018-094/2017 Republika Slovenija, Ministrstvo za pravosodje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter Nine Velkavrh in mag. Mateje Škabar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izvedba dograditev sistemov tehničnega varovanja na sodni stavbi v Kranju in v Murski Soboti« - sklop 2 in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba A Koda Plus, tehnična oprema objektov d.o.o., Celovška cesta 175, Ljubljana, ki jo zastopa Odvetniška družba Avbreht, Zajc in Partnerji o.p., d.o.o., Tivolska cesta 50, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za pravosodje, Zupančičeva ulica 3, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 19.06.2017

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu javnem naročilu dne 19.04.2017 objavil na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN 001880/2017-W01. Naročnik je dne 18.04.2017 sprejel Odločitev št. 4300-15/2017/55, s katero je predmetno javno naročilo v 1. sklopu (izvedba dograditev sistemov tehničnega varovanja na sodni stavbi v Kranju) oddal v izvedbo ponudniku TEAM7 d.o.o., Vodnikova cesta 58, Ljubljana, v 2. sklopu (izvedba dograditev sistemov tehničnega varovanja na sodni stavbi v Murski Soboti) pa ponudniku Iskra d.d., Stegne 21, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve je razvidno, da so vse preostale ponudbe dražje od obeh ponudb izbranih ponudnikov.

Zoper navedeno odločitev v 2. sklopu je vlagatelj dne 26.04.2017 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se izpodbijana odločitev razveljavi ter zahteva povrnitev stroškov pravnega varstva, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Zatrjuje, da je izbrani ponudnik pri pripravi ponudbenega predračuna ravnal v nasprotju z navodili naročnika, saj je ponudil predmet javnega naročila, ki ni skladen z opisom pozicije. Izbrani ponudnik je namreč v postavki 14 »UBS ekstender« (kjer je naročnik postavil naslednje zahteve: »Line extender - USB Cat 5 - do minimalno 45 m; kot npr. Digitus ali Manhattan ali Aten ali enakovredno ali boljše«) ponudil »Line Extender - USB Cat 5 Digitus«. V kolikor bi izbrani ponudnik ravnal v skladu z navodilom in opisom iz pozicije, bi navedel le »Digitus«. Vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik ni ponudil takšnega predmeta kot ga je zahteval naročnik, saj ni ponudil (izpolnil) tehnične zahteve »do minimalno 45 m«. Izbrani ponudnik je v predhodni poziciji (»24-potni patch panel« - postavka 13) pravilno izpisal vse tehnične lastnosti/specifikacije in dodal blagovno znamko »Digitus«, enako je storil v 16. postavki (»Komunikacijska omara«), kjer je navedel blagovno znamko »Triton« in v opis pozicije ni posegel. Ponudba izbranega ponudnika je nedopustna tudi iz razloga, ker je v poziciji 4 (»Vzorčna komora, ohišje, vzorčna cev«) ponudbenega predračuna ni ponudil celotnega predmeta javnega naročila, saj je pri tej poziciji ponudil »FAD-420-HS-EN + vzorčna cev D344-1.5 Sample Tube«. Izbrani ponudnik je pod to pozicijo sicer ponudil ohišje (gre za Boschevo ohišje, ki ga je naročnik navedel primeroma) in vzorčno cev (prav tako tisto, ki je, kot referenčna, navedena v opisu pozicije), ni pa ponudil optičnega javljalnika. Izbrani ponudnik tako ni v celoti ponudil predmeta, kot ga zahteva postavka 4. Naročnik je sicer dopustil, da se v izogib nejasnostim navede blagovno znamko in tip oziroma model opreme (tudi v primeru, če je ponudnik ponudil referenčno opremo), vendar pa bi moral ponudnik v tem primeru navesti vse sestavne dele opreme. Vlagatelj ob tem opozarja, da se navedeni pomanjkljivosti ne sme sanirati, saj bi prišlo do nezakonitega posega v predmet oziroma tehnične specifikacije. Vlagatelj nadalje navaja, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna tudi zaradi konflikta interesov. Izbrani ponudnik je namreč v zvezi s predmetnim javnim naročilom nastopal v več vlogah, in sicer kot projektant (projektne dokumentacije) ter v vlogi ponudnika. Zadnja vloga izbranega ponudnika izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločitve, kjer je naročnik navedel, da je bila tehnična ustreznost in skladnost ponujene opreme potrjena s strani izvajalca strokovnega nadzora (to je družbe GM Projekt d.o.o.) in projektanta (izbranega ponudnika). Izbrani ponudnik je torej dejansko potrdil tehnično ustreznost svoje ponujene opreme s projektno dokumentacijo, ki jo je izdelal sam. Navedeno pomeni, da je aktivno sodeloval v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb, torej v fazi, ki je pridržana naročniku. Dejstvo, da je izbrani ponudnik preveril lastno ponudbo oziroma njeno tehnično ustreznost s projektno dokumentacijo, ki jo je prav tako izdelal sam, pa pomeni, da je naročnik kršil 91. in 65. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni lis RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3). V zvezi s tem ni bila zagotovljena nepristranskost, prav tako ni mogoče govoriti o preprečitvi izkrivljanja konkurence in enakopravni obravnavi subjektov. V konkretnem primeru je bil izbrani ponudnik intenzivno vključen v pripravo postopka javnega naročanja, saj je izdelal projektno dokumentacijo, ki predstavlja vsebinski del razpisne dokumentacije, naročnik pa pri tem, ko je izbrani ponudnik pregledoval tehnično ustreznost svoje ponudbe, ni sprejel ustreznih ukrepov, kar je privedlo do izkrivljanja konkurence, konflikta interesov, privilegiranega položaja izbranega ponudnika in neenakopravne obravnave ponudnikov. Poleg tega predstavlja opisana vpletenost izbranega ponudnika tudi kršitev načela transparentnosti in zagotavljanja konkurence. Da je izključitev ponudnika v položaju nasprotja interesov nujna, kadar ni ustreznejšega načina za preprečitev kršenja načel enakega obravnavanja in transparentnosti, pa izhaja tudi iz sodne prakse sodišča EU (vlagatelj se sklicuje na sodbo T-415/10, z dne 20.03.2013). Vlagatelj še navaja, da je pravočasno zahteval vpogled v naročnikovo dokumentacijo, oziroma po izrecnem vprašanju vsaj v zapisnik naročnikove komisije, ki je ocenjevala ustreznost ponudb, a mu vpogled ni bil omogočen, kar predstavlja kršitev 35. člena ZJN-3. Naročnikovo ravnanje, s katerim je dopustil, da izbrani ponudnik preverja skladnost svoje ponudbe (ponujene opreme) s projektno dokumentacijo, ki jo je izdelal sam, ne predstavlja zagotovila, da so bile naročnikove zadolžitve opravljene zakonito in nepristransko. Vlagatelj še zatrjuje, da bi moral naročnik izločiti ponudbo izbranega ponudnika tudi zato, ker je izbrani ponudnik s svojim sodelovanjem dejansko poskusil neupravičeno vplivati na odločitev naročnika ali pa je pridobil zaupne informacije, zaradi katerih bi lahko imel neupravičeno prednost. Lahko pa je iz malomarnosti predložil zavajajoče in napačne informacije, ki bi lahko pomembno vplivale na odločitev o izključitvi, izboru ali oddaji javnega naročila. Vlagatelj še navaja, da je ponudba dopustna, če pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, prej opisana prepletenost vlog izbranega ponudnika pa predstavlja nedovoljeno korupcijo. V skladu s 1. točko 4. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 45/2010 s spremembami; v nadaljevanju: ZIntPK) je korupcija vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih in odgovornih oseb v javnem in zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev ali oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega.

Izbrani ponudnik se je z vlogo, z dne 10.05.2017, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Navaja, da je v 14. poziciji ponudbe (v stolpec Opombe) zapisal »Line extender - USB Cat 5 Digitus«. Navedel je torej blagovno znamko, kakor tudi tip oziroma model ponujene opreme, kar je skladno z zahtevami naročnika. Poleg tega je ponudil eno od blagovnih znamk, ki jih je naročnik navedel v opisu 14. pozicije (»Line extender - USB Cat 5 - do minimalno 45 m; kot npr. Digitus ali Manhattan ali Aten ali enakovredno ali boljše«). Kljub temu, da je ponudil eno izmed referenčnih oprem, je upošteval tudi priporočilo naročnika ter navedel še tip, model in blagovno znamko. Izbrani ponudnik še navaja, da je že iz same navedbe tipa opreme (»Line extender - USB Cat 5 Digitus«) izhaja, da izpolnjuje tudi specifikacijo »do minimalno 45 m« (izbrani ponudnik v dokaz prilaga navodila za uporabo sporne opreme). V kolikor bi naročnik menil drugače, bi ga pozval k predložitvi specifikacij, s čimer bi ravnal v skladu z 2. točko Tehničnih specifikacij. Izbrani ponudnik zatrjuje, da je oprema, navedena v poziciji 4, navedena zgolj primeroma, s čimer se strinja tudi vlagatelj. Poleg optičnega javljalnika in vzorčne komore, ki sta integrirana v ohišje, in kot taka njegov sestavni del, dele ohišja predstavljajo še uvodnice za vzorčno oziroma ventilacijsko cev in priključno vezje. Upoštevajoč vlagateljevo stališče bi tako predmet pod pozicijo 4 lahko sestavljala le ločena navedba vseh v ohišje integriranih delov naprave in ne le optični javljalnik. Z navedbo oziroma identifikacijo tipa oziroma modela predmeta javnega naročila (»FAD-420-HS-EN + vzorčna cev D344-1,5 Sample Tube«) je ponudil celoten predmet javnega naročila. Izbrani ponudnik priznava, da je izdelal popise del za posamezno lokacijo, ne strinja pa se z vlagateljem, da naročnik ni sprejel ustreznih ukrepov, s katerimi bi preprečil, da se zaradi njegovega sodelovanja ne bi izkrivljala konkurenca. Iz naročnikovega poziva k dopolnitvi projektov je razvidno, da je ugotovil pomanjkljivosti v izdelani dokumentaciji (PZI) in pripadajočih popisih opreme. Ker je naročnik ocenil, da so pomanjkljivosti takšne, da onemogočajo enakopravno oddajo ponudbe, je postopek oddaje javnega naročila male vrednosti ustavil in od izbranega ponudnika zahteval, da tehnični del razpisne dokumentacije ustrezno popravi. Iz drugega odstavka 65. člena ZJN-3 pa tudi sicer izhaja, da je ukrep izločitve ponudnika skrajno sredstvo in se ga uporabi le, če ni mogoče drugače zagotoviti spoštovanja načela enakopravne obravnave. Izbrani ponudnik navaja, da je naročnik tekom postopka skrbel za enakopravno obravnavo ponudnikov. Tako so bile pri pregledu ponudb prekrite vse številke in vsi podatki o ponudniku, naročnik je razkril samo tipe ponujene opreme. Poleg tega izbrani ponudnik ni podal končne ocene o skladnosti predloženih ponudb s tehničnim delom razpisne dokumentacije, pač pa je bilo to podjetje GM Projekt d.o.o., Grosuplje. Izbrani ponudnik navaja, da je bil dolžan pregledati ponudbe in odgovor o njihovi skladnosti poslati nadzorniku (družbi GM Projekt d.o.o.), ki je nato na podlagi lastnih ugotovitev podal končno mnenje naročniku. Očitani konflikt interesov zato ni mogel nastati, še toliko bolj ob dejstvu, ker mu naročnik ni prepovedal sodelovanja pri razpisanem poslu. Izbrani ponudnik predlaga, naj se zahtevek za revizijo zavrne, zahteva pa tudi povrnitev stroškov za sestavo izjasnitvene vloge, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Naročnik je z dokumentom, št. 4300-15/2017/78, z dne 23.05.2017, zahtevek za revizijo zavrnil in (posledično) zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Navaja, da je izbrani ponudnik celoten obrazec ponudbenega predračuna, vključno z obema spornima pozicijama, izpolnil v skladu z navodili. Izbrani ponudnik je izbral eno izmed vnaprej predvidenih možnosti iz razpisne dokumentacije. Pri postavki 14 (USB extender) je izbrani ponudnik ponudil opremo blagovne znamke Digitus. To pa je oprema, ki jo je naročnik opisal in specificiral v stolpcu št. 3 (Opis pozicije), v katerem je zapisal »Line extender - USB Cat 5 - do minimalno 45 m; kot npr. Digitus ali Manhattan ali Aten ali enakovredno ali boljše«. Kljub temu, da je izbrani ponudnik ponudil eno izmed primeroma navedenih oprem, pa je upošteval tudi naročnikovo priporočilo in za ponujeno opremo v zadnji stolpec (Opombe) vpisal (poleg podatka o blagovni znamki Digitus) tudi tip oziroma model ponujene opreme (Line extender - USB Cat 5 Digitus). Vlagateljeva ugotovitev, da izbrani ponudnik pri 14. postavki tudi ni prepisal tehnične specifikacije »do minimalno 45 m« sicer drži, vendar pa takšna zahteva sploh ni bila postavljena. Navodila namreč ne nalagajo ponudnikom, da morajo v zadnji stolpec (Opombe) prepisati besedilo iz tretjega stolpca (Opis pozicije). Ponudniki so morali v zadnji stolpec (Opombe) obvezno vpisati blagovno znamko in tip oziroma model le v primeru, če niso ponudili eno izmed primeroma navedenih oprem. Naročnik še navaja, da je izbrani ponudnik v 4. postavki predračunskega obrazca ponudil eno izmed primeroma navedenih oprem, to je opremo blagovne znamke Bosch. Tudi če izbrani ponudnik v zadnji stolpec ne bi vpisal ničesar, bi naročnik štel, da ponuja tudi optični javljalnik znamke Bosh, zato vlagateljev očitek ni utemeljen. Naročnik še navaja, da je v obeh sklopih spoštoval vsa temeljna načela ZJN-3. Naročnik je ob tem zagotovil tudi učinkovito preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje nasprotij interesov pri izvajanju postopka in s tem preprečil izkrivljanje konkurence ter zagotovil enakopravno obravnavo ponudnikov. Prav tako je (v skladu s prvim odstavkom 65. člena ZJN-3) s sprejetjem ukrepov zagotovil, da zaradi sodelovanja izbranega ponudnika ni bila izkrivljena konkurenca. Naročnik se strinja z vlagateljem, da je projektno dokumentacijo pripravil izbrani ponudnik, pri čemer opozarja, da je z navedenim dejstvom jasno in transparentno seznanil tudi ponudnike. Izbrani ponudnik je projektno dokumentacijo pripravil tako, da v postopku javnega naročila konkurenca ni bila neupravičeno omejena. Naročnik zatrjuje, da je od projektanta zahteval takšno projektno dokumentacijo, ki bo omogočala sodelovanje čim večjemu številu različnih ponudnikov (najmanj pa trem), ki zastopajo različne proizvajalce opreme tehničnega varovanja, in katerih oprema je ustrezno certificirana. Od projektanta je tudi zahteval, da v pozicijah, ki se nanašajo na opremo, navede vsaj tri proizvajalce (blagovne znamke) ustrezne opreme. Nabor potencialnih ponudnikov je dodatno razširil še sam, saj je navedeni opremi pripisal »ali enakovredno ali boljše«, s čimer je konkurenco razširil tudi na tiste ponudnike, ki bodo ponudili enakovredno ali boljšo opreme od tiste, ki je bila primeroma navedena v razpisni dokumentaciji. Da je bila projektna dokumentacija pripravljena tako, da konkurenca ni bila neupravičeno omejena kaže tudi dejstvo, da je prejel šest različnih ponudb. Poleg tega so imeli vsi ponudniki dovolj časa za vpogled v projektno dokumentacijo, v ta namen pa je bila določena tudi naročnikova kontaktna oseba. Naročnik je ponudnikom omogočil tudi ogled lokacije in objekta v Murski Soboti (ki se ga vlagatelj ni udeležil) in pri ogledu ponovno omogočil vpogled v projektno dokumentacijo. V ta namen je zopet določil (svojo) kontaktno osebo. Prav tako je naročnik še pred objavo predmetnega javnega naročila angažiral neodvisnega zunanjega izvajalca strokovnega nadzora (družbo GM Projekt d.o.o., Grosuplje), ki bo preveril tehnično ustreznost ponujene opreme z izdelano projektno dokumentacijo. Naročnik se strinja, da je izbrani ponudnik tehnično ustreznost svoje ponudbe preveril (tudi) sam, vendar ob tem zatrjuje, da je pred pregledom sedem strani ponudbenega predračuna (kolikor jih je pregledal izbrani ponudnik) anonimiziral, s čimer je v celoti zakril identiteto ponudbe. Izbrani ponudnik tako ni mogel vedeti, čigav del ponudbene dokumentacije mu je posredoval naročnik. Naročnik navaja, da je naveden del anonimizirane ponudbene dokumentacije prav tako posredoval v pregled družbi GM Projekt d.o.o., končno potrditev ustreznosti ponujene opreme in odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika pa je sprejel sam. Naročnik zavrača tudi vlagateljeve očitke, ki se nanašajo na vpogled v zapisnik naročnikove strokovne komisije. Zatrjuje, da lahko zainteresiran ponudnik (skladno s četrtim in petim odstavkom 35. člena ZJN-3) do pravnomočnosti odločitve o oddaji naročila vpogleda le v ponudbeno dokumentacijo, ne pa tudi v ostale dokumente.

Vlagatelj se je z vlogo, z dne 26.05.2017, izjasnil o navedbah naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Vlagatelj vztraja pri vseh navedbah iz zahtevka za revizijo. Ponovno navaja, da izbrani ponudnik v 14. postavki ni ponudil predmeta skladno z opisom postavke, saj je izpustil del opisa postavke. »Line extender« pomeni »podaljševalec signala«, torej pri tem ne gre za znamko pač pa za poimenovanje naprave. Podaljševalci signala imajo različen domet, naročnik pa je postavil jasno zahtevo minimalnega dometa vsaj 45 m. Kakršnokoli pojasnjevanje glede dometa, pa bi bilo v nasprotju z ZJN-3. Pri 4. poziciji, navaja vlagatelj, je izbrani ponudnik navedel kaj ponuja, vendar ni ponudil predmeta v celoti. Drži sicer, da je optični javljalnik bistveni element 4. pozicije, vendar ga izbrani ponudnik ni ponudil. Vlagatelj še zatrjuje, da zgolj dejstvo, da je naročnik spoštoval 68. člen ZJN-3, ne vpliva na očitke, ki se nanašajo na različne vloge izbranega ponudnika. Teh očitkov ne zmanjšujejo niti možnosti vpogleda v projektno dokumentacijo ter ogleda lokacije. Ker ni imel pravice vpogleda v dokumentacijo naročnika, vlagatelj predlaga Državni revizijski komisiji naj to stori sama in se prepriča o zatrjevanih kršitvah naročnika. Vlagatelj še navaja, da se je šele tekom predrevizijskega postopka seznanil z načinom anonimiziranja. Zatrjuje, da je izbrani ponudnik glede na vsebino in specifiko lastnih opomb vedel, da pregleduje svojo pogodbo. Poleg tega je izbrani ponudnik najugodnejši ponudbi preverjal v obeh sklopih, v obeh primerih pa je vedel, čigavi ponudba preverja, saj je bil s cenami seznanjen na javnem odpiranju ponudb. Vlagatelj še zatrjuje, da naročnikovo onemogočanje vpogleda v dokumentacijo vpliva na njegov položaj, saj so v dokumentaciji podatki glede vpletenosti izbranega ponudnika v proces preverjanja ponudb, navedeno pa je vplivalo tudi na enakopravno obravnavo (izbranemu ponudniku je bil omogočen vpogled v dele ponudbe, vlagatelju pa ne) in na kontradiktornost postopka.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru vlagatelj očita naročniku, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna in bi morala biti izločena. Kot zatrjuje vlagatelj, je ponudba izbranega ponudnika nedopustna iz razloga, ker je pri pripravi ponudbenega predračuna ravnal v nasprotju z izrecnimi navodili naročnika ter v dveh postavkah ponudil predmet, ki ni skladen z opisom pozicije. Vlagatelj prav tako očita naročniku, da bi morala biti ponudba izbranega ponudnika izločena tudi zato, ker je nastopal v vlogah projektanta in ponudnika, sodeloval pa je tudi pri presoji tehnične ustreznosti svoje ponudbe.

Vlagateljeve očitke, ki se nanašajo na ponujeno opremo, je potrebno presojati ob upoštevanju 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev, in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. Naročnik odda javno naročilo na podlagi meril po tem, ko skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 preveri izpolnjevanje naslednjih pogojev: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3, ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. ter 83. člena ZJN-3, če so ta bila določena.

Naročnik predmet javnega naročila oziroma pogoje, vezane na vsebino javnega naročila, opredeli s tehničnimi specifikacijami, ki morajo biti oblikovane v skladu z 68. členom ZJN-3. Naročnik mora tehnične specifikacije oziroma lastnosti predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale njegova pričakovanja glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila, opredeliti v razpisni dokumentaciji, način in obseg opisa predmeta javnega naročila pa je odvisen od lastnosti in kompleksnosti samega predmeta. Ponudnik mora v ponudbi dokazati, da ponuja blago z zahtevanimi tehničnimi lastnostmi, naročnik pa mora v razpisni dokumentaciji določiti način izkazovanja tehnične ustreznosti ponujenega blaga (npr. z opisom tehničnih lastnosti, predložitvijo skic, prospektov, izjav in druge tehnične dokumentacije itd.).

Predmet javnega naročila (v izpodbijanem sklopu 2) je izgradnja sistema video nadzora in sistema javljanja požara v sodni stavbi v Murski Soboti. Naročnik je v 1. točki Tehničnih specifikacij (Predmet naročila in lokacija izvedbe) zapisal, da mora biti razpisana gradnja izvedena v skladu s projektoma za izvedbo (načrt električnih inštalacij in načrt električne opreme P-6027/16 in P-6026/16, ki ju je izdelal izbrani ponudnik). Predmet javnega naročila je tudi odstranitev obstoječe, nepotrebne opreme ter brezplačno garancijsko vzdrževanje sistemov v času garancijskega roka. Odstranitev zajema tudi demontažo 13 kosov ionizacijskih javljalnikov požara in predajo pooblaščeni organizaciji ter dostavo listine o oddaji vira sevanja, s katero se dokumentira prenos lastništva in odgovornosti na Upravo RS za jedrsko varnost, skladno s predpisi, ki urejajo to področje.

Naročnik je (tehnične) zahteve, ki se nanašajo na razpisan predmet navedel v ponudbenem predračunu (Priloga št. 1-2), ki v obravnavanem primeru predstavlja tudi popis del. V vnaprej pripravljen predračunski obrazec je naročnik vpisal postavke (»Kom. koda«), njihov podrobnejši opis z navedbo referenčnih produktov (»Opis pozicije«), enote mere (»m.e.«), potrebno količino (»Količina«), ponudniki pa so morali vpisati še ceno na enoto brez DDV in ceno za razpisane količine brez DDV. V zadnje okence (»Opombe«) so morali ponudniki vpisati blagovno znamko in tip oziroma model ponujene opreme le v primeru, če niso ponudili ene izmed primeroma navedenih oprem.

Naročnik je namreč v 2. točki Tehničnih specifikacij (Priprava predračuna) med drugim zapisal:

»V obrazcu ponudbenega predračuna (popisu del) navedene blagovne znamke, tipi ali proizvajalci (navedeni le za pomoč pri izdelavi ponudbe) se lahko nadomestijo z enakovrednimi, ki zagotavljajo najmanj enake lastnosti, kar mora ponudnik na poziv naročnika dokazati s predložitvijo ustrezne tehnične dokumentacije, iz katere bo razviden enak obseg podatkov, kot je naveden v stolpcu »Opis pozicije«, in iz katerih bo mogoče razbrati, da ponujena (enakovredna) oprema izpolnjuje vse zahtevane tehnične karakteristike, ki jih je podal naročnik.

V kolikor ponudnik ponuja enakovredno ali boljšo opremo, mora v ponudbenem predračunu, v stolpcu »Opombe« obvezno navesti (enakovredno) blagovno znamko in tip oziroma model ponujene opreme. V primeru, da ponudnik ne navede kakšno opremo nudi, se smatra, da ponuja isti opremo, navedeno kot primer pri posamezni poziciji.

V izogib nejasnostim glede ponujene opreme, naročnik ponudnikom priporoča, da v stolpcu »Opombe« v vsakem primeru navedejo blagovno znamko in tip oziroma model ponujene opreme.«

Kot izhaja iz citiranih delov razpisne dokumentacije, je naročnik v zvezi z izpolnitvijo ponudbenega predračuna postavil tri režime. Le eden izmed njih je obvezen in velja za tiste ponudnike, ki niso ponudili referenčne opreme oziroma so ponudili enakovredno ali boljšo opremo od tiste, ki jo je primeroma določil že naročnik. V tem primeru so morali v ponudbeni predračun (v stolpec Opombe) vpisati blagovno znamko in tip oziroma model ponujene opreme. Drugi dve možnosti se nanašata na tiste ponudnike, ki so ponudili referenčno opremo, ki jo je določil naročnik. Navedeni ponudniki (v okence Opombe) bodisi niso bili dolžni vpisati ničesar (naročnik je napovedal, da se bo v tem primeru štelo, da je ponujena referenčna oprema oziroma ista opremo, ki je navedena kot primer opreme pri posamezni poziciji), lahko pa so (kot je navedel naročnik) »v izogib nejasnostim glede ponujene opreme« v ta del predračunskega obrazca vpisali »blagovno znamko in tip oziroma model ponujene opreme«.

Za opremo iz 14. postavke ponudbenega predračuna (USB ekstender) je naročnik postavil naslednje tehnične zahteve: »Line extender - USB Cat 5 - do minimalno 45 m; kot npr. Digitus ali Manhattan ali enakovredno ali boljše«. Pregled ponudbe izbranega ponudnika pokaže, da je v tej postavki ponudil opremo blagovne znamke Digitus (proizvajalca Essmann Electronic GmbH), torej eno izmed referenčnih oprem, ki jo je primeroma določil že naročnik. Navedeno med strankama v tem postopku ni sporno in ni predmet zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija se sicer strinja z vlagateljem, da »line extender« pomeni »ojačevalec signala«, in da pri tem ne gre za blagovno znamko ali za tip oziroma model, pač pa za poimenovanje naprave. Vendar iz pregleda ponudbe ojačevalcev signala na svetovnem spletu izhaja, da podaljševalce signala vsi proizvajalci poimenujejo enako oziroma tako, kakor ga je opisal tudi naročnik - »Line Extender - USB Cat 5« (oznaka Cat 5 se nanaša na mrežni kabel), oziroma se opisi teh naprav medsebojno razlikujejo le po blagovnih znamkah in/ali njihovih proizvajalcih. Poleg tega se je potrebno strinjati z naročnikom tudi v tem, da v sporni del ponudbenega predračuna (Opombe) izbrani ponudnik iz razloga, ker ponuja referenčno opremo, ni bil dolžan vpisati ničesar. Izbrani ponudnik je kljub temu sledil naročnikovim priporočilom in ponujeno opremo tudi identificiral. Naročnik je namreč izrecno in jasno napisal, da bo v primeru, če bo ta del predračuna ostal prazen, upošteval, da je bila ponujena primeroma navedena oprema. Težko si je sicer predstavljati, kaj bi storil naročnik v primeru, če posamezen ponudnik ne bi z ničemer definiral referenčne opreme. V predračunskih postavkah, ki se nanašajo na opremo, so namreč navedene po tri različne referenčne opreme, zato naročnik v takšnem primeru ne bi vedel, katera izmed njih je bila dejansko ponujena. A ker to ni predmet spora med vlagateljem in naročnikom, in iz razloga, ker je izbrani ponudnik ponujeno napravo vendarle identificiral, je s tem ravnal z naročnikovimi navodili iz razpisne dokumentacije. Ponudniki niso bili dolžni prepisati vseh tehničnih zahtev niti v primeru, če niso ponudili referenčne opreme. Naročnik je celo v tem primeru zahteval le, da navedejo »blagovno znamko in tip oziroma model ponujene opreme«, pridržal pa si je pravico, da bo od takšnih ponudnikov zahteval »ustrezno tehnično dokumentacijo, iz katere bo razviden enak obseg podatkov, kot jih je zahteval v stolpcu Opis Pozicije«.

Kot je zapisala Državna revizijska komisija že v svojih številnih odločitvah, od ponudnika v nobenem primeru ni mogoče zahtevati več ali drugače, kot je od njega zahtevala vnaprej pripravljena razpisna dokumentacija. Ker je izbrani ponudnik upošteval naročnikova navodila, Državna revizijska komisija vlagateljevemu očitku v tem delu zahtevka za revizijo ni mogla slediti.

Iz smiselno enakih razlogov je Državna revizijska komisija zavrnila tudi vlagateljev očitek, ki se nanaša na opremo iz 4. postavke ponudbenega predračuna (»Vzorčna komora, ohišje, vzorčna cev«), za katero je naročnik v razdelku »Opis pozicije« ponudbenega predračuna postavil naslednje tehnične zahteve: »Detektor dima za detekcijo dima v klima kanalih; uporaba v prezračevalnih sistemih; za aktivacijo ventilatorjev, krmiljenje vrat ali zunanjih naprav; ohišje z nadzorom odpiranja; horizontalna ali vertikalna montaža ohišja; vzorčna cev za zajem zraka; kot npr.: Bosch optični javljalnik FAD-O 420 ali enakovredno + ohišje FAD-420-HS-EN ali enakovredno + vzorčna cev D344-1.5 Sample Tube ali Siemens FDBZ292 + FDBZ292-AA + FDBZ292-AD ali Schrack Seconet LKM 531 ali enakovredno ali boljše«. Izbrani ponudnik je namreč tudi v tem delu (kar med vlagateljem in naročnikom ni sporno) ponudil referenčno opremo. Izbrani ponudnik je to opremo identificiral z navedbo oznake FADS-420-HS-EN, ta oznaka pa se nanaša na Boschev kanalski detektor dima, v čigar ohišje so integrirani tako (zahtevana) optični javljalnik in vzorčna komora, prav tako pa tudi drugi sestavni deli, ki jih naročnik ni posebej zahteval (v ohišje sta, kot pravilno opozarja tudi izbrani ponudnik, vključeni tudi uvodnici za vzorčno oziroma ventilacijsko cev ter priključno vezje).

Ker med vlagateljem in naročnikom ni spora glede ponujene vzorčne cevi (izbrani ponudnik je tudi v tem delu 4. postavke ponudil eno izmed primeroma določenih vzorčnih cevi), Državna revizijska komisija tega dela ponudbe izbranega ponudnika ni preverjala.

Kot že izhaja iz te obrazložitve, vlagatelj z zadnjim očitkom zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna tudi zato, ker je nastopal v vlogah projektanta in ponudnika, sodeloval pa je tudi pri presoji tehnične ustreznosti svoje ponudbe.

Prvi odstavek 65. člena ZJN-3 nalaga naročniku, da mora v primeru, kadar je kandidat, ponudnik ali podjetje, ki je povezano s kandidatom ali ponudnikom, svetovalo naročniku v okviru izvedenega strokovnega dialoga, ali pa je bilo kako drugače vključeno v pripravo postopka javnega naročanja, sprejeti ustrezne ukrepe, ki bodo zagotovili, da se zaradi takšnega sodelovanja ne izkrivlja konkurenca. Ti ukrepi vključujejo sporočanje določenih informacij, izmenjanih v okviru ali na podlagi sodelovanja kandidata ali ponudnika pri pripravi postopka javnega naročanja, drugim kandidatom in ponudnikom ter določitev ustreznih rokov za prejem ponudb. Naročnik iz postopka javnega naročanja izloči določenega kandidata ali ponudnika le, če ni mogoče drugače zagotoviti, da se spoštuje načelo enakopravne obravnave ponudnikov. Naročnik pred tako izključitvijo kandidatu oziroma ponudniku omogoči dokazati, da njegovo sodelovanje v pripravi postopka javnega naročanja ne more izkrivljati konkurence.

Potencialni ponudnik, ki je sodeloval pri pripravi razpisne dokumentacije, je lahko vsebino razpisne dokumentacije prilagodil svojim interesom in zmožnostim. Zato mora naročnik sprejeti ustrezne ukrepe, ki bodo zagotovili, da se zaradi takšnega sodelovanja ne izkrivlja konkurenca. Poskrbeti mora, da so vsi ponudniki seznanjeni z enakimi podatki (informacijami) ter omogočiti dovolj dolg rok za oddajo ponudb. V skladu z zgoraj navedenim določilom, takšen ponudnik (tudi) ne sme biti avtomatsko izločen iz postopka oddaje javnega naročila, temveč mu mora naročnik pred tem omogočiti, da dokaže, da zaradi svojega položaja (torej osebe, ki je sodelovala pri pripravi razpisne dokumentacije) ni bil deležen neupravičene prednosti, ki bi lahko izkrivila konkurenco.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni navedel dovolj konkretnih razlogov, zakaj naj bi bil izbrani ponudnik v prednosti pred njim in ostalimi ponudniki. Čeprav je bila vlagatelju dostopna projektna dokumentacija (o čemer med strankama v tem postopku ni spora) in kljub temu, da je bil na vpogledu seznanjen s celotno ponudbo izbranega ponudnika (naročnik mu je, kot je razvidno iz zapisnika v vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika, z dne 21.04.2017, izročil kopijo celotne ponudbe izbranega ponudnika), pa so njegovi očitki zgolj splošni in pavšalni. Vlagatelj je v zahtevku za revizijo navedel vse tri vloge izbranega ponudnika in ob tem pavšalno ugotovil, da naročnik v obravnavanem primeru ni sprejel ustreznih ukrepov, kar je privedlo do izkrivljanja konkurence, konflikta interesov ter neenakopravne obravnave ponudnikov, da je izbrani ponudnik poskusil neupravičeno vplivati na odločitev naročnika ali pa je pridobil zaupne informacije, ter da je izbrani ponudnik lahko iz malomarnosti predložil zavajajoče in napačne informacije, kar bi lahko vplivalo na odločitev o izključitvi, izboru ali oddaji javnega naročila.

Nasprotno, naročnik je v obrazložitvi sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo argumentirano pojasnil s kakšnimi ukrepi je zagotovil, da zaradi sodelovanja izbranega ponudnika ni bila izkrivljena konkurenca (v smislu zgoraj navedenega določila 65. člena ZJN-3). Naročnik priznava, da je projektno dokumentacijo (v obeh sklopih) pripravil izbrani ponudnik, pri čemer opozarja, da je z navedenim dejstvom jasno in transparentno seznanil tudi ponudnike (kot že izhaja iz te obrazložitve, je naročnik v 2. točki poglavja Tehničnih specifikacij navedel, da je projektno dokumentacijo v obeh sklopih pripravil izbrani ponudnik). Naročnik je tudi poskrbel, da sta projektna dokumentacija in popis del pripravljena tako, da je v postopku oddaje predmetnega javnega naročila omogočeno sodelovanje večjemu številu različnih ponudnikov (najmanj pa trem), ki zastopajo različne proizvajalce opreme tehničnega varovanja, in katerih oprema je ustrezno certificirana. Kot zatrjuje naročnik, je od projektanta zahteval, da v posameznih pozicijah znotraj popisa del, ki se nanaša na opremo, navede vsaj tri proizvajalce/blagovne znamke (navedeno je razvidno iz dopisa št. 023-72/2016/44, z dne 31.01.2017, ki ga je predložil izbrani ponudnik, iz katerega izhajajo naročnikova navodila v zvezi s tem). Nabor potencialnih ponudnikov pa je dodatno razširil še naročnik, saj je navedeni opremi pripisal »enakovredno ali boljše«. Z navedenim je konkurenco razširil tudi na tiste ponudnike, ki lahko ponudijo enakovredno ali boljšo opremo od referenčne opreme, ki je primeroma že določena v razpisni dokumentaciji. Naročniku je potrebno pritrditi tudi v tem, da v zvezi z domnevno diskriminatornostjo projektne dokumentacije in popisa del ni bilo postavljeno nobeno vprašanje na Portalu javnih naročil, zoper razpisno dokumentacijo pa tudi noben potencialni ponudnik ni vložil zahtevka za revizijo. Da je razpisna dokumentacija omogočala udeležbo večjemu številu konkurentov pa izhaja tudi iz dejstva, da je naročnik v izpodbijanem (2.) sklopu prejel 6 pravočasnih ponudb. Iz odstopljene dokumentacije je prav tako razvidno, da je naročnik (še pred objavo predmetnega javnega naročila) angažiral družbo GM Projekt d.o.o., Grosuplje, ki bo (poleg projektanta in naročnika) preverila tehnično ustreznost ponujene opreme z izdelano projektno dokumentacijo. Nediskriminatornost razpisne dokumentacije pa nenazadnje potrjuje tudi dejstvo, da v 1. sklopu (v katerem je naročnik, vključno z vlagateljevo ponudbo in ponudbo izbranega ponudnika, prejel 9 pravočasnih ponudb) ni bil izbran projektant, pač pa družba TEAM7 d.o.o., Ljubljana, zoper to odločitev pa vlagatelj ni vložil zahtevka za revizijo, ravno tako pa tudi ni zahteval vpogleda v navedeno ponudbo.

Državna revizijska komisija je v obravnavanem primeru sledila tudi vlagateljevemu predlogu in sama vpogledala v vso naročnikovo dokumentacijo, ki se nanaša na pregled in ocenjevanje ponudb. Pri tem je ugotovila, da sta tehnično ustreznost obeh izbranih ponudb potrdila tako projektant (izbrani ponudnik), kakor tudi družba GM Projekt d.o.o., Grosuplje, končno odločitev o dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika (tudi v tehničnem delu) pa je sprejel naročnik. Iz dokumentacije izhaja, da je naročnik najprej opravil računsko kontrolo vseh ponudb (ponudba izbranega ponudnika računskih napak ni imela), ter obstoj razlogov iz 35. člena ZIntPK (pri čemer je bilo ugotovljeno, da naročniku z nobenim izmed ponudnikov iz 1. in 2. sklopa ni prepovedano poslovati). V nadaljevanju sta bili detajlno pregledani le še obe prvouvrščeni ponudbi. Ponudba izbranega ponudnika je bila pregledana z vidika obstoja razlogov za izključitev (75. člen ZJN-3), pri čemer je bilo (na podlagi potrdila iz Kazenske evidence in vpogleda na spletno stran http://ejn.gov.si/e-dosje) ugotovljeno, da izključitveni razlogi iz prvega, drugega in četrtega odstavka 75. člena ZJN-3 niso podani. Naročnik je tudi preveril, ali ponudba izbranega ponudnika izpolnjuje pogoje za sodelovanje (naročnik je ugotovil, da je izbrani ponudnik registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet naročila, da ima vse zahtevane licence, ter da ima zavarovano odgovornost za dejavnost, ki je predmet javnega naročila). Naročnik je ravno tako preveril tehnično ustreznost ponudbe izbranega ponudnika, v zvezi s čimer se je oprl tudi na ugotovitve projektanta in družbe GM Projekt d.o.o., Grosuplje. Ugotovil je, da je ponudba tudi v tem delu dopustna oziroma skladna s postavljenimi zahtevami.

Državna revizijska komisija se sicer strinja z vlagateljem, da je izbrani ponudnik kljub temu, da je naročnik (kot je navedel) »anonimiziral ponudbeno dokumentacijo«, zagotovo vedel, da je tehnično preveril tudi svojo ponudbo. Izbranemu ponudniku je namreč znana vsebina in specifika lastnih opomb iz predračunskega obrazca, vedel pa je tudi, da preverja zgolj prvouvrščeni ponudbi v obeh sklopih (ker je bil s cenami konkurentov seznanjen na odpiranju ponudb, je ob dejstvu, da predstavlja edino merilo za ocenjevanje ponudb končna cena posameznega sklopa, vedel, kateri dve ponudbi sta se v obeh sklopih uvrstili na prvo mesto). Ker pa je vlagatelj, kot že izhaja iz te obrazložitve, vpogledal v celotno ponudbo izbranega ponudnika in ji v tehničnem delu oporekal le v dveh postavkah (te očitke pa je Državna revizijska komisija predhodno že zavrnila), Državna revizijska komisija ob upoštevanju vsega navedenega tudi temu vlagateljevemu očitku ni mogla slediti.

Državna revizijska komisija ob ugotovljenem zaključuje, da vlagatelj ni uspel izkazati, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna. Zato je v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN odločila, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Izbrani ponudnik je zahteval povračilo stroškov, ki so mu nastali v postopku pravnega varstva. Državna revizijska komisija je zahtevo zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven, zato je ocenila, da stroški izbranega ponudnika niso potrebni (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 19.06.2017



Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik
član Državne revizijske komisije














Vročiti:

- Republika Slovenija, Ministrstvo za pravosodje, Zupančičeva ulica 3, Ljubljana,
- Odvetniška družba Avbreht, Zajc in Partnerji o.p., d.o.o., Tivolska cesta 50, Ljubljana,
- Iskra d.d., Stegne 21, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana.


Vložiti:

- v spis zadeve, tu.

Natisni stran