zavrača tudi očitek, ki se nanaša na popust in zatrjuje, da popust izbranega ponudnika vseskozi znaša 7 %.
Vlagatelj se je z vlogo, z dne 27.06.2017, izjasnil o navedbah naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Opozarja, da se naročnik do različnih vrednosti sploh ni opredelil, dejansko pa je v ponudbi izbranega ponudnika na dveh mestih prišlo do zapisa dveh različnih vrednosti. Vlagatelj ponovno poudarja, da so računske napake (v skladu z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije) le tiste napake, ki izvirajo iz osnovnih računskih operacij pri seštevanju, odštevanju, množenju in deljenju. Naročnik napačno zatrjuje, da gre v ponudbi izbranega ponudnika za napako pri seštevanju, saj je izbrani ponudnik v obravnavanem primeru na dve mesti vpisal različni ponudbeni vrednosti, V obravnavanem primeru je bilo potrebno seštevka iz polja »Izvedba sanacije - Zgornja cesta skupaj« in iz polja »Izvedba sanacije - Spodnja cesta - skupaj« vnesti še v rekapitulacijo (Rekapitulacija plazu)«. Zakaj je izbrani ponudnik navedel dva različna zneska, kako je oblikoval vrednost, ki jo je vpisal v »Rekapitulacijo plazu«, in po kateri skupni vrednosti ponuja izvedbo del, pa ni mogoče ugotoviti, oziroma ni mogoče z gotovostjo trditi, kaj je prava in resnična volja izbranega ponudnika. Tudi naročnikovo razlikovanje med postavkami ne vpliva na presojo, ali gre v obravnavanem primeru za računsko napako ali ne. Bistveno je, da je naročnik predvidel vpis enakega seštevka vrednosti postavk na dveh mestih, izbrani ponudnik pa je vanju vpisal dve različni vrednosti. Ker naročnik v izpodbijani odločitvi ni uspel izkazati, da je razlog nepravilnega zneska v računski napaki, prav tako tudi ni zatrjeval oziroma izkazal, da je razlog v napaki pri prepisovanju, je ponudba izbranega ponudnika nedopustna. O podobnem primeru se je izrekla tudi že Državna revizijska komisija (v zadevi št. 018-237/2016), pri čemer je navedla, da je naročnik ravnal v skladu z 89. členom ZJN-3, ko je takšno ponudbo označil kot nedopustno. Vlagatelj se strinja z naročnikom v tem, da se je tudi sam zmotil pri seštevanju vmesne vsote (v rekapitulaciji F), vendar opozarja, da je pri tem dejansko prišlo do računske napake, kjer se vrednost ene postavke ni seštela v skupni seštevek. Vlagatelj ob tem ponovno opozarja tudi, da v kolikor bi bili opravljeni popravki v ponudbi izbranega ponudnika dopustni, bi lahko vsak ponudnik v ponudbi navajal različne vrednosti istih postavk, potem pa bi se odločil, katera je veljavna. Vlagatelj še zatrjuje, da vse navedeno velja v obravnavanem primeru še toliko bolj, saj je edino merilo za izbiro najugodnejšega ponudnika zgolj merilo najnižja cena (vlagatelj se s tem v zvezi sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-188/2016). Vlagatelj še navaja, da se je v obravnavanem primeru spremenila tudi vrednost popusta, ki je prvotno znašal 8.128,97 EUR, potem pa 6.819,79 EUR (brez DDV). Poleg tega, še navaja vlagatelj, določba sedmega odstavka 89. člena ZJN-3 ni uporabljiva, saj naročnik v popisu del ni predvidel nikakršnih matematičnih operacij. Poleg tega je popis del eden izmed najpomembnejših delov ponudbe, zato se v tem delu od ponudnikov pričakuje še posebna skrbnost pri pripravi ponudbe.
Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 13.07.2017 odstopil vlogo, s katero se je opredelil do vlagateljevih navedb. Zatrjuje, da je predvidel vpis seštevkov na dveh mestih (tako v poljih »Izvedba sanacije - zgornja cesta - skupaj« in »Izvedba sanacije - spodnja cesta - skupaj«, kakor tudi v obe polji rekapitulacije). Naročnik opozarja tudi na vlagateljeve navedbe, ki se nanašajo na popust. Zatrjuje, da so ti očitki navedeni šele v vlagateljevi vlogi, s katero se je opredelil do naročnikovih navedb. Kljub temu jih naročnik zavrača in zatrjuje, da se popust izbranega ponudnika (v višini 7 %) ni spremenil.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.
V obravnavanem primeru vlagatelj zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna iz razloga, ker je v dveh identičnih postavkah navedel dve različni ceni. Naročnik je izbranega ponudnika nezakonito pozval k odpravi računske napake, čeprav do računske napake sploh ni prišlo. Navedene spremembe so vplivale na razvrstitev ponudb, saj je bila ponudba izbranega ponudnika pred opisanim posegom uvrščena šele na četrto mesto, po posegu pa je postala najugodnejša.
V skladu z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 je dopustna zgolj ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam ter zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega njegovih zagotovljenih sredstev. Naročnik odda javno naročilo na podlagi meril po tem, ko skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 preveri izpolnjevanje naslednjih pogojev: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3, ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. ter 83. člena ZJN-3, če so ta bila določena.
V kolikor so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, lahko naročnik v skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. V skladu s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 ponudnik, razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega ni dejansko predlagana nova ponudba, (med drugim) ne sme dopolnjevati ali popravljati ponudbe v okviru meril, prav tako pa tudi ne svoje cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV ter skupne vrednosti ponudbe brez DDV, razen kadar se le-ta spremeni v skladu s sedmim odstavkom 89. člena ZJN-3. V slednjem je določeno, da sme izključno naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popraviti računske napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb. Pri tem se količina in cena na enoto brez DDV ne smeta spreminjati. Če se pri pregledu in ocenjevanju ponudb ugotovi, da je prišlo do računske napake zaradi nepravilne, vnaprej določene matematične operacije s strani naročnika, lahko slednji ob pisnem soglasju ponudnika popravi računsko napako tako, da ob upoštevanju cen na enoto brez DDV in količin, ki jih ponudi ponudnik, izračuna vrednost ponudbe z upoštevanjem pravilne matematične operacije.
Predmet obravnavanega javnega naročila je sanacija plazu (na cesti JP 533411 in 533413 - Šmartno v Rožni dolini). Razpisana gradnja je podrobneje predstavljena v popisu del (ki v obravnavanem primeru predstavlja tudi ponudbeni predračun). Popis del je oblikovan na običajen, v praksi uveljavljen način, ki je ponudnikom v gradbeništvu nedvomno poznan. Sestavljen je iz dveh glavnih delov - prvi se nanaša na gradnjo ceste, drugi pa na sanacijo plazu. Znotraj obeh delov je naročnik predvidel več postavk, ki so jih morali ponudniki izpolniti s cenami na enoto in skupno ceno, naročnik pa je v obrazec vpisal enote ter potrebne količine. Te postavke so uvrščene v posamezne, smiselno zaokrožene sklope razpisane gradnje. Naročnik je pri teh sklopih zahteval od ponudnikov, da postavke, ki jih sestavljajo, seštejejo, enak seštevek pa so morali vpisati tudi v ustrezno rekapitulacijo. Sestavni del popisa del so namreč tudi tri rekapitulacije - ena izmed njih se nanaša na cesto (Rekapitulacija načrt ceste), druga na plaz (Rekapitulacija plaz), tretja rekapitulacija pa je končna in zajema ceni za oba sklopa del, vanjo pa so morali ponudniki vpisati tudi nepredvidena dela v višini 10 % (od vrednosti obeh glavnih sklopov del).
Pregled ponudbe izbranega ponudnika (kar med strankama v tem postopku ni sporno) pokaže, da je izpolnil celoten popis del ter ga tudi podpisal in žigosal. Sicer pa se je potrebno strinjati z vlagateljem, da je izbrani ponudnik pri dveh (identičnih) postavkah, v delu, ki se nanaša na sanacijo plazu, vpisal dve različni ceni. Izbrani ponudnik je za dela, predvidena za izvedbo sanacije zgornje ceste, v postavki B (Izvedba sanacije - zgornja cesta - skupaj) vpisal ceno v višini 18.469,50 EUR (ta cena predstavlja sicer pravilen seštevek cen 15 različnih del in materiala, ki so potrebni za izvedbo sanacije zgornje ceste), v identično postavko rekapitulacije (Rekapitulacija plazu) pa je vnesel ceno v višini 23.779,50 EUR. Podobno neskladje med ponujenima cenama je razvidno tudi iz postavke C (Izvedba sanacije - spodnja cesta - skupaj), kamor je vpisana cena v višini 40.214,00 EUR (ki predstavlja vsoto oziroma pravilen seštevek cen 15 različnih vrst gradbenih del in materiala, ki so potrebni za izvedbo sanacije spodnje ceste), v rekapitulacijo (Rekapitulacija plaz) pa je vpisana cena (identične postavke) v višini 51.914,00 EUR.
Naročnik je v zvezi z navedenimi cenami izbranega ponudnika pozval k odpravi računskih napak. Izbrani ponudnik se je pravočasno odzval. Podal je soglasje ter naročniku odstopil tudi popravljene dele popisa del. Naročnik je nato v obe rekapitulaciji (Rekapitulacija plaz in Skupna rekapitulacija) vnesel (obe nižji) vrednosti 18.469,50 EUR in 40.214,00 EUR, posledično pa se je spremenila skupna cena za plaz (iz zneska 85.065,25 EUR na 68.055,25 EUR), skupna ponudbena vrednost (iz 116.136,63 na 97.425,63 EUR brez DDV), znesek DDV (iz 25.550,06 na 21.433,64 EUR), ter skupna vrednost z DDV (iz 141.686,69 EUR na 118.859,27 EUR). Spremenil se je tudi znesek popusta, in sicer iz prvotnega v višini 8.128,97 EUR na 6.819,79 EUR, končna ponudbena vrednost s ponujenim popustom je prvotno znašala 108.007,66 EUR, po odpravljenem posegu pa 90.605,84 EUR (brez DDV).
Državna revizijska komisija je (kot pravilno opozarja tudi vlagatelj) v svojih odločitvah že večkrat zapisala, da so računske napake le tiste napake, ki nastanejo pri osnovnih računskih operacijah, npr. množenju, seštevanju, deljenju, ni pa mogoče kot računske napake obravnavati npr. dvojno obračunanega davka na dodano vrednost, ponujenega, a v končno ponudbeno ceno ne vračunanega rabata, neskladja v ponudbenih cenah v rekapitulaciji in seznamom skupne vrednosti blaga, ki nima vzroka v napaki zaradi osnovnih računskih operacij itd.
Posega, ki ga je izvedel naročnik, glede na zapisano ni mogoče obravnavati kot računskih napak, katerih odprava bi bila dovoljena v skladu s sedmim odstavkom 89. člena ZJN-3. Opisane pomanjkljivosti v ponudbi izbranega ponudnika so tudi po presoji Državne revizijske komisije takšne, da v konkretnem primeru, brez dodatnih in z ZJN-3 prepovedanih posegov v obstoječo ponudbeno vsebino, ne omogočajo ugotovitve prave ponudbene cene in ponudbene volje glede (obeh) spornih sklopov del in posledično končne ponudbene cene, kot bistvenega elementa bodoče pogodbe med naročnikom in izbranim ponudnikom. Poleg tega vlagatelj pravilno opozarja, da določba sedmega odstavka 89. člena ZJN-3 v konkretnem primeru ni uporabljiva tudi zato, ker do navedenih napak v ponudbi izbranega ponudnika (kar med naročnikom in vlagateljem sicer ni sporno) ni prišlo iz razlogov na strani naročnika oziroma zaradi (s strani naročnika) nepravilno določene matematične operacije.
Naročnik sicer pravilno navaja, da se bo obračun razpisanih del opravil po fiksnih cenah na enoto, ni pa se mogoče strinjati z njim tudi v tem, da se cene na enoto v konkretnem primeru niso spremenile. Ob dejstvu, da je izbrani ponudnik za dva sklopa del ponudil dve različni ceni (ti ceni pa se nanašata na (po) 15 različnih cen na enoto), namreč ni mogoče ugotoviti, katere in kakšne so pravilne vrednosti teh gradbenih del in materiala oziroma njihove cene na enoto.
Ugotovljeno neskladje v ponudbi izbranega ponudnika tudi ne predstavlja očitne napake v smislu šestega odstavka 89. člena ZJN-3, tega pa ne zatrjujeta niti izbrani ponudnik niti naročnik. Tudi naročnik se je namreč šele na podlagi prejetega popravljenega popisa del odločil, kateri od obeh cen identičnih postavk bo upošteval, tako ugotovljeni ceni pa sta, kot že izhaja iz te obrazložitve, odločilno vplivali na končno ponudbeno ceno in s tem na vrstni red med prispelimi ponudbami.
Vse navedeno velja v obravnavanem primeru še toliko bolj, saj predstavlja edino merilo za izbiro najugodnejšega ponudnika zgolj najnižja cena (7. točka Navodila ponudnikom za izdelavo ponudb), nižji ceni spornih postavk uvrščata izbranega ponudnika na prvo mesto, višji ceni pa šele na četrto mesto. Poleg tega vlagatelj pravilno opozarja, da predstavlja popis del v obravnavanem primeru tudi ponudbeni predračun, ta del ponudbe pa je eden izmed najpomembnejših delov ponudbe, ki ponudnika tudi najbolj zavezuje, saj je prav v tem dokumentu predstavljen ponujen predmet javnega naročila (z opisi in tehničnimi specifikacijami), vsebuje pa tudi cene za gradbena dela in material, ki sestavljajo razpisano javno naročilo. Ponudbeni predračun predstavlja jedro ponudbe, iz katerega izhajajo ne le gradbena dela in material, pač pa tudi njihove tehnične lastnosti in cene. Vsebuje dve bistveni sestavini prodajne pogodbe, brez njune opredelitve pa do sklenitve pogodbe praviloma sploh ne more priti. Prav iz navedenih razlogov morajo ponudniki ponudbeni predračun izpolniti s posebno skrbnostjo, sicer tvegajo, da bo njihova ponudba zaradi napak, ne glede na ekonomsko ugodnost, izločena iz postopka.
Ker je vlagatelj uspel izkazati, da navedba dveh različnih cen za dve identični postavki ne predstavlja niti računske napake niti očitne napake, je Državna revizijska komisija v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.
V skladu s tretjim odstavkom 23. člena ZRPJN Državna revizijska komisija naročnika napotuje, da naj v nadaljevanju postopka oddaje naročila sprejme eno izmed odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, pri čemer naj upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije iz tega sklepa.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj je z zahtevkom za revizijo uspel, zato mu Državna revizijska komisija, upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: OT), ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava naslednje stroške - to je stroške takse v višini 2.210,79 EUR, stroške za sestavo zahtevka za revizijo (tarifna številka 40 OT) v višini 643,60 EUR (1400 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 783,97 EUR, in izdatke (11. člen OT) v višini 11,02 EUR (24 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 13,44 EUR. Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 3.008,20 EUR. Višjo stroškovno zahtevo za materialne stroške je Državna revizijska komisija zavrnila, saj za njo ni pravne podlage v veljavni Odvetniški tarifi.
Prav tako vlagatelju ni priznala stroškov za postavki »posvet s stranko« in »pregled dokumentacije«, saj je upoštevala, da predstavljata storitvi, ki sta zajeti v storitve iz tarifne številke 40/1 OT. Državna revizijska komisija vlagatelju tudi ni priznala priglašenega stroška odvetniške storitve za opredelitev do navedb naročnika, saj je ocenila, da v konkretnem primeru ni bil potreben. Navedbe v vlagateljevi vlogi, z dne 27.06.2017, namreč niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
Izbrani ponudnik je zahteval povračilo stroškov, ki so mu nastali v postopku pravnega varstva. Državna revizijska komisija je zahtevo zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven, zato je ocenila, da stroški izbranega ponudnika niso potrebni (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.
V Ljubljani, dne 21.07.2017
Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik
član Državne revizijske komisije
Vročiti:
- Mestna občina Celje, Trg Celjskih knezov 9, Celje,
- Odvetniška družba Glušič o.p., d.o.o., Pod javorji 6, Komenda,
- Nizke gradnje Kladnik-Anton Kladnik s.p., Košnica 22, Gorica pri Slivnici,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana.
Vložiti:
- v spis zadeve, tu.