018-098/2017 Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Nine Velkavrh, kot predsednice senata, ter Tadeje Pušnar in mag. Mateje Škabar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva glede oddaje javnega naročila »Izdelava idejnega projekta za remediacijo zemljin in sanacijo parcele s programom terenskih in laboratorijskih raziskav geo in hidrosfere za potrebe izdelave IDP in PGD projektov remediacije zemljin in sanacije parcele 115/1 k.o. Teharje« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj IRGO CONSULTING, d. o. o., Slovenčeva ulica 93, Ljubljana, katerega zastopa Odvetniška družba dr. Aljoša Dežman, o. p., d. o. o., Vurnikova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 22. 6. 2017

odločila:

1. Zahtevku za revizijo, z dne 4. 5. 2017, se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, vsebovana v dokumentu »ODLOČITEV O ODDAJI NAROČILA«, številka 430-324/2016/31, z dne 19. 4. 2017.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 7.310,99 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 27. 12. 2016 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za izdelavo »idejnega projekta za remediacijo zemljin in sanacijo parcele s programom terenskih in laboratorijskih raziskav geo in hidrosfere za potrebe izdelave IDP in PGD projektov remediacije zemljin in sanacije parcele 115/1 k.o. Teharje« (v nadaljevanju: javno naročilo). Obvestilo o naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku je bilo dne 29. 12. 2016 (s številko objave JN008078/2016-B01) objavljeno na Portalu javnih naročil, dne 30. 12. 2016 pa (s številko dokumenta 464407) v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2016/S 252.

Naročnik je dne 19. 4. 2017 sprejel »ODLOČITEV O ODDAJI NAROČILA«, številka 430-324/2016/31 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katere izhaja, da se v postopku oddaje tega javnega naročila izbere »ponudba ponudnika v skupnem nastopu Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ul. 14, 1000 Ljubljana, Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o., Dimičeva ul. 12, 1000 Ljubljana in HIS d.o.o., Vodovodna c. 97, 1000 Ljubljana«, katerih ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Odločitev o oddaji zadevnega javnega naročila je bila na Portalu javnih naročil (s številko objave JN008078/2016-ODL01) objavljena dne 19. 4. 2017, zato se na podlagi tretje povedi desetega odstavka 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3) z dnem objave šteje za vročeno ponudnikom.

Vlagatelj je dne 4. 5. 2017 na pošto priporočeno oddal zahtevek za revizijo, z dne 4. 5. 2017, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo), v katerem Državni revizijski komisiji (podredno, za primer, če »bo naročnik zavrnil zahtevek za revizijo«) predlaga, da »zahtevku za revizijo ugodi ter naloži naročniku odpravo očitanih mu kršitev«, zahteva pa tudi, da »se mu povrnejo vsi stroški« […] »revizijskega postopka«. Vlagatelj zatrjuje, da je iz »partnerske pogodbe, katero je k ponudbi predložil izbrani ponudnik, natančneje "POGODBA O USTANOVITVI JOINT-VENTURE",« […] »vidno, da ta ne vsebuje deleža ter vrste storitev, ki jih opravlja posamezni partner«, kar »je v nasprotju z jasno zahtevo naročnika«. Ob tem vlagatelj zatrjuje tudi več drugih kršitev, ki naj bi jih z odločitvijo o izbiri ponudnika storil naročnik.

Izbrani ponudnik je kopijo vlagateljevega zahtevka za revizijo (primerjaj prvi odstavek 27. člena ZPVPJN) prejel dne 11. 5. 2017, dne 16. 5. 2017 pa je naročnik prejel njegovo »Izjasnitev k navedbi zahtevka za revizijo«, številka 397-1160/2017, z dne 16. 4. 2017 (v nadaljevanju: izjasnitev o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo). V njej se izbrani ponudnik izjasnjuje o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo in jih zavrača.

Naročnik je dne 26. 5. 2017 sprejel »ODLOČITEV O ZAHTEVKU ZA REVIZIJO«, številka 430-324/2016, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil, zavrnil pa je tudi zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov postopka (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve naročnik navaja, da vlagateljev zahtevek za revizijo ni utemeljen. V zvezi z zatrjevanji vlagatelja, ki se nanašajo na vsebino partnerske pogodbe v ponudbi izbranega ponudnika, naročnik najprej navaja, da »[i]z dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja, da je potrebno, v primeru ponudbe več pogodbenih partnerjev, k ponudbi priložiti partnersko pogodbo (točka 2.2., 2. poglavja Povabilo ponudnikom)« […] »pri čemer je v peti alineiji tudi navedeno, da mora pogodba nujno vsebovati« […] »delež in vrsto storitev, ki jih opravlja posamezen partner«, nato ugotavlja, da iz »partnerske pogodbe res nista razvidna delež in vrsta storitev posameznega partnerja,« ter zaključuje, da »gre za podatek, ki ga ponudnik glede na dikcijo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni zavezan opredeliti v partnerski pogodbi«. Naročnik dodaja, da je zanj »v zvezi z izvajanjem in plačili del ponudnikov v skupnem nastopu ključno, da le-ti naročniku odgovarjajo solidarno za izvedbo del«, podredno pa meni, da »ne gre za takšno pomanjkljivost, ki bi vplivala na dopustnost ponudbe ali na oceno ponudbe glede na razpisana merila, ki bi lahko pomenila na drugačno razvrstitev izbrane ponudbe glede na ponudbo vlagateljev«.

Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj (po pooblaščeni odvetniški družbi) prejel dne 30. 5. 2017, naročnik pa je z dopisom, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dan kasneje, odstopil dokumentacijo o oddaji javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 2. 6. 2017 prejela vlagateljevo »OPREDELITEV DO NAROČNIKOVIH NAVEDB V ODLOČITVI O ZAHTEVKU ZA REVIZIJO ŠT. 430-324/2016, z dne 26.5.2017«, z dne 1. 6. 2017 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo), v kateri se vlagatelj opredeljuje do naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo, naročnikovim naziranjem in zatrjevanjem oporeka ter Državni revizijski komisiji predlaga, da razveljavi odločitev o oddaji naročila »ter naloži naročniku odpravo očitanih mu kršitev«. Vlagatelj zahteva tudi, da »se mu povrnejo vsi stroški« […] »revizijskega postopka«.

Državna revizijska komisija je dne 5. 6. 2017 od naročnika prejela dotlej še neodstopljeno dokumentacijo predrevizijskega postopka oddaje javnega naročila.

Po proučitvi vse odstopljene dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje javnega naročila in predrevizijski postopek, po proučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, in po proučitvi predlaganih in izvedenih dokazov je Državna revizijska komisija skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je v postopku oddaje tega javnega naročila naročnik prejel dve pravočasni (skupni) ponudbi (ponudbo izbranega ponudnika in ponudbo vlagatelja), po ocenjevanju po merilih za oddajo javnega naročila pa se je ponudba izbranega ponudnika uvrstila pred ponudbo vlagatelja.

Upoštevaje navedeno je Državna revizijska komisija po opravljenem predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo v revizijskem postopku, kot izhaja iz 31. člena ZPVPJN, tega sprejela v vsebinsko obravnavo.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo (v III. točki na straneh 4 in 5) zatrjuje, da je iz »partnerske pogodbe, katero je k ponudbi predložil izbrani ponudnik, natančneje "POGODBA O USTANOVITVI JOINT-VENTURE",« […] »vidno, da ta ne vsebuje deleža ter vrste storitev, ki jih opravlja posamezni partner«, kar »je v nasprotju z jasno zahtevo naročnika« (tretji odstavek na strani 5).

Glede na navedeno je Državna revizijska komisija vpogledala v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in ugotovila, da je naročnik v Povabilu ponudnikom, številka 430-324/2016, z dne 27. 12. 2016 (v nadaljevanju: Povabilo ponudnikom), zapisal: »Pri javnem naročilu v primeru skupne ponudbe več pogodbenih partnerjev mora biti, že v ponudbi, predložena partnerska pogodba«, ki »mora vsebovati:« (med drugim) »navodila in lahko tudi plačila v imenu in za račun vseh sodelujočih ter delež in vrsto storitev, ki jih opravlja posamezen partner« (točka 2.2.). Iz citirane vsebine točke 2.2. Povabila ponudnikom torej jasno izhaja zahteva naročnika, po kateri mora biti »v primeru skupne ponudbe več pogodbenih partnerjev« že v ponudbi predložena partnerska pogodba, ki mora vsebovati tudi »delež in vrsto storitev, ki jih opravlja posamezen partner«. Na to v odločitvi o zahtevku za revizijo opozarja tudi naročnik sam, ko zapiše, da »[i]z dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja, da je potrebno, v primeru ponudbe več pogodbenih partnerjev, k ponudbi priložiti partnersko pogodbo (točka 2.2., 2. poglavja Povabilo ponudnikom)« […] »pri čemer je v peti alineiji tudi navedeno, da mora pogodba nujno vsebovati« […] »delež in vrsto storitev, ki jih opravlja posamezen partner« (četrti odstavek na strani 2). Tako ni upravičeno in ne logično zatrjevanje naročnika, da »gre za podatek, ki ga ponudnik glede na dikcijo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni zavezan opredeliti v partnerski pogodbi« (četrti odstavek na strani 2 odločitve o zahtevku za revizijo), upravičeno pa je zatrjevanje vlagatelja, v katerem izpostavlja, da »prihaja naročnik sam s seboj v nasprotje« (prvi odstavek VI. točke opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo). Že beseda »mora« (zapisan med vejicama) namreč izraža bistvenost, nujnost oziroma nujno posledico, da skupni ponudnik uresniči zahtevo naročnika in v partnerski pogodbi navede »delež in vrsto storitev, ki jih opravlja posamezen partner«. Upravičeno je tako mnenje vlagatelja, da je omenjena zahteva naročnika »skladno z razpisno dokumentacijo bistvena sestavina partnerske pogodbe« (prvi odstavek VI. točke opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo). Teh zaključkov zato v ničemer ne spreminja zatrjevanje naročnika, da je zanj »v zvezi z izvajanjem in plačili del ponudnikov v skupnem nastopu ključno, da le-ti naročniku odgovarjajo solidarno za izvedbo del« (četrti odstavek na strani 2 odločitve o zahtevku za revizijo). Državna revizijska komisija opozarja na prvo poved drugega odstavka 67. člena ZJN-3, ki določa, da po izteku roka za prejem ponudb naročnik ne sme več spreminjati ali dopolnjevati dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika, pri tem pa je ugotovila, da se v njej (med drugim) nahaja »POGODBA O USTANOVITVI JOINT-VENTURE«, z dne 9. 2. 2017, sklenjena med vodilnim partnerjem in dvema partnerjema kot skupnimi ponudniki (v nadaljevanju: partnerska pogodba z dne 9. 2. 2017). Kljub temu, da iz drugega odstavka 1. člena partnerske pogodbe z dne 9. 2. 2017 jasno izhaja, da njeni podpisniki »potrjujejo, da so proučili razpisno dokumentacijo z vsemi dopolnitvami in da so seznanjeni z vsemi razpisnimi pogoji«, je v drugem odstavku 2. člena navedeno, da se njeni podpisniki »dogovorijo, da bodo v primeru podpisa Pogodbe podpisali Aneks k tej pogodbi, v katerem bodo natančno določila vrsto in obseg dobav in storitev (v nadaljevanju imenovana »dela«) posameznega podpisnika te pogodbe in pogodbene cene s komercialnimi pogoji ter ostale obveznosti in odgovornosti«. Aneks, omenjen v drugem odstavku 2. člena partnerske pogodbe z dne 9. 2. 2017, v ponudbi ni priložen, kar je razumljivo, saj naj bi bil ta podpisan šele »v primeru podpisa Pogodbe«.

Iz citirane vsebine partnerske pogodbe z dne 9. 2. 2017 tako jasno izhaja, da bodo vrsta in obseg dobav ter storitev posameznega podpisnika (partnerja v skupnem nastopu) natančno določeni naknadno, to je »v primeru podpisa Pogodbe«. Takrat bodo določene tudi »pogodbene cene s komercialnimi pogoji ter ostale obveznosti in odgovornosti«. Vrste in obsega dobav ter storitev posameznega partnerja v skupnem nastopu, to je »delež[ev] in vrst[e] storitev, ki jih opravlja posamezen partner« (glej točko 2.2. Povabila ponudnikom), iz ponudbe izbranega ponudnika ni razbrala niti Državna revizijska komisija. Glede na navedeno je upravičeno zatrjevanje vlagatelja (tretji odstavek na strani 5 zahtevka za revizijo), da
– je iz partnerske pogodbe z dne 9. 2. 2017 »vidno, da ta ne vsebuje deleža ter vrste storitev, ki jih opravlja posamezni partner, temveč vsebuje le določilo, da bodo pogodbene stranke, v primeru podpisa pogodbe z naročnikom, sklenile aneks k partnerski pogodbi, v katerem bodo natančno določile vrsto in obseg dobav in storitev posameznega partnerja in pogodbene cene s komercialnimi pogoji ter ostale obveznosti in odgovornosti«,
– je ugotovljeno »v nasprotju z jasno zahtevo naročnika po vsebini določb iz partnerske pogodbe«,
– »izbran ponudnik v tem delu ni izpolnjeval jasnih navodil naročnika, saj ni že v sami partnerski pogodbi določil in navedel deleža in vrste storitev, ki jih bo opravljal posamezni partner,« […] »temveč je le navedel, da bo po potrebi, v primeru uspešnosti v postopku javnega naročanja, sklenil aneks«.

Izbrani ponudnik torej (čemur v svoji izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo ne nasprotuje) kljub izrecni zahtevi naročnika v točki 2.2. Povabila ponudnikom, da mora biti »v primeru skupne ponudbe več pogodbenih partnerjev« že v ponudbi predložena partnerska pogodba, ki mora vsebovati tudi »delež in vrsto storitev, ki jih opravlja posamezen partner«, v partnerski pogodbi z dne 9. 2. 2017 ni navedel »delež[ev] in vrst[e] storitev, ki jih opravlja posamezen partner«. Ker ponudba izbranega ponudnika ni skladna z zahtevo naročnika, določeno v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je napačno stališče naročnika, da »ne gre za takšno pomanjkljivost, ki bi vplivala na dopustnost ponudbe« (četrti odstavek na strani 2 odločitve o zahtevku za revizijo). Kot izhaja iz 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3 namreč ponudba, ki ne ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, ni dopustna, na navedeno pa zato v ničemer ne vpliva zatrjevanje naročnika, da »ne gre za takšno pomanjkljivost, ki bi vplivala na« […] »oceno ponudbe glede na razpisana merila, ki bi lahko pomenila na drugačno razvrstitev izbrane ponudbe glede na ponudbo vlagateljev« (četrti odstavek na strani 2 odločitve o zahtevku za revizijo). Naročnik odda javno naročilo na podlagi meril ob upoštevanju določb 84., 85. in 86. člena ZJN-3 (šele) po tem, ko preveri, da je izpolnjen pogoj, da je ponudba skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (pravno relevantni del prvega odstavka 89. člena ZJN-3). Kot je Sodišče Evropske unije zapisalo že v več svojih odločitvah, pa mora naročnik ravnati strogo v skladu z merili, ki jih je sam določil (glej v tem smislu na primer sodbo Sodišča Evropske unije, dne 29. 4. 2004 sprejeto v zadevi številka C 496/99 P, Komisija Evropskih skupnosti proti CAS Succhi di Frutta SpA, ECLI:EU:C:2004:236, točka 115, sodbo Sodišča Evropske unije, dne 10. 10. 2013 sprejeto v zadevi številka C 336/12, Ministeriet for Forskning, Innovation og Videregående Uddannelser proti Manova A/S, ECLI:EU:C:2013:647, točka 40, sodbo Sodišča Evropske unije, dne 6. 11. 2014 sprejeto v zadevi številka C 42/13, Cartiera dell’Adda SpA proti CEM Ambiente SpA, ECLI:EU:C:2014:2345, točka 42, pa tudi sodbo Sodišča Evropske unije, dne 11. 5. 2017 sprejeto v zadevi številka C 131/16, Archus sp. z o.o., Gama Jacek Lipik proti Polskie Górnictwo Naftowe i Gazownictwo S.A., ECLI:EU:C:2017:358, točka 33), kar velja tudi za presojo izpolnjevanja konkretnih zahtev, ki jih je naročnik določil v točki 2.2. Povabila ponudnikom. Ta stroga obveznost je del načela enakega obravnavanja ponudnikov in iz njega izhajajoče obveznosti po preglednosti, ki ju morajo naročniki spoštovati. Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v več odločitvah je ponudnik tisti, od katerega se pričakuje, da pripravi ponudbo z ustrezno skrbnostjo in odgovornostjo, v kolikor ponudba ni pripravljena skladno z zahtevami razpisne dokumentacije, pa posledice nosi ponudnik sam.

V 5. poglavju Povabila ponudnikom je naročnik (v prvem odstavku) sicer zapisal, da v primeru, »če se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih je predložil ponudnik, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, lahko« […] »zahteva, da ponudnik v ustreznem roku predloži ustrezne dokumente ali dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacijo«, vendar pa ob tem ne gre prezreti določbe petega odstavka 89. člena ZJN-3, po kateri se sme predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije nanašati izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev ponudbe, je mogoče objektivno preveriti. V konkretnem primeru podatek o »vrst[ah] in obseg[u] dobav in storitev« […] »posameznega podpisnika« ni tak element ponudbe, katerega obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev ponudbe, bi bilo mogoče objektivno preveriti. Iz drugega odstavka 2. člena partnerske pogodbe z dne 9. 2. 2017 jasno izhaja, da so se podpisniki dogovorili, da bodo vrsto in obseg storitev natančno določili kasneje, to je »v primeru podpisa Pogodbe« v aneksu k tej pogodbi. Navedeno pomeni, da »vrst[a] in obseg dobav in storitev« […] »posameznega podpisnika« ob izteku roka, določenega za predložitev ponudbe, ni bil določen že ob oddaji ponudbe, zato ga ni mogoče objektivno preveriti pred iztekom roka, določenega za predložitev ponudb. Podatek o »vrst[ah] in obseg[u] dobav in storitev« […] »posameznega podpisnika« tudi ni dejstvo, ki bi ga naročnik lahko preveril sam (druga poved petega odstavka 89. člena ZJN-3).

Glede na vse doslej navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik s tem, ko ponudbe izbranega ponudnika iz razloga, ker ta ne ustreza njegovim potrebam in zahtevam, določenim v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, kot nedopustne (29. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3) ni izključil oziroma je ni zavrnil, kršil prvi odstavek 89. člena ZJN-3 v alinei a), v povezavi z uvodno povedjo prvega odstavka, drugim odstavkom istega člena in točko 2.2. Povabila ponudnikom. Naročnik namreč odda javno naročilo na podlagi meril ob upoštevanju določb 84., 85. in 86. člena ZJN-3 po tem, ko pred oddajo javnega naročila preveri obstoj in vsebino podatkov oziroma drugih navedb iz ponudbe ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo, in po tem, ko preveri, da je izpolnjen (med drugim) tudi pogoj, da je ponudba skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

Glede na navedeno je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo, z dne 4. 5. 2017, ugodila in razveljavila odločitev naročnika, vsebovano v dokumentu »ODLOČITEV O ODDAJI NAROČILA«, številka 430-324/2016/31, z dne 19. 4. 2017.

Državna revizijska komisija v nadaljevanju (tudi ob upoštevanju načela hitrosti in učinkovitosti – 9. člen ZPVPJN) ni odločala o tem, ali je naročnik kršil določbe ZJN-3 še iz katerega od ostalih razlogov, ki jih v zahtevku za revizijo zatrjuje vlagatelj. Vsebinska presoja zahtevka za revizijo v teh delih namreč ne bi več vplivala na odločitev Državne revizijske komisije in vlagateljev pravni položaj.

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka oddaje zadevnega javnega naročila v delu, v katerem je bil razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje tega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V zahtevku za revizijo vlagatelj zahteva, da se mu povrne »[s]trošek takse v višini 5.947,99 EUR«, odvetniški strošek »sestave zahtevka za revizijo, ki zavzem[a] sestavo zahtevka za revizijo (tarifna št. 40/1) - 1.377,00 EUR (3000 točk), poveča[n] za administrativne stroške v višini 2% (11. člen veljavne odvetniške tarife) in 22% DDV na odvetniške storitve«, vse skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi vred. V opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo vlagatelj zahteva, da se mu povrne tudi »odvetniške stroške te vloge (tarifna št. 40/2), ki znašajo - 688,50 EUR (1500 točk), povečane za administrativne stroške v višini 2% (11. člen veljavne odvetniške tarife) in 22% DDV na odvetniške storitve«.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del prve povedi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je vlagatelju (upoštevaje predvsem 70. člen ZPVPJN) priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške:
– strošek dolžne plačane takse za postopek pravnega varstva v znesku 5.947,99 EUR,
– strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo v znesku 1.101,60 EUR (2.400 točk), ki ga je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju 1. točke tarifne številke 40 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa),
– izdatke za zahtevek za revizijo v pavšalnem znesku 15,61 EUR (34 točk), ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena Odvetniške tarife,
– 22 % davek na dodano vrednost v znesku 245,79 EUR na strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo in izdatke, izračunan na podlagi drugega odstavka 2. člena (v povezavi z drugim odstavkom 12. člena) Odvetniške tarife, ob upoštevanju prvega odstavka 41. člena Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 117/2006 in sprem.). Iz »Seznam[a] davčnih zavezancev – pravne osebe«, dostopnega na spletni strani Republike Slovenije, Ministrstva za finance, Finančne uprave Republike Slovenije, je namreč razbrati, da je pooblaščena odvetniška družba, ki zastopa vlagatelja, na seznamu davčnih zavezancev vpisana kot davčni zavezanec,
skupaj torej 7.310,99 EUR.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da ostali stroški, za katere je vlagatelj v tem postopku pravnega varstva zahteval povračilo, v konkretnem primeru niso potrebni (peti odstavek 70. člena ZPVPJN, v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife) oziroma za priznanje njihovega povračila v Odvetniški tarifi ni najti ustrezne pravne podlage. V navezavi na stroške, priglašene v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ti niso bili potrebni iz razloga, ker v zadevnem primeru prispevek vlagatelja k rešitvi zadeve v vsebini, kot izhaja iz opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Dejstva, ki so narekovala ugoditev zahtevku za revizijo, v celoti izhajajo že iz dokumentacije, ki jo je Državni revizijski komisiji odstopil naročnik.

Državna revizijska komisija je rok za povračilo stroškov postopka vlagatelju določila v 15 dneh od prejema tega sklepa (in ne »v 15 dneh od odločitve o zahtevku za revizijo«) ter posledično priznala obrestni del stroškovnega zahtevka od izteka navedenega roka. Skladno s 313. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem.), v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, namreč rok za izpolnitev dajatve začne teči prvi dan po vročitvi prepisa sodbe stranki, ki ji je naložena izpolnitev. Naročnik ne more izpolniti obveznosti oziroma priti v zamudo z njeno izpolnitvijo preden ne prejme odločitve Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo, s katero se odloči o njegovi obveznosti povračila stroškov.

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 7.310,99 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 22. 6. 2017


Predsednica senata
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije































Vročiti:
– Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana
– Odvetniška družba dr. Aljoša Dežman, o. p., d. o. o., Vurnikova ulica 2, 1000 Ljubljana
– Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ulica 14, 1000 Ljubljana
– GRADBENI INŠTITUT ZRMK, d. o. o., Dimičeva ulica 12, 1000 Ljubljana
– HIS, d. o. o., Vodovodna cesta 97, 1000 Ljubljana
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:
– v spis zadeve, tu

Natisni stran