018-107/2017 Občina Moravče

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu v senatu Nine Velkavrh, kot predsednice senata, ter Tadeje Pušnar in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izdelava projektne dokumentacije za objekt DSO«, ter na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja PROJEKTIVNI BIRO VELENJE d.d., Prešernova cesta 8, Velenje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika OBČINA MORAVČE, Vegova ulica 9, Moravče (v nadaljevanju: naročnik), dne 19. 7. 2017

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 16. 3. 2017 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila male vrednosti. Na Portalu javnih naročil je bilo objavljeno obvestilo o naročilu male vrednosti dne 22. 3. 2017, pod št. objave JN002142/2017-W01, popravek obvestila pa dne 30. 3. 2017.

Dne 8. 5. 2017 je bil vložen zahtevek za revizijo zoper naročnikov dokument »Obvestilo ponudnikom v postopku oddaje naročila male vrednosti«, št. 430-0044/2017-11 z dne 26. 4. 2017, objavljenim na Portalu javnih naročil dne 26. 4. 2017. Iz dokumenta izhaja, da je naročnik za izvedbo javnega naročila izbral ponudnika SAVAPROJEKT d.d., Cesta krških žrtev 59, Krško. Naročnik je dne 17. 5. 2017 zahtevku za revizijo ugodil ter razveljavil predmetno odločitev o oddaji javnega naročila.

Naročnik je dne 24. 5. 2017 izdal dokument »Obvestilo ponudnikom v postopku oddaje naročila male vrednosti«, št. 430-004/2017-22, ki je bil objavljen na Portalu javnih naročil dne 24. 5. 2017 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katerega izhaja, da je za izvedbo predmetnega javnega naročila izbral ponudnika SAVAPROJEKT d.d., Cesta krških žrtev 59, Krško (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Naročnik je prejel štiri pravočasne ponudbe, ki jih je vse ocenil za dopustne, nato pa jih je razvrstil glede na postavljeno merilo, pri čemer se je vlagateljeva ponudba uvrstila na drugo mesto.

Po opravljenem vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika je vlagatelj zoper odločitev o oddaji naročila pravočasno, dne 23. 2. 2017, vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga njeno razveljavitev ter povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj uvodoma zatrjuje, da odločitev o oddaji naročila ni obrazložena, ker naročnik v njej ni obrazložil, na kakšen način je ocenjeval reference kot merilo. Dalje po mnenju vlagatelja ne gre za veljavno spremembo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, če sprememba ni bila objavljena v oddelku VII – spremembe na Portalu javnih naročil, temveč le v obliki vprašanj in odgovorov na portalu. Zato bi moral naročnik ocenjevati ponudbe v skladu z nespremenjenimi (prvotnimi) merili. Vlagatelj še zatrjuje, da bi moral imeti prednost pred izbranim ponudnikom, ker je prijavil tri povsem istovrstne projekte, to je dom za starejše občane, izbrani ponudnik pa je prijavil (med sedmimi predloženimi) štiri projekte, ki se jih naročnik ne bi smel upoštevati, saj niso istovrstni. Naročniku očita še kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov, ker ni podaljšal roka za oddajo ponudb sorazmerno s pomembnostjo spremembe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ter kršitev načela transparentnosti, ker sprememba meril ni bila objavljena kot popravek, zato še vedno ni povsem jasno, katera merila veljajo.

Izbrani ponudnik se je v vlogi z dne 8. 6. 2017 opredelil do posameznih revizijskih navedb vlagatelja ter jih zavrača.

Naročnik je s sklepom, št. 403-0044/2017-30 z dne 12. 6. 2017 (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo), vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega, zavrnil je tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov pravnega varstva. Naročnik uvodoma navaja, da je vlagatelj prepozen v zatrjevanju kršitve glede objave spremembe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Nadalje navaja spremembo meril ter referenčni pogoj ter s tem v zvezi pojasnjuje, da ni zahteval predložitve referenčnih potrdil za istovrstne projekte, pač pa je dopustil predložitev dokazil o izvedenih projektih, merilo je utemeljil le v številu le-teh. Glede na navedeno je ponudbo izbranega ponudnika pravilno ocenil kot dopustno. V zaključku navaja, da so vlagateljeve navedbe v zvezi z nesorazmernim podaljšanjem roka za oddajo ponudb nesmiselne.

Naročnik je dne 14. 6. 2017 Državni revizijski komisiji, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN, v odločanje odstopil dokumentacijo o oddaji javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka ter dne 22. 6. 2017 še preostalo dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je z dopisom, št. 018-107/2017-5 z dne 22. 6. 2017, vlagatelja seznanila z njegovo pravico do opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Vlagatelj v opredelitvi z dne 27. 6. 2017 vztraja pri revizijskih navedbah v celoti.

Po pregledu vse odstopljene dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Uvodoma Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo zatrjuje, da je vlagatelj v zvezi z očitki glede pravilne uporabe postavljenih meril prepozen, saj bi moral v zvezi s temi očitki vložiti zahtevek za revizijo zoper dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da bi moral naročnik pri ocenjevanju ponudb upoštevati merila iz nespremenjene (prvotne) dokumentacije, saj (po mnenju vlagatelja) naročnik ni ustrezno, jasno in nedvoumno spremenil postavljenih meril za izbiro ekonomsko najugodnejšega ponudnika.

Kot je razvidno iz zahtevka za revizijo, vlagatelj ne izpodbija določb razpisne dokumentacije, pač pa zatrjuje, da naročnik pri ocenjevanju ponudb ni uporabil vnaprej določenih meril za oddajo javnega naročila oz. meril ni uporabil na način, kot so bila opisana v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Izpostavljene navedbe vlagatelja se po vsebini nanašajo na vprašanje, ali je naročnik po izteku roka za prejem ponudb spreminjal ali dopolnjeval dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, česar naročnik ne sme storiti (drugi odstavek 67. člena ZJN-3). Zatrjevane kršitve naročnika vlagatelju tudi niso bile oz. mu niso mogle biti znane pred potekom roka za predložitev ponudb, zato vlagateljevih navedb ni mogoče obravnavati kot prepoznih z vidika četrtega odstavka 25. člena ZPVPJN, kot to zatrjuje naročnik, saj ne gre za ugovore zoper vsebino določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, temveč za ugovore zoper ravnanje naročnika pri ocenjevanju ponudb. Državna revizijska komisija je zato v nadaljevanju vsebinsko obravnavala zahtevek za revizijo tudi v spornem delu.

Vendar pa gre ugotoviti, da so prepozne vlagateljeve revizijske navedbe v zvezi s kršitvijo načela enakopravne obravnave zaradi nesorazmernega podaljšanja roka za oddajo ponudb glede na pomembnost spremembe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Skladno s četrtim odstavkom 25. člena ZPVPJN vlagatelj po poteku roka, ki je določen za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, razen če to dopušča ZPVPJN in v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom. Ravnanje v nasprotju s citirano določbo je sankcionirano s prekluzijo, kar pomeni, da (naročnik in) Državna revizijska komisija takšnih prepozno očitanih (domnevnih) kršitev vsebinsko ne obravnavata. Ker v konkretnem postopku pravnega varstva vlagatelj šele v zahtevku za revizijo, vloženem po poteku roka, določenim za predložitev ponudb, navaja (domnevne) kršitve naročnika pri (ne) sorazmernem podaljšanju roka za oddajo ponudb (z dne 5. 4. 2017 na dne 10. 4. 2017), ki so mu bile znane dne 30. 3. 2017, to je z objavo popravka obvestila na Portalu javnih naročil (čemur vlagatelj ne nasprotuje), Državna revizijska komisija ugotavlja, da jih ni mogoče več vsebinsko obravnavati.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala revizijske navedbe vlagatelja v zvezi z (po vlagateljevem mnenju nepravilno) naročnikovo interpretacijo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila glede postavljenih meril za izbiro ekonomsko najugodnejšega ponudnika.

Na podlagi meril za oddajo javnega naročila, ki so element za vrednotenje in medsebojno primerjavo ponudb, naročnik med dopustnimi ponudbami izbere ekonomsko najugodnejšo ponudbo. Merila za oddajo javnega naročil, ki so urejena v 84. členu ZJN-3, morajo biti nediskriminatorna, sorazmerna in povezana s predmetom javnega naročila (peti odstavek 84. člena ZJN-3). Naročnik mora v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določiti relativno utež, ki jo dodeli vsakemu merilu, izbranemu za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe, razen če se slednja določi le na podlagi cene (sedmi odstavek 84. člena ZJN-3).

Načelo transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) med drugim zahteva, da so zahteve in merila za oddajo javnega naročila v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila jasno, natančno in nedvoumno določena, tako da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki natančno razumejo njihov pomen in jih lahko enako razlagajo ter da lahko naročnik dejansko preveri, ali so ponudbe izpolnjevale merila, ki veljajo za zadevno naročilo (prim. sodbo Sodišča EU št. C-368/10, točka 109). Namen zahteve po vnaprejšnji jasni, natančni in nedvoumni določitvi meril za oddajo javnega naročila v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila je preprečiti naročnikovo subjektivno oz. arbitrarno ocenjevanje in vrednotenje ponudb ter zagotoviti, da se ponudniki že vnaprej seznanijo z okoliščinami, ki bodo vplivale na oddajo javnega naročila. Le na ta način lahko ponudniki pripravijo ne samo dopustno, temveč tudi konkurenčno ponudbo, ki jo bo mogoče primerjati s ponudbami drugih ponudnikov. Pri ocenjevanju ponudb mora naročnik uporabiti le tista merila za oddajo javnega naročila, ki so bila navedena v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer na način, kot so bila opisana in ovrednotena. Naročnik namreč po poteku roka za prejem ponudb ne sme več spreminjati ali dopolnjevati dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (drugi odstavek 67. člena ZJN-3), prav tako pa mora naročnik pri ocenjevanju ponudb strogo ravnati v skladu z zahtevami, ki jih je sam vnaprej določil, kar izhaja iz načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) in načela transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3).

Naročnik je merila za oddajo javnega naročila določil v točki 2. »Merilo«, poglavja II. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, kjer je zapisal (podčrtane dele je izpostavila Državna revizijska komisija):
»Merilo za izbor najugodnejšega ponudnika je ekonomsko najugodnejša ponudba.

MERILO UTEŽ
Cena 80%
Referenčni projekti (več kot 2) 20%.

Naročnik bo ocenjeval samo dopustne ponudbe ponudnikov.«.

Dne 30. 3. 2017 ob 12:15 sta bila na Portalu javnih naročil objavljena naslednja vprašanje in odgovor:
»VPRAŠANJE
Spoštovani!
1. Merila: V razpisu imate opredeljeno, da se 80% točkuje na podlagi cene, 20% ponudbe pa z referenčnimi projekti. Pozivamo za bolj jasen prikaz točkovanja:
- izračun točk na podlagi ponujenih cen (objava enačbe, kajti izračuni so lahko različni),
- dodelitev točk na podlagi referenc (kriterij določitve točk).
[…]

ODGOVOR
1. Naročnik podaja naslednji prikaz točkovanja:
MERILO CENA:
št. točk ocenjevane ponudbe = (najnižja ponudbena vrednost v EUR z vsemi vključenimi dajatvami/ponudnikova ponudbena vrednost z vsemi vključenimi dajatvami) x 80

Pri izračunu števila točk bodo le-te zaokrožene na dve decimalni mesti.

MERILO REFERENČNI PROJEKTI:
0 – 2: 0 točk
3 – 4: 10 točk
5 in več: 20 točk.«.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je za rešitev konkretnega spora potrebno najprej odgovoriti na vprašanje, ali je naročnik ustrezno objavil spremembo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v delu, ki se nanaša na merila. Med strankama revizijskega postopka ni sporno, da je naročnik objavil spremembo meril na Portalu javnih naročil v obliki vprašanja in odgovora. Sporno med strankama je vprašanje ali bi moral takšno spremembo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila objaviti kot popravek obvestila. Državna revizijska komisija je v svoji praksi že večkrat odločila (npr. zadeve, št. 018-161/2016, 018-205/2016 in 018-010/2017), da so tudi pojasnila, ki jih naročnik objavi na portalu javnih naročil kot odgovore na vprašanja gospodarskih subjektov (prvi odstavek 67. člena ZJN-3), po vsebini in namenu enakovredna podatkom iz objave obvestila iz prve alinee prvega odstavka 60. člena ZJN-3. Celota teh podatkov ne glede na obliko, v kateri jih naročnik izrazi, so namreč del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Navedeno izhaja tudi iz točke 7. »Spremembe razpisne dokumentacije« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, kjer je naročnik določil, da se za spremembo ali dopolnitev dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila štejejo tudi odgovori na postavljena vprašanja ponudnikov ter da tako objavljeni odgovori predstavljajo sestavni del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Posledično so neutemeljene revizijske navedbe vlagatelja v zvezi z (ne)veljavno spremembo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Iz navedenih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in objavljenih odgovorov naročnika v zvezi s postavljenimi merili izhaja, da je naročnik za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe določil dve merili, merilo 1 - Cena, ki ga je ovrednotil z 80 % ponderjem in merilo 2 - Referenčni projekti, ki ga je ovrednotil z 20 % ponderjem. Pri tem ponudnik s petimi in več referenčnimi projekti dobi 20 točk, ponudnik s tremi do štirimi referenčnimi projekti dobi 10 točk, 0 točk pa dobi ponudnik z manj kot dvema referenčnima projektoma. V zvezi z merilom »Referenčni projekti« je treba v obravnavanem primeru izhajati iz postavljenega referenčnega pogoja, ki ga je naročnik določil v točki 3. a), poglavja E) dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (podčrtane dele izpostavila Državna revizijska komisija):

»Spisek referenc gospodarskega subjekta, to je najvažnejših referenc v zadnjih petih (5) letih pred rokom za oddajo ponudb in sicer, da je gospodarski subjekt izvedel vsaj dva (2) istovrstna posla (t.j. tista dela iz specifikacije naročila, ki jih gospodarski subjekt prevzema v ponudbi) v vrednosti 50.000,00 EUR (brez DDV) za posameznega naročnika (razpisni obrazec 7), od tega vsaj en (1) istovrstni posel na objektu – stavbi splošnega družbenega pomena (126) po Enotni klasifikaciji objektov.«.

Z vprašanjem in odgovorom, objavljenima na Portalu javnih naročil dne 31. 3. 2017 ob 07:07 uri, je naročnik spremenil referenčni pogoj v delu, ki se nanaša na referenčno obdobje, in sicer ga je podaljšal iz 5 let na 8 let pred rokom za oddajo ponudb. Nadalje je naročnik spremenil referenčni pogoj v delu, ki se nanaša na istovrstni posel na objektu z vprašanjem in odgovorom objavljenima na Portalu javnih naročil dne 31. 3. 2017 ob 11:45 uri, in sicer je namesto objekta s klasifikacijo 126 zahteval objekt s klasifikacijo 11302. Izpostavljena odgovora naročnika, skladno s prvim odstavkom 67. člena ZJN-3, predstavljata del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Iz navedenih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega izhaja, da je naročnik za izpolnitev referenčnega pogoja zahteval predložitev (minimalno) dveh referenc, ki se nanašata na referenčno obdobje 8 let pred rokom za oddajo ponudbe v vrednosti (vsaka) 50.000,00 EUR (brez DDV) ter na istovrstni posel, pri čemer se mora vsaj (oziroma le) ena izmed predloženih referenc za istovrstni posel nanašati na istovrstni objekt s klasifikacijo 11302 - Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine. Ob tem gre pojasniti, da v skladu s pojasnilom Priloge 1 Uredbe o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena (Uradni list RS, št. 109/11) spadajo pod klasifikacijo 11302 primeroma sledeči objekti: domovi za starejše osebe, študentski in dijaški domovi, internati, delavski domovi, domovi za odvajanje od odvisnosti, sirotišnice, samostani, begunski centri, prehodni domovi za tujce, materinski domovi, zavetišča in podobno.

Med strankama revizijskega postopka ni sporno, da izbrani ponudnik izpolnjuje postavljeni referenčni pogoj ter da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil sedem referenc, ki se vse nanašajo na zahtevano referenčno obdobje, da vse ustrezajo zahtevani referenčni vrednosti ter da se ena izmed predloženih referenc nanaša na objekt s klasifikacijo 11302, ostale pa na objekte z drugo klasifikacijo. Prav tako med strankama revizijskega postopka ni sporno, da je vlagatelj predložil v ponudbi tri reference, ki se vse nanašajo na istovrstni objekt, ki spada v klasifikacijo 11302. V navedeno se je prepričala tudi Državna revizijska komisija z vpogledom v spisovno ter ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika in vlagatelja.

Sporno vprašanje med strankama revizijskega postopka je ali naročnik pri ocenjevanju v skladu s postavljenim merilom »Referenčni projekti« ne bi smel upoštevati štirih predloženih referenc izbranega ponudnika, ker se, ob upoštevanju predmeta javnega naročila, ne nanašajo na istovrstni posel. Namreč izbranemu ponudniku (po mnenju vlagatelja) takšne reference ne bi smele prinesti prednosti v primerjavi z vlagateljem, ki je preložil reference, ki se nanašajo na istovrstni posel, glede na predmet javnega naročila, to je dom starejših občanov.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljevemu stališču, da bi se morale upoštevati v okviru merila le reference, ki se upoštevaje predmet javnega naročila nanašajo na izdelavo projektne dokumentacije za objekt dom starejših občanov oz. da bi ponudnik s takšnimi referencami moral imeti prednost, ni mogoče pritrditi. Naročnik je za eno izmed meril za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe določil referenčne projekte, le-te pa je določil v okviru referenčnega pogoja. Na podlagi postavljenega referenčnega pogoja gre za istovrstni posel šteti izdelavo projektne dokumentacije za katerikoli objekt v referenčnem obdobju 8 let pred rokom za oddajo ponudbe ter v vrednosti 50.000,00 EUR (brez DDV), za istovrstni posel na objektu pa objekt s klasifikacijo 11302 - Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine. Ker iz postavljenega referenčnega pogoja ne izhaja zahteva za izdelavo projektne dokumentacije izključno za objekt dom starejših občanov, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ne gre slediti vlagateljevi razlagi glede postavljenega merila referenčnega projekta, saj ta nima podlage v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila in je ni mogoče sprejeti.

V zvezi z obrazložitvijo odločitve o oddaji javnega naročila, glede katere vlagatelj zatrjuje, da je pomanjkljiva, je Državna revizijska komisija že v več odločitvah zapisala, da je namen obrazložitve odločitve o (ne)oddaji naročila, predvsem seznanitev ponudnikov z zadostnimi informacijami, potrebnimi za učinkovito uveljavljanje pravnega varstva. Ni tako nujno, da je obrazložitev vseobsežna, mora pa vsebovati jasne in nedvoumne razloge naročnika do te mere, da se ponudniki lahko seznanijo z utemeljitvijo odločitve, da lahko zaščitijo svoje pravice in preverijo, ali je odločitev o oddaji naročila zakonita ali ne.

Vlagatelj kot razlog za neobrazloženost odločitve o oddaji naročila navaja neobrazložitev načina ocenjevanja referenc kot merila. Iz odločitve o oddaji javnega naročila izhaja, da je naročnik prejel štiri pravočasne ponudbe, v katerih so ponudniki glede na postavljena merila podali ponudbeno ceno ter število referenčnih projektov (kot izhaja iz zapisnika o odpiranju ponudb z dne 10. 4. 2017). Iz tabele 1 je razvidno, da je vlagatelj predložil ponudbo s ponudbeno ceno 76.500,00 EUR ter s tremi referenčnimi projekti, izbrani ponudnik pa je predložil ponudbo s ponudbeno ceno 79.900,00 EUR ter s sedmimi referenčnimi projekti. Nadalje iz odločitve o oddaji javnega naročila izhaja, da je naročnik skladno s postavljenimi merili (cena 80% in referenčni projekti 20%) pregledal in razvrstil dopustne ponudbe, v ta namen pa pripravil tabelo 2, v katero je vpisal za vsakega posameznega ponudnika naziv, št. točk – cena, št. točk referenčni projekti, št. točk – skupaj in rang. Ob zapisanem Državna revizijska komisija ugotavlja, da ne gre slediti vlagateljevim zatrjevanjem, da naročnik odločitve o oddaji javnega naročila ni obrazložil v skladu s standardom obrazložitve.



Ob zapisanem Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati ravnanja v nasprotju z določili ZJN-3 ter lastne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je v skladu s postavljenimi merili, kot ekonomsko najugodnejšo ponudbo izbral ponudbo izbranega ponudnika.

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v zvezi z uporabo postavljenih meril, je Državna revizijska komisija, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 19 . 7. 2017

Predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- PROJEKTIVNI BIRO VELENJE d.d., Prešernova cesta 8, 3320 Velenje,
- SAVAPROJEKT d.d., Cesta krških žrtev 59, 8270 Krško,
- OBČINA MORAVČE, Vegova ulica 9, 1251 Moravče,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran