018-104/2017 Občina Mengeš

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter Nine Velkavrh in mag. Mateje Škabar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »UREDITEV KOMUNALNE INFRASTRUKTURE V DELU ROPRETOVE CESTE V MENGŠU«, ter na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja GRATEL, d.o.o., Laze 18A, Kranj, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Potočnik in Prebil o.p., d.o.o., Ajdovščina 4, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika OBČINA MENGEŠ, Slovenska cesta 30, Mengeš (v nadaljevanju: naročnik), dne 30. 6. 2017

odločila:

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila »UREDITEV KOMUNALNE INFRASTRUKTURE V DELU ROPRETOVE CESTE V MENGŠU«, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila«, št. 430-5/2016 z dne 24. 4. 2017.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 8.332,88 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 27. 2. 2017 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku. Obvestilo o naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 27. 2. 2017, pod št. objave JN001421/2017-B01.

Naročnik je dne 24. 4. 2017 izdal dokument »Odločitev o oddaji naročila«, št. 430-5/2016, ki je bil objavljen na Portalu javnih naročil dne 25. 4. 2017 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila) ter iz katerega izhaja, da je za izvedbo predmetnega javnega naročila izbral ponudnika LAVACO, d.o.o., Cesta Andreja Bitenca 68, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Naročnik je prejel devet pravočasnih ponudb, ki jih je najprej razvrstil glede na postavljeno merilo, nato pa prvouvrščeno ponudbo preveril z vidika dopustnosti. Ponudba vlagatelja je bila uvrščena na drugo mesto.

Po opravljenem vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika je vlagatelj zoper odločitev o oddaji naročila pravočasno vložil zahtevek za revizijo, datiran z dnem 10. 5. 2017, ki ga je naročnik prejel dne 11. 5. 2017. V njem predlaga razveljavitev predmetne odločitve ter povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna, zato bi jo moral naročnik izključiti ter izbrati njegovo (dopustno) ponudbo. Navaja razloge, zakaj (po njegovem mnenju) ponudba izbranega ponudnika ne ustreza zahtevam in pogojem iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ter zakaj naj ne bi bilo dopustno dopolnjevanje ponudbe v teh delih. Vlagatelj tako zatrjuje, da:
– izbrani ponudnik ni predložil zahtevanih atestov in certifikatov za kanalizacijo oz. tehnične dokumentacije, dopolnjevanje ponudbe v tem delu pa je nedopustno, ker bi šlo za definiranje tehničnih lastnosti ponujenega blaga,
– izbrani ponudnik ni predložil ustreznega finančnega zavarovanja za resnost ponudbe, saj je predložil menično izjavo, ki odstopa od pripravljenega vzorca, ter ni predložil bianco menice, temveč jo je izpolnil, ponudbe v tem delu pa ni dopustno dopolnjevati,
– izbrani ponudnik ni vpisal dolžine garancijske dobe v pripravljen obrazec, kot je bilo zahtevano, dopolnjevanje pa ni dopustno, ker tega podatka (izjave volje) ni mogoče objektivno preveriti,
– iz ponudbe izbranega ponudnika ni razvidno, katero funkcijo od treh zahtevanih (odgovorni vodja gradbišča, montaže kanalizacije, montaže vodovoda) izkazuje nominirana oseba za odgovornega vodjo del, tako je izbrani ponudnik nominiral le en kader in ne treh, kot je bilo zahtevano, dopolnjevanje ponudbe v delu, ki se nanaša na kadre, pa ni dopustno, ker podatka ni mogoče objektivno preveriti,
– iz predloženih referenc ni razvidno izpolnjevanje vseh zahtev postavljenega referenčnega pogoja (dolžina, DN zasunov, fi cevi), naročnik pa je reference brez preveritve ocenil kot ustrezne.

Izbrani ponudnik se je v vlogi z dne 17. 5. 2017 opredelil do posameznih revizijskih navedb vlagatelja ter jih zavrača, saj je mnenja, da je naročnik pravilno ocenil njegovo ponudbo kot dopustno.

Naročnik je z dokumentom »Odločitev o zahtevku za revizijo«, št. 430-5/2016 z dne 1. 6. 2017 (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo), vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega, posledično pa je zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva. Naročnik se je opredelil do vlagateljevih navedb glede (ne)dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika in do (ne)dopustnosti dopolnjevanja te. Naročnik tako v zvezi:
– s tehnično dokumentacijo pojasnjuje, da je izbrani ponudnik predložil vse zahtevane dokumente, oz. je naročnik sam preveril ustreznost ponujenega vgradnega materiala, v vsakem primeru pa bi bilo dopustno pojasnjevanje oz. dopolnjevanje ponudbe v tem delu,
– z menično izjavo pojasnjuje, da je ustrezna ter da bi šlo lahko zgolj za nejasnost dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki se je ne sme šteti v škodo izbranega ponudnika, (bianco) menica pa kljub izpolnjenim podatkom ne predstavlja slabšega finančnega zavarovanja in omogoča unovčenje,
– z garancijsko dobo pojasnjuje, da je izbrani ponudnik podpisal in žigosal izjavo, s tem pa potrdil zahtevano 5-letno garancijsko dobo,
– z odgovornim vodjo del pojasnjuje, da je omogočil, da lahko ponudniki izpolnijo kadrovski pogoj tudi s tremi različnimi kadri oz. tremi različnimi odgovornimi vodjami del, kar pa ne pomeni, da ni mogoče kadrovskega pogoja izpolniti z eno osebo, ki izkazuje reference za vse tri funkcije,
– z referencami navaja, da jih je preveril tudi neposredno pri referenčnih naročnikih ter ustrezajo vsem postavljenim zahtevam referenčnega pogoja.

Naročnik je dne 7. 6. 2017 Državni revizijski komisiji, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN, v odločanje odstopil dokumentacijo o oddaji javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka ter dne 20. 6. 2017 še preostalo dokumentacijo.



Vlagatelj se je v vlogi z dne 8. 6. 2017 opredelil do navedb naročnika ter vztraja pri revizijskih navedbah.

Po pregledu vse odstopljene dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede zakonitosti naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila, in sicer v zvezi z oceno ponudbe izbranega ponudnika kot dopustne glede zahteve po predložitvi tehnične dokumentacije, glede finančnega zavarovanja za resnost ponudbe, glede garancijske dobe ter glede izpolnjevanja kadrovskega in referenčnega pogoja.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala revizijske navedbe vlagatelja v zvezi finančnim zavarovanjem za resnost ponudbe.

Vlagateljeve revizijske navedbe je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15; v nadaljevanju: ZJN-3), ki določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

- ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
- ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Glede finančnega zavarovanja za resnost ponudbe je potrebno izhajati tudi iz drugega odstavka 93. člena ZJN-3, ki določa, da je finančno zavarovanje, kadar ga naročnik zahteva, del ponudbene dokumentacije. Na njegovi podlagi lahko naročnik določi pogoje in načine zavarovanja za resnost ponudbe, dobro izvedbo posla ali odpravo napak v garancijski dobi. Če naročnik zahteva pogoje in načine zavarovanja, morajo biti ti pogoji in načini sorazmerni z javnim naročilom.

Kadar naročnik določi zahtevo za predložitev finančnega zavarovanja za resnost ponudbe, mora upoštevati tudi pravila iz Uredbe o finančnih zavarovanjih pri javnem naročanju (Uradni list RS, št. 27/2016; v nadaljevanju: Uredba), ki je bila izdana na podlagi tretjega odstavka 93. člena ZJN-3. V skladu s tretjim odstavkom 88. člena ZJN-3 je namen zavarovanja za resnost ponudbe ta, da naročnik (v primeru, kadar zahteva njegovo predložitev) unovči zavarovanje, če ponudnik umakne svojo ponudbo po preteku roka za predložitev ponudb.

Naročnik je v predmetnem postopku javnega naročila določil zahteve glede predložitve finančnega zavarovanja za resnost ponudbe v točki 13.1 »Finančno zavarovanje za resnost ponudbe« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, kjer je zapisal (podčrtane dele izpostavila Državna revizijska komisija):

»Za zavarovanje resnosti ponudbe so ponudniki dolžni predložiti skupaj s ponudbo podpisano
menično izjavo in eno (1) podpisano bianco menico. Predložena menična izjava za resnost ponudbe ne sme odstopati od vzorca iz razpisne dokumentacije. Če ponudnik ne predloži zahtevanega finančnega zavarovanja za resnost ponudbe ali če menična izjava odstopa od vzorca iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ali je veljavna krajši čas, kot je veljavna ponudba, se šteje njegova ponudba kot nedopustna in se obvezno izloči iz nadaljnjega postopka.[…].«.

Nadalje je naročnik je pripravil vzorec menične izjave – obrazec št. 7/1 »Menična izjava za zavarovanje resnosti ponudbe«, v katerem je med drugim zapisal, da s to izjavo ponudnik:
»Pooblašča[mo] Občino Mengeš, Slovenska 30, 1234 Mengeš, da lahko našo bianco menico izpolni v vseh neizpolnjenih delih za znesek naših obveznosti, da na menico vpiše klavzulo ˝brez protesta˝ ter da menico domicilira pri …………………………………..ali pri katerikoli drugi poslovni banki, ki vodi naš transakcijski račun.

NALOG ZA PLAČILO MENICE
Nepreklicno in brezpogojno pooblaščamo Občino Mengeš, Slovenska 30, 1234 Mengeš, da predloži navedeno menico na unovčenje in nepreklicno in brezpogojno pooblaščamo banko, ki v času unovčitve vodi naš transakcijski račun, da unovči navedeno menico v breme denarnih sredstev na našem transakcijskem računu, za znesek 10.000,00 EUR.

Tako dajemo nalog za plačilo oz. pooblastilo vsem spodaj navedenim bankam iz naslednjih naših transakcijskih računov:
……………………………………………… ……………………………………………
……………………………………………… ……………………………………………
……………………………………………… ……………………………………………
V primeru odprtja dodatnega računa, ki ni zgoraj naveden izrecno dovoljujemo izplačilo menice in pooblaščamo banko, pri kateri je takšen račun odprt, da izvede plačilo.
Ta izjava velja do datuma veljavnosti ponudbe.«.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da je naročnik v okviru dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila od ponudnikov jasno in nedvoumno zahteval predložitev izpolnjene in podpisane menične izjave, hkrati pa tudi predložitev bianco menice, ki jo je mogoče domicilirati pri katerikoli banki, ki vodi kateregakoli izmed obstoječih ponudnikovih računov, kot tudi pri katerikoli banki, ki bi vodila morebiten dodaten, naknadno odprt ponudnikov račun.

Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika gre ugotoviti, da del te ponudbe predstavlja tudi izpolnjen, datiran, podpisan in žigosan obrazec št. 7/1 in menica. Izbrani ponudnik je na obrazcu 7/1 navedel en transakcijski račun, in sicer račun odprt pri Novi Ljubljanski banki d.d. (v nadaljevanju: NLB, d.d.). Izbrani ponudnik je ravno tako priložil tudi izpolnjeno menico, in sicer je vanjo vpisal kraj in leto izdaje, znesek s številko, ime remitenta, znesek z besedo, naziv trasata in številko svojega tekočega računa, odprtega pri NLB, d.d., jo podpisal in žigosal.

Med strankama revizijskega postopka ni sporno, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil izpolnjeno menico. Sporno vprašanje med strankama pa je, ali tako izpolnjena menica ustreza zahtevam, določenim v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila glede finančnega zavarovanja za resnost ponudbe.

V zvezi z navedenim Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da izbrani ponudnik ni predložil ustreznega finančnega zavarovanja za resnost ponudbe. Kot že izpostavljeno, iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja, da je naročnik od ponudnikov zahteval pooblastilo za unovčitev menice pri katerikoli banki, pri kateri ima (v trenutku oddaje ponudbe) oz. bo imel (v trenutku unovčitve) ponudnik odprt transakcijski račun. S tem, ko je naročnik štel izpolnjeno menico izbranega ponudnika, iz katere izhaja, da jo lahko unovči le pri eni banki oz. zahteva plačilo le iz enega odprtega transakcijskega računa, kot ustrezno finančno zavarovanje za resnost ponudbe, posledično pa šteje njegovo ponudbo kot dopustno, je kršil določila lastne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in tudi načelo enakopravne obravnave ponudnikov. Državna revizijska komisija ugotavlja tudi, da ne držijo navedbe naročnika, da izpolnjena menica izbranega ponudnika ni slabše finančno zavarovanje, saj naročniku omogoča unovčenje brez zadržka. Dejstvo je namreč, da je predloženo menico izbranega ponudnika zaradi načina njene izpolnitve mogoče unovčiti zgolj pri banki in v okviru transakcijskega računa, ki sta na njej izrecno zapisana, ne pa tudi pri katerikoli drugi banki, ki vodi (ali bi v prihodnje vodila) katerikoli drug vlagateljev transakcijski račun. Ob tem ne gre spregledati dejstva, ki ga zatrjuje vlagatelj, potrjuje pa ga tudi vpogled v javno dostopen register transakcijskih računov, in sicer da ima izbrani ponudnik poleg transakcijskega računa, navedenega v predloženi menični izjavi in na menici, odprta še dva transakcijska računa pri dveh drugih bankah. Že vsaj prek navedenih transakcijah računov oz. pri bankah, ki jih vodijo, unovčitev s strani izbranega ponudnika predložene menice ni mogoča, kar po formi predstavlja neskladje z zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, po vsebini pa nedvomno tudi slabše finančno zavarovanje od zahtevanega. Ob navedenem je potrebno poudariti še, da finančno zavarovanje za resnost ponudbe predstavlja tisti element, ki mora biti v vsakem primeru predložen ob sami ponudbi in v taki vsebini, kot je zahteval naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, morebitnih napak v njem pa po ustaljeni praksi Državne revizijske komisije (zaradi namena in narave tega zavarovanja) ni dopustno naknadno odpravljati, temveč predstavljajo podlago za zavrnitev ponudbe kot nedopustne.

Upoštevaje zapisano je Državna revizijska komisija, zaradi ravnanja naročnika v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov (7. člena ZJN-3) ter zaradi kršitve prvega odstavka 89. člena ZJN-3, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji naročila »UREDITEV KOMUNALNE INFRASTRUKTURE V DELU ROPRETOVE CESTE V MENGŠU«, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila«, št. 430-5/2016 z dne 24. 4. 2017, objavljenem na Portalu javnih naročil dne 25. 4. 2017.

Državna revizijska komisija ni vsebinsko obravnavala ostalih zatrjevanj vlagatelja v zvezi z nedopustnostjo ponudbe izbranega ponudnika, saj glede na ugotovljeno nedopustnost te zaradi predložitve neustrezne menice obravnava s tem povezanih revizijskih navedb ne bi mogla več v ničemer vplivati na odločitev Državne revizijske komisije, kot je razvidna iz 1. točke izreka tega sklepa.

Z razveljavitvijo odločitve o oddaji javnega naročila se postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb. Na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročnika napotuje, da predmetni postopek zaključi na enega izmed načinov, ki jih omogoča ZJN-3, pri tem pa upošteva določila omenjenega zakona, predvsem temeljno načelo enakopravne obravnave ponudnikov, določila lastne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki jasno določajo zahtevo po možnosti unovčenja (bianco) menice pri katerikoli banki, pri kateri ima oz. bo imel ponudnik odprt transakcijski račun, ter predmetno odločitev Državne revizijske komisije.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in v vlogi, s katero se je opredelil do navedb naročnika, zahteval povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je vlagatelj, skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN, upravičen do povrnitve potrebnih stroškov postopka pravnega varstva. Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala naslednje stroške:

– strošek odvetniških storitev za sestavo zahtevka za revizijo v višini 1.400 točk (prva točka tar. št. 40 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: OT), ob upoštevanju meja vlagateljevega zahtevka), kar ob upoštevanju 22% DDV znaša 783,97 EUR;
– izdatke po 11. členu OT (in sicer 2% od 1.000 točk ter 1 % od 400 točk) v višini 24 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 13,44 EUR;
– strošek plačane takse za zahtevek za revizijo v višini 7.535,47 EUR.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne stroške priznala stroške v višini 8.332,88 EUR. Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala stroškov odvetniških storitev za posvet s stranko po tar. št. 39/1 OT ter stroškov odvetniških storitev za pregled spisa, listin in dokumentacije po tar. št. 39/2 OT v nobeni fazi postopka pravnega varstva. Priprava zahtevka za revizijo ni mogoča brez predhodnega sestanka s stranko in pregleda dokumentacije, zato izpostavljenih stroškov ni mogoče priznati kot samostojne storitve, ki ni zajeta v drugih tarifnih številkah OT (glej tar. št. 39 OT). Državna revizijska komisija vlagatelju nadalje ni priznala priglašenega stroška odvetniške storitve za opredelitev do navedb naročnika, saj ta v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT) ter stroška izdatkov po 11. členu OT. Navedbe v vlogi, s katero se je vlagatelj opredelil do navedb naročnika, niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 30. 6. 2017

Predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije










Vročiti:
- Odvetniška družba Potočnik in Prebil o.p., d.o.o., Ajdovščina 4, 1000 Ljubljana,
- LAVACO, d.o.o., Cesta Andreja Bitenca 68, 1000 Ljubljana,
- OBČINA MENGEŠ, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.


Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran