018-106/2017 Mestna občina Koper

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku pravnega varstva, ki se nanaša na projektni natečaj »Vertikalna mobilna povezava obalnega območja z Markovim hribom v Kopru«, ter na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja ARCADA d.o.o., Morje, Priolova cesta 38, Fram, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Koper, Verdijeva ulica 10, Koper (v nadaljevanju: naročnik), dne 30. 6. 2017

odločila:

1. Vlagateljevemu primarnemu zahtevku se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o ustavitvi postopka projektnega natečaja »Vertikalna mobilna povezava obalnega območja z Markovim hribom v Kopru«, kot izhaja iz dokumenta »Sklep o ustavitvi postopka«, št. 351-73/2017 z dne 8. 5. 2017.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 1.571,18 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 31. 3. 2017 sprejel sklep o začetku postopka javnega, projektnega, odprtega, anonimnega, enostopenjskega natečaja za izbiro strokovno najprimernejše rešitve in izbiro izdelovalca projektne dokumentacije »Vertikalna mobilna povezava obalnega območja z Markovim hribom v Kopru«. Obvestilo o natečaju je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 12. 4. 2017, pod št. objave JN003140/2017-I01. Dne 8. 5. 2017 je naročnik izdal dokument »Sklep o ustavitvi postopka«, št. 351-73/2017, ki je bil objavljen na Portalu javnih naročil dne 15. 5. 2017 (v nadaljevanju: odločitev o ustavitvi postopka), s katerim je ustavil postopek zadevnega projektnega natečaja.

Vlagatelj je zoper odločitev o ustavitvi postopka pravočasno, dne 24. 5. 2017, vložil zahtevek za revizijo, v katerem zahteva razveljavitev odločitev, podredno pa povrnitev stroškov priprave natečajnega elaborata v višini 10.577,40 EUR ter v vsakem primeru povrnitev stroškov pravnega varstva. Uvodoma vlagatelj očita naročniku, da v odločitvi o ustavitvi postopka ni navedel pravnega pouka. Nadalje navaja, da naročnik ni imel dejanske podlage za sprejetje takšne odločitve, da ni navedenega roka za vložitev zahtevka za revizijo in ne višina takse ter da odločitev ni bila obrazložena v skladu z zakonom, s tem pa je naročnik kršil načela enakopravne obravnave ponudnikov, transparentnosti in zagotavljanja konkurence med ponudniki. Navaja še, da je dolžnost naročnika, da obrazloži svojo odločitev, saj s tem zagotovi gospodarskim subjektom oz. vlagatelju možnost učinkovitega pravnega varstva. V zaključku pojasnjuje višino stroškov nastalih s pripravo elaborata, ker je naročnik sredi roka za izdelavo natečajnih elaboratov postopek arbitrarno ustavil, kar je nezakonito in netransparentno, ter posledično zahteva povračilo za stroške, ki jih je imel do sedaj z izdelavo natečajnega elaborata..

Naročnik je s sklepom, št. 351-73/2017 z dne 6. 6. 2017 (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo), vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen ter zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov pravnega varstva. Naročnik uvodoma pojasnjuje, da je pri preverjanju obveznih sestavin zahtevka za revizijo ugotovil pomanjkljivosti, vendar ga je ne glede na to vsebinsko obravnaval. Nadalje po naročnikovem mnenju, upoštevaje določbo prvega odstavka 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15; v nadaljevanju: ZJN-3) in komentar tega zakona, ni potrebno navesti pravnega pouka ali obrazložiti odločitev o ustavitvi postopka oddaje javnega naročila, temveč jo lahko naročnik brez omejitev sprejme kadarkoli do roka za oddajo ponudb. V nadaljevanju zavrača plačilo zahtevane odškodnine vlagatelja, saj je javni natečaj del javno naročniške zakonodaje, v skladu s katero ponudnikom za pripravo ponudb v primerih prekinitve postopka ne pripada odškodnina.

Vlagatelj se je dne 9. 6. 2017 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. V vlogi vztraja pri svojih revizijskih navedbah ter dodaja, da je treba zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov priprave natečajnega elaborata presojati po pravilih odškodninske odgovornosti.

Naročnik je dne 13. 6. 2017 Državni revizijski komisiji, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN, v odločanje odstopil vso dokumentacijo o oddaji javnega naročila oz. v konkretnem primeru projektnega natečaja in dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavnem primeru je Državna revizijska komisija pred meritorno presojo vlagateljevih očitkov v revizijskem zahtevku na podlagi 31. člena ZPVPJN najprej preverila obstoj procesnih predpostavk, med drugim ali vloženi revizijski zahtevek vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN. Naročnik namreč v odločitvi o zahtevku za revizijo navaja, da je zahtevek za revizijo pomanjkljiv, in sicer v delu, ki se nanaša na poslovni naslov vlagatelja, ter da takse za revizijski postopek ni plačal vlagatelj ali njegov pooblaščenec, temveč tretja oseba, ki ni stranka (pred)revizijskega postopka.

Iz 1. točke prvega odstavka 15. člena ZPVPJN je razvidno, da mora zahtevek za revizijo vsebovati ime in naslov vlagatelja ter kontaktno osebo. Naročnik mora v skladu s prvim odstavkom 26. člena ZPVPJN pred vsebinsko obravnavo preizkusiti, ali zahtevek za revizijo vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN. Če pri tem ugotovi, da zahtevek za revizijo ne vsebuje vseh obveznih sestavin iz prvega odstavka 15. člena ZPVPJN in manjkajoče sestavine niso razvidne iz vsebine dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila, nemudoma, najpozneje pa v treh delovnih dneh od prejema zahtevka za revizijo, vlagatelja pozove, da ga v treh delovnih dneh od prejema poziva dopolni. Če vlagatelj v roku zahtevka za revizijo ne dopolni ali ga ne dopolni ustrezno, naročnik zahtevek za revizijo v treh delovnih dneh od poteka roka za dopolnitev s sklepom zavrže. Če vlagatelj zahtevek za revizijo pravočasno in ustrezno dopolni, ga naročnik sprejme v obravnavo (četrti odstavek 26. člena ZPVPJN).

Iz navedenih določb ZPVPJN izhaja, da mora naročnik v primeru, če vlagatelj navede napačno oz. pomanjkljivo ime ali naslov, vlagatelja pozvati k dopolnitvi zahtevka za revizijo, zahtevek za revizijo pa mora zavreči šele v primeru, če ga vlagatelj ne dopolni pravočasno oziroma ga ne dopolni v skladu z njegovim pozivom. V odločitvi o zahtevku za revizijo naročnik navaja, da je vlagatelj navedel nepravilen poslovni naslov, ker je navedel »Priolova cesta 38, Fram« in ne »Morje, Priolova cesta 38, Fram«, kar je naročnik ugotovil z vpogledom v Poslovni register Slovenije. Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je zahtevek za revizijo vložil vlagatelj ARCADA d.o.o., Priolova cesta 38, Fram, ki ga zastopa pooblaščenec Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova 12, Ljubljana. Zahtevku za revizijo je vlagatelj priložil izpisek iz spletne strani Bizi.si, iz katerega poleg že navedenih podatkov izhaja matična številka ter davčna številka vlagatelja. Ob zapisanem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je (že) na podlagi zahtevka za revizijo (in njegovih prilog) mogoče določno ugotoviti vlagateljevo subjektivno identiteto (naziv, ulico in občino poslovnega naslova, matično ter davčno številko), zato zgolj nenavedba naselja (Morje) v občini Fram v konkretnem primeru ne vpliva na enoznačno ugotovitev, kdo je vlagatelj oz. kateri je popolni poslovni naslov vlagatelja. Ob tem ne gre prezreti, da je podatek o poslovnem naslovu pravne osebe javen podatek, dostopen preko spletnega portala AJPES, ter da vlagatelj nastopa s pooblaščencem, ki je pooblaščen tudi za vročanje vseh vlog v predmetnem (pred)revizijskem postopku. V posledici navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da v konkretnem primeru v tem delu ni bilo potrebno dopolnjevanje zahtevka za revizijo.

Nadalje naročnik navaja, da takse ni plačal vlagatelj ali njegov pooblaščenec, temveč tretja oseba, ki ni stranka tega postopka.

Potrdilo o plačilu takse je obvezna sestavina zahtevka za revizijo, njegova predložitev pa je procesna predpostavka za meritorno odločanje. Določbe v zvezi s plačilom takse in predložitvijo potrdila so v ZPVPJN izredno stroge. Vlagatelj zahtevka za revizijo je namreč v skladu z drugim odstavkom 15. člena ZPVPJN potrdilo o plačilu takse v ustrezni višini dolžan priložiti zahtevku za revizijo. Če tega ne stori ali če iz sicer priloženega potrdila ni razvidno plačilo takse v ustrezni višini, naročnik zahtevka za revizijo ne obravnava kot nepopolne vloge oz. vlagatelja ne poziva k njegovi dopolnitvi, temveč na podlagi tretjega odstavka 26. člena ZPVPJN zahtevek za revizijo s sklepom zavrže. Glede na roke, ki so določeni za vložitev zahtevka za revizijo (25. člen ZPVPJN), zavrženje zahtevka za revizijo praviloma pomeni izgubo pravice do uveljavljanja pravnega varstva v konkretnem postopku javnega naročanja.

Ker mora biti v skladu z 10. členom ZPVPJN (načelo dostopnosti) vsakemu, ki je zainteresiran za dodelitev naročila, pod enakimi pogoji dostopno pravno varstvo, s katerim se varujejo interesi, zagotovljeni s predpisi, ki urejajo javno naročanje, in ker je pravica do pravnega varstva ena izmed temeljnih ustavnih pravic, ZPVPJN s strogimi določbami glede plačila takse in takojšnjim zavrženjem zahtevka v primeru nepredložitve potrdila o plačilu posega v načelo učinkovitega zagotavljanja pravnega varstva. Določb ZPVPJN, ki urejajo plačilo takse in obveznost prilaganja potrdila, zato ni mogoče razlagati na način, ki bi še zaostril pogoje vlaganja zahtevkov za revizijo. Če bi bil namen ZPVPJN, da mora takso plačati le vlagatelj zahtevka za revizijo, bi moral ta predpis to tudi izrecno določiti. Ker takšne izrecne določbe ni oz. ker ni izrecne prepovedi, po kateri revizijske takse ne bi smela plačati tudi druga oseba, glede na stroge posledice neustreznega izkazovanja plačila takse in glede na načelo učinkovitega zagotavljanja pravnega varstva določb ZPVPJN ni dopustno razlagati na način, da mora takso vedno plačati le vlagatelj zahtevka za revizijo. V primeru, kadar je iz priloženega potrdila o plačilu takse razvidno, da je bila plačana na ustrezen račun, da je bila plačana v ustrezni višini in da je bila plačana za konkreten predrevizijski oz. revizijski postopek, potrdila ni mogoče obravnavati kot neustreznega, in sicer tudi v primeru, če je iz njega razvidno, da je denar na račun za vlagatelja nakazala druga oseba (tako Državna revizijska komisija npr. že v zadevi št. 018-292/2011).

V konkretni zadevi je iz spisovne dokumentacije razvidno, da takse res ni plačal vlagatelj oz. njegov pooblaščenec, temveč tretja oseba, ki ni stranka tega postopka. Vendar je vlagatelj priložil zahtevku za revizijo potrdilo o plačilu takse, iz katerega izhaja, da je bila taksa plačana v ustrezni višini, na ustrezen transakcijski račun, z ustrezno referenco ter pravočasno.

Ob vsem zapisanem Državna revizijska komisija ugotavlja, da zahtevek za revizijo vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN, zato je tega sprejela v vsebinsko obravnavo v skladu z drugim odstavkom 31. člena ZPVPJN.

Državna revizijska komisija pritrjuje vlagateljevim navedbam, da naročnik v sklepu o ustavitvi postopka ni podal pravnega pouka. Vendar gre v obravnavanem primeru ugotoviti, da umanjkanje pravnega pouka v odločitvi o ustavitvi postopka ni v ničemer vplivalo na vlagateljev pravni položaj v predmetnem revizijskem postopku. Vlagatelj je namreč, kot določa peti odstavek 25. člena ZPVPJN v roku osmih delovnih dni od prejema odločitve o ustavitvi postopka vložil zahtevek za revizijo ter priložil potrdilo o plačilu ustrezne takse, tako pa tudi uveljavljal pravno varstvo v okvirih, ki mu jih daje ZPVPJN. Vlagatelju s tem naročnikovim ravnanjem tako ni bilo poseženo v njegovo pravico do učinkovitega uveljavljanja pravnega varstva oz. mu zaradi takšnega ravnanja ni nastala kakršnakoli škoda, naročnik (kot tudi Državna revizijska komisija) pa je njegov zahtevek za revizijo vsebinsko obravnaval.

Med strankama revizijskega postopka je spor glede zakonitosti naročnikove odločitve o ustavitvi postopka oddaje javnega naročila oz. projektnega natečaja. Vlagatelj naročniku očita kršitev načela transparentnosti, s tem v zvezi pa kršitev pravice do učinkovitega pravnega varstva, in sicer zaradi neobrazložene odločitve o ustavitvi postopka, saj pravilnosti naročnikove odločitve ni mogoče objektivno preveriti.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik izvedel projektni natečaj, ki je postopek javnega naročila, ki naročniku omogoči, predvsem na področjih urbanističnega in krajinskega načrtovanja, arhitekture in inženiringa ali obdelave podatkov, pridobitev načrta ali projekta, ki ga izbere žirija po razpisu nagradnega natečaja ali natečaja brez podelitve nagrad (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3). Naročnik izvede projektni natečaj v skladu s petim poglavjem ZJN-3 in pri tem uporablja postopke, ki ustrezajo splošnim določbam ZJN-3 (prvi odstavek 102. člena ZJN-3). Iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja, da je naročnik izvajal postopek projektnega natečaja na podlagi odprtega postopka ter pred rokom za oddajo ponudb sprejel odločitev o ustavitvi postopka.

Revizijske navedbe vlagatelja je potrebno presojati (upoštevaje prvi odstavek 102. člena ZJN-3) z vidika 90. člena ZJN-3, ki ureja možne načine zaključka postopka oddaje javnega naročila (ustavitev postopka, (ne)oddaja javnega naročila, zavrnitev vseh ponudb, odstop od izvedbe javnega naročila). Prvi odstavek 90. člena ZJN-3 naročniku omogoča, da do roka za oddajo ponudb kadar koli ustavi postopek oddaje javnega naročila. Kadar izvaja naročnik postopek javnega naročanja, v katerem objavi povabilo k sodelovanju, mora navedeno odločitev objaviti na portalu javnih naročil, in, če je to glede na vrednost ali predhodne objave primerno, v Uradnem listu Evropske unije. Že predložene ponudbe mora naročnik neodprte vrniti pošiljateljem.

Iz navedenih določb ZJN-3 izhaja, da je ustavitev postopka oddaje javnega naročila eden izmed načinov zaključka postopka oddaje javnega naročila brez izbire najugodnejšega ponudnika. Pri vseh ravnanjih naročnika v postopku javnega naročanja, tako pa tudi pri izdaji odločitve, kot je obravnavana v konkretni zadevi, je potrebno upoštevati temeljna načela javnega naročanja, zlasti načelo transparentnosti, namen spoštovanja teh načel pa je tudi v zagotovitvi spoštovanja temeljnih načel pravnega varstva v postopkih javnega naročanja, predvsem načela hitrosti in učinkovitosti pravnega varstva (9. člen ZPVPJN) ter načela dostopnosti do pravnega varstva (10. člen ZPVPJN).

Načelo transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3), v skladu s katerim mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, je namreč ključnega pomena za uresničevanje učinkovitega pravnega varstva (9. člen ZPVPJN, v povezavi s 7. členom ZPVPJN). (Šele) izpolnjena dolžnost naročnika, da obrazloži svojo odločitev o (ne)oddaji javnega naročila zagotovi ponudnikom možnost uresničitve pravice do učinkovitega pravnega sredstva, ker prizadetim subjektom omogoči, da se seznanijo s poglavitnimi razlogi naročnikove odločitve, preverijo njihovo logično in pravno vzdržnost ter se na podlagi preizkusa razumnosti omenjene odločitve po lastni presoji odločijo, ali jo bodo izpodbijali v postopku pravnega varstva. Da pa bi mogli prizadeti subjekti sprejeti odločitev o (ne)uveljavljanju pravnega varstva, morajo biti v zadostni meri seznanjeni s konkretnimi ter jasnimi razlogi, ki so naročnika vodili pri sprejemu njegove odločitve. Upoštevaje, da je odločitev o ustavitvi postopka ena izmed odločitev o oddaji javnega naročila opredeljenih v 90. členu ZJN-3 ter določilo enajstega odstavka 90. člena ZJN-3, da naročnik v odločitvah iz tega člena opozori ponudnike in kandidate o možnem pravnem varstvu, pa tudi ob upoštevanju prvega odstavka 5. člena ZPVPJN, ki določa, da se zahteva za pravno varstvo v postopkih javnega naročanja lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila zoper vsakršno ravnanje naročnika, ki pomeni kršitev predpisov, ki bistveno vpliva ali bi lahko bistveno vplivalo na oddajo javnega naročila, je potrebno šteti, da je tudi zoper odločitev o ustavitvi postopka oddaje javnega naročila mogoče vložiti pravno sredstvo. Pravica do učinkovitega pravnega varstva pa se lahko uresničuje le ob spoštovanju načela transparentnosti in navedbi razlogov, ki predstavljajo podlago za sprejem različnih naročnikovih odločitev v postopku oddaje javnega naročila.

Ob zapisanem gre v zvezi z naročnikovo dolžnostjo seznaniti ponudnike z zadostnimi informacijami, ki omogočajo uresničitev pravice do učinkovitega pravnega varstva, smiselno upoštevati tudi ustaljeno prakso Državne revizijske komisije glede namena obrazložitve naročnikove odločitve (prim. odločitve v zadevah, št. 018-070/2015, 018-234/2015, 018-163/2016, 018-242/2016 itd.). Namen obrazložitve odločitve o (ne)oddaji naročila je predvsem seznanitev ponudnikov z zadostnimi informacijami, potrebnimi za učinkovito uveljavljanje pravnega varstva. Ni tako nujno, da je obrazložitev vseobsežna, mora pa vsebovati jasne in nedvoumne razloge naročnika do te mere, da se ponudniki lahko seznanijo z utemeljitvijo odločitve, da lahko zaščitijo svoje pravice in preverijo, ali je odločitev o (ne)oddaji naročila zakonita ali ne.

V obravnavanem postopku javnega naročanja je naročnik v sklepu o ustavitvi postopka javnega natečaja navedel, da se postopek javnega naročila za predmetni projektni natečaj ustavi na podlagi prvega odstavka 90. člena ZJN-3 ter da odločitev velja takoj.

Iz izpodbijane odločitve je razvidno, da naročnik ni navedel nobenih razlogov, ki bi bili podlaga za odločitev o ustavitvi postopka oz. ni navedel zadostnih informacij, s katerimi bi zagotovil spoštovanje načela transparentnosti in ki bi omogočale uresničitev pravice do učinkovitega pravnega varstva. Na navedeno ne morejo vplivati navedbe naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, da iz komentarja ZJN-3 izhaja, da v odločitvi o ustavitvi postopka ni potrebno navesti pravnega pouka, posledično pa (po naročnikovem mnenju) obrazložitev ni sestavni del take odločitve. Državna revizijska komisija zaključuje, da naročnik ni obrazložil oz. ni navedel zadostnih informacij v odločitvi o ustavitvi postopka zadevnega javnega naročila kot eni izmed odločitev brez izbire najugodnejšega ponudnika v skladu z določili ZJN-3, s čimer je ravnal v nasprotju z načelom transparentnosti (6. člen ZJN-3).

V posledici navedenega je Državna revizijska komisija v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o ustavitvi projektnega natečaja »Vertikalna mobilna povezava obalnega območja z Markovim hribom v Kopru«, kot izhaja iz dokumenta »Sklep o ustavitvi postopka«, št. 351-73/2017 z dne 8. 5. 2017.

Na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročnika napotuje, da predmetni postopek zaključi na enega izmed načinov, ki ga omogoča ZJN-3, pri tem pa upošteva določila omenjenega zakona, zlasti načelo transparentnosti ter predmetno odločitev Državne revizijske komisije.

Iz razloga, ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila že v primarno postavljenem pravovarstvenem predlogu, v nadaljevanju prav tako ni odločala o podredno postavljenem pravovarstvenem predlogu, kot ga vlagatelj podaja v zahtevku za revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Glede takse Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je taksa za predrevizijski postopek in revizijski postopek v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 70. člena ZPVPJN strošek predrevizijskega in revizijskega postopka. Povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku in revizijskem postopku, je skladno s 70. členom ZPVPJN odvisna od (ne)utemeljenosti zahtevka za revizijo (načelo uspeha), iz česar izhaja, da je odločitev o stroških akcesorne narave, saj je odvisna od odločitve o glavni stvari (zahtevku za revizijo). Upoštevaje uvodno ugotovitev glede plačila takse Državna revizijska komisija ugotavlja, da ne gre pritrditi naročniku, da vlagatelj ni upravičen do povračila takse, zgolj iz razloga, ker jo je plačala tretja oseba, ki ni stranka postopka.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN). Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je vlagatelj, skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN, upravičen do povrnitve potrebnih stroškov postopka pravnega varstva. Državna revizijska komisija je skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: OT) vlagatelju kot potrebne, ob upoštevanju ocenjene vrednosti projektnega natečaja, priznala naslednje stroške:

- strošek odvetniških storitev za sestavo zahtevka za revizijo v višini 1.000 točk (prva točka tar. št. 40 OT), kar ob upoštevanju 22% DDV znaša 559,98 EUR;
- izdatke po 11. členu OT (in sicer 2% od 1.000 točk) v višini 20 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 11,20 EUR;
- strošek plačane takse za zahtevek za revizijo v višini 1.000 EUR.

Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne stroške priznala stroške v višini 1.571,18 EUR. Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala stroškov odvetniških storitev za posvet s stranko po tar. št. 39/1 OT. Priprava zahtevka za revizijo ni mogoča brez predhodnega sestanka s stranko, zato izpostavljenih stroškov ni mogoče priznati kot samostojne storitve, ki ni zajeta v drugih tarifnih številkah OT (glej tar. št. 39 OT).

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 30.6. 2017

Predsednica senata:
mag. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije








Vročiti:
- Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova 12, 1000 Ljubljana,
- Mestna občina Koper, Verdijeva ulica 10, 6000 Koper,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran