018-091/2017 Znanstveno – raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), po članici Tadeji Pušnar, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Upravljanje, vzdrževanje in nadgradnja informacijskega sistema Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU«, in na podlagi pritožbe vlagatelja Unistar LC, d. o. o., Litostrojska cesta 56, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Odvetniška družba Zupančič, Tacol in partnerji, o. p., d. o. o., Nazorjeva 6A, Ljubljana, zoper odločitev naročnika Znanstveno – raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Novi trg 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 20. 6. 2017

odločila:

1. Pritožba, ki jo je vlagatelj vložil z vlogo z dne 11. 5. 2017, se zavrne kot neutemeljena.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 11. 4. 2017 na portalu javnih naročil pod številko objave JN003118/2017-C01 objavil obvestilo o oddaji naročila.

Vlagatelj je z vlogo z dne 21. 4. 2017 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da se je dne 11. 4. 2017 prvič seznanil z oddajo javnega naročila, ko je bilo objavljeno obvestilo o oddaji naročila, saj je bila to prva objava v zvezi s tem postopkom. Vlagatelj navaja, da ima interes za pridobitev naročila, da je registriran za dejavnost, ki je predmet naročila, in da bi imel v primeru izvedbe konkurenčnega postopka možnost predložitve ponudbe in konkuriranja za dodelitev javnega naročila. Naročnik na portalu javnih naročil ni objavil odločitve o oddaji naročila, prav tako ni objavil pogodbe, sklenjene s ponudnikom Parsis, d. o. o.. Na portalu javnih naročil je objavil le obvestilo o oddaji naročila za upravljanje, vzdrževanje in nadgradnjo informacijskega sistema ZRC - SAZU, ki pa ne vsebuje pravnega pouka. Iz obvestila tudi ni natančno razviden predmet naročila, saj ni jasno, ali gre za sklenitev okvirnega sporazuma ali za oddajo posameznega naročila. Objava obvestila o oddaji naročila je vezana na objavo obvestila o oddaji naročila, št. JN13783/2012 z dne 21. 12. 2012, ki pa se nanaša na drug, že zaključen postopek, na podlagi katerega je bil sklenjen okvirni sporazum, ki je dne 8. 11. 2016 prenehal veljati. Vlagatelj iz objave zgolj ugotavlja, da je bilo ponudniku Parsis, d. o. o., oddano javno naročilo brez poprej transparentno izvedenega postopka oddaje javnega naročila. Naročnik je dne 11. 4. 2017 objavil obvestilo o oddaji naročila št. JN003118/2017-C01, iz katerega je razvidno, da je bila dne 31. 12. 2016 s ponudnikom Parsis, d. o. o., sklenjena pogodba za upravljanje, vzdrževanje in nadgradnjo informacijskega sistema ZRC – SAZU, kot prejšnja objava v zvezi s tem postopkom pa je navedena objava obvestila o oddaji naročila, št. JN13783/2012 z dne 21. 12. 2012. Ta objava se nanaša na obvestilo o naročilu, št. JN9191/2012 z dne 24. 8. 2012, in nima nobene povezave z objavo spornega obvestila o oddaji št. JN003118/2017-C01. Navedena objava namreč zagotavlja transparentnost sklenitve okvirnega sporazuma z dne 8. 11. 2012, na podlagi katerega so bila oddana posamezna naročila in ki je prenehal veljati dne 8. 11. 2016. Dne 31. 12. 2016 je bila torej s ponudnikom sklenjena pogodba, ki nima podlage v nobenem postopku javnega naročila in za katero ni bil nikoli izveden postopek javnega naročanja, kot ga določa Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3). Naročnik je ravnal v nasprotju s temeljnimi pravili in načeli javnega naročanja, ko je sklenil pogodbo brez predhodno izvedenega postopka oddaje javnega naročila, zato pravno razmerje med njim in ponudnikom nima ustrezne pravne podlage. Okvirni sporazum je prenehal veljati 8. 11. 2016, saj je bil rok trajanja 4 leta, naročnik pa s ponudnikom Parsis, d. o. o. ni sklenil aneksa za podaljšanje veljavnosti okvirnega sporazuma. Sklenitev takega aneksa tudi sicer ne bi bila dopustna. Če bi naročnik želel imeti še naprej izvajalca za upravljanje, vzdrževanje in nadgradnjo informacijskega sistema, bi moral izvesti nov postopek, česar pa ni storil, temveč je sklenil neposredno pogodbo. Da se razmerje med naročnikom in ponudnikom Parsis, d. o. o., kljub poteku veljavnosti sklenjenega okvirnega sporazuma nadaljuje, je razvidno tudi iz dejstva, da je naročnik tej družbi od 8. 11. 2016 do 20. 4. 2017 izplačal že 63.849,45 EUR. Vlagatelj navaja, da so bile transakcije izvedene iz naslova izvajanja ne več veljavnega okvirnega sporazuma, saj se posamezni zneski pojavljajo večkrat, seštevki pa presegajo zakonski prag za izvedbo enega izmed postopkov javnega naročanja. Naročnik torej brez izvedbe postopka in brez pravne podlage še naprej sodeluje s ponudnikom Parsis, d. o. o.. Vlagatelj opozarja tudi na dejstvo, da je naročnik dne 28. 6. 2016 objavil obvestilo o naročilu št. JN003187/2016-B01 za upravljanje, vzdrževanje in nadgradnjo informacijskega sistema, v postopku pa je vlagatelj oddal najugodnejšo ponudbo. Kljub temu je naročnik zavrnil vse ponudbe, saj naj bi določil nemogoč pogoj predložitve certifikata, s katerim pa vlagatelj razpolaga. Vlagatelj je že takrat sumil, da je naročnik to storil zaradi favoriziranja ponudnika Parsis, d. o. o., kar se je potrdilo z njunim nadaljnjim sodelovanjem, ki pa se izvaja brez izvedbe postopka javnega naročila. Po mnenju vlagatelja je naročnik sporno obvestilo o oddaji naročila objavil le zato, da bi navidezno zadostil zahtevam po objavi in transparentnosti, pri čemer pa je v odločitev, št. JN003187/2016-ODL01 z dne 13. 10. 2016, zapisal, da predmetnih storitev zaradi reorganizacije ne potrebuje več. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila ponudniku Parsis, d. o. o., ter ugotovitev kršitev določb ZJN-3 in odpravo vseh pravnih razmerij in posledic, ki so nastale med naročnikom in ponudnikom Parsis, d. o. o.. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, ki so mu nastali zaradi revizije.

Naročnik je vlagateljev zahtevek za revizijo s sklepom z dne 26. 4. 2017 zavrgel. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je za potrebe statističnega poročanja o izvajanju okvirnega sporazuma na portalu javnih naročil, skladno z Navodili za objave o izvajanju okvirnih sporazumov (v nadaljevanju: Navodila), dne 11. 4. 2017 objavil ustrezen obrazec. Da ne gre za odločitev o oddaji naročila, ampak za poročanje o izvajanju že sklenjenega posla, izhaja iz poimenovanja obrazca. Res pa je, da iz pdf izpisa navedenega obrazca to ni razvidno, saj ta nosi naziv »EU 3 – SL – Obvestilo o oddaji naročila«. Zakaj je tako, ni stvar naročnika, ampak spletnega informacijskega portala eNaročanje. Dejstvo je, navaja naročnik, da ne gre za oddajo novega javnega naročila, ampak zgolj za poročanje o izvajanju že sklenjenega okvirnega sporazuma, kar izhaja tudi iz točke IV.1.3 obrazca, kjer naročnik ni odkljukal nobene od možnosti »obvestilo vključuje sklenitev okvirnega sporazuma« ali »vzpostavljen je bil dinamični sistem«. Vlagatelj si je torej napačno razlagal objavo in neutemeljeno trdi, da naročnik krši ZJN-3. Ker naročnik ni objavil obvestila o oddaji naročila, temveč poročilo o izvajanju okvirnega sporazuma, gre za napačno interpretacijo dejanskega stanja, saj naročnik ni oddal naročila brez objave na portalu javnih naročil. Zahtevek vlagatelja je zato brezpredmeten, saj javno naročilo, zoper katerega ugovarja, sploh ne obstaja, zato rok za revizijski zahtevek sploh še ni začel teči. Poleg tega ZPVPJN ne predvideva možnosti vložitve zahtevka za revizijo zoper poročilo o izvajanju okvirnega sporazuma, zato zahtevka za revizijo sploh ni mogoče vložiti. Vlagatelj tako ni aktivno legitimiran za vložitev zahtevka, zaradi česar je naročnik njegov zahtevek zavrgel. Naročnik ob tem pojasnjuje, da je imel z družbo Parsis, d. o. o., sklenjen okvirni sporazum za upravljanje, vzdrževanje in nadgradnjo informacijskega sistema ZRC SAZU, ki je bil sklenjen na podlagi javnega naročila, objavljenega na portalu dne 24. 8. 2012 pod številko JN9191/2012. Okvirni sporazum je pričel veljati 1. 1. 2013 in je bil sklenjen za obdobje 48 mesecev, torej do 31. 12. 2016, ne pa zgolj do 8. 11. 2016. Datum v točki V.2.1 (31. 12. 2016) se ne nanaša na sklenitev pogodbe, ampak na zadnji dan četrtletja, na katerega se obvestilo nanaša, skupna vrednost javnega naročila/sklopa pod točko V.2.4 pa se nanaša na vrednost posameznih javnih naročil v četrtletju.

Zoper sklep o zavrženju zahtevka za revizijo je vlagatelj z vlogo z dne 11. 5. 2017, vložil pritožbo, v kateri navaja, da je bilo v objavi obvestila o oddaji naročila, št. JN003118/2017-C01 z dne 11. 4. 2017, izrecno navedeno, da bo naročnik sklenil okvirni sporazum z enim gospodarskim subjektom za obdobje štirih let, kot datum sklenitve pogodbe pa je naveden 31. 12. 2016. Zato je logičen sklep, da je bil dne 31. 12. 2016 sklenjen okvirni sporazum za obdobje štirih let, pri čemer pa ni bila izvedena oddaja javnega naročila v skladu z določbami ZJN-3. Da ne gre za poročanje o izvajanju okvirnega sporazuma, izhaja tudi iz dosjeja javnega naročila št. JN13783/2012, saj je naročnik ob oddaji posameznih naročil v okviru okvirnega sporazuma vedno objavil obrazec »Obvestilo o oddaji posameznih naročil na podlagi okvirnega sporazuma«, kar je tudi pravilno postopanje. Kljub sprejemu ZJN-3 se ni nič spremenilo in je v uporabi obrazec z enakim naslovom. Vlagatelj se tudi ne strinja z naročnikom o datumu veljavnosti okvirnega sporazuma, saj je bil ta sklenjen 8. 11. 2012 za obdobje 48 mesecev. Razmerje med naročnikom in ponudnikom Parsis, d. o. o., se kljub poteku veljavnosti okvirnega sporazuma nadaljuje, saj mu je naročnik od januarja 2017 do aprila 2017 nakazal že 38.707,54 EUR. Vlagatelj vztraja pri trditvah, da je bila s ponudnikom Parsis, d. o. o., sklenjena pogodba, za katero ni bil izveden postopek javnega naročanja, kar predstavlja hudo kršitev določb ZJN-3. Vlagatelj pričakuje vsebinsko obravnavo zahtevka za revizijo in meni, da je sklep naročnika o zavrženju zahtevka nezakonit, zaradi česar predlaga, da se pritožbo spozna za utemeljeno, naročniku pa naloži, da meritorno odloči o zahtevku. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je z vlogo z dne 16. 5. 2017 Državni revizijski komisiji odstopil pritožbo in dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku.

Državna revizijska komisija je naročnika na podlagi prvega odstavka 33. člena ZPVPJN pozvala, naj pojasni, v okviru katerih pogodbenih razmerij se v letu 2017 izvajajo izplačila ponudniku Parsis, d. o. o., in na podlagi katerih postopkov javnega naročanja so bile z njim sklenjene pogodbe. Naročnik je zahtevana pojasnila in dokumentacijo Državni revizijski komisiji posredoval z vlogo z dne 31. 5. 2017, ki jo je Državna revizijska komisija posredovala vlagatelju. Vlagatelj se je do dodatnih naročnikovih pojasnil in dokumentacije opredelil z vlogo z dne 7. 6. 2017.

Državna revizijska komisija po proučitvi pritožbe in predložene dokumentacije ugotavlja, da je pritožba vlagatelja neutemeljena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo in pritožbi zatrjuje, da je naročnik s ponudnikom Parsis, d. o. o., sklenil pogodbo za upravljanje, vzdrževanje in nadgradnjo informacijskega sistema, in sicer ne da bi pred tem izvedel enega izmed postopkov javnega naročanja, kot to zahteva ZJN-3. Vlagatelj svoje trditve temelji na dejstvu, da je naročnik dne 11. 4. 2017 na portalu javnih naročil pod številko objave JN003118/2017-C01 objavil obvestilo o oddaji naročila, iz katerega naj bi bilo razvidno, da je naročnik dne 31. 12. 2016 s ponudnikom Parsis, d. o. o., sklenil novo pogodbo za obdobje štirih let, ter na dejstvu, da je naročnik ponudniku Parsis, d. o. o., v letu 2017, po zaključku okvirnega sporazuma, sklenjenega leta 2012, nakazal že 38.707,54 EUR.

Državna revizijska komisija na podlagi pregleda predložene dokumentacije ugotavlja, da je naročnik dne 24. 8. 2012 na portalu javnih naročil pod številko objave JN9191/2012 objavil obvestilo o naročilu, iz katerega je razvidno, da je začel postopek oddaje javnega naročila za upravljanje, vzdrževanje in nadgradnjo informacijskega sistema Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Na podlagi izvedenega postopka oddaje javnega naročila je naročnik z najugodnejšim ponudnikom Parsis, d. o. o., sklenil okvirni sporazum. Obvestilo o oddaji naročila oz. sklenitvi okvirnega sporazuma je naročnik na portalu javnih naročil objavil dne 21. 12. 2012, in sicer pod številko objave JN13783/2012. Iz dokumentacije je razvidno, da je naročnik s ponudnikom Parsis, d. o. o., sklenil okvirni sporazum o upravljanju, vzdrževanju in nadgradnji informacijskega sistema Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, številka 10-N120519 dne 31. 12. 2012, pri čemer je bil v 2. členu okvirnega sporazuma kot datum začetka veljavnosti določen 1. 1. 2013, kot časovno obdobje okvirnega sporazuma pa je bilo določeno obdobje 48 mesecev od sklenitve okvirnega sporazuma. Ker je bil okvirni sporazum sklenjen 31. 12. 2012, je treba ugotoviti, da se je iztekel 31. 12. 2016. Navedeno pomeni, da ni mogoče slediti vlagatelju, ki navaja, da je okvirni sporazum, sklenjen na podlagi izvedenega odprtega postopka oddaje javnega naročila, ki je bil objavljen pod številko objave JN9191/2012, prenehal veljati že 8. 11. 2016.

Kot je nadalje razvidno iz dokumentacije oz. iz objave obvestila o oddaji naročila številka JN13783/2012, je naročnik po koncu vsakega leta veljavnosti okvirnega sporazuma, na podlagi takrat veljavnega enajstega odstavka 32. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe), objavljal obvestila o oddaji posameznih naročil na podlagi okvirnega sporazuma. Za obdobje od 1. 1. 2013 do 31. 12. 2013 je objavil obvestilo, številka OS816/2014 z dne 20. 3. 2014, za obdobje od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2014 obvestilo, številka OS2880/2015 z dne 4. 3. 2015, za obdobje od 1. 1. 2015 do 31. 12. 2015 pa obvestilo, številka OS1152/2016 z dne 17. 2. 2016. Za obdobje od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2016 naročnik ni objavil posebnega obvestila o oddaji posameznih naročil na podlagi okvirnega sporazuma, je pa v dosjeju javnega naročila, številka JN13783/2012 dne 11. 4. 2017 objavil obvestilo o oddaji naročila številka JN003118/2017-C01.

Vlagatelj za objavljeno obvestilo o oddaji naročila, številka JN003118/2017-C01 z dne 11. 4. 2017, zatrjuje, da kaže na dejstvo sklenitve novega okvirnega sporazuma za štiriletno obdobje od 2016 do 2020 (za katerega pa naj ustrezen postopek oddaje javnega naročila ne bi bil izveden), saj je v točki II.1.4 obvestila navedeno, da bo naročnik sklenil okvirni sporazum z enim gospodarskim subjektom in da se okvirni sporazum sklepa za obdobje štirih let, pri čemer je v točki V.2.2 objave kot datum sklenitve pogodbe naveden 31. 12. 2016. Čeprav se je mogoče z vlagateljem strinjati, da so v objavi obvestila o oddaji naročila, številka JN003118/2017-C01 z dne 11. 4. 2017, navedeni določeni elementi, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati tudi o sklenitvi novega okvirnega sporazuma, pa natančnejša analiza te objave, zlasti ob upoštevanju Navodil, pokaže, da je naročnik s sporno objavo objavil zgolj obvestilo o oddaji posameznih naročil na podlagi okvirnega sporazuma za zadnje obdobje veljavnosti okvirnega sporazuma, in sicer obdobje od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2016.

Tretji odstavek 58. člena ZJN-3 določa, da lahko v primeru, če sklene okvirni sporazum, naročnik pošlje v objavo obvestilo o oddaji javnega naročila za vsako posamezno javno naročilo, oddano na podlagi okvirnega sporazuma, ali pa pošlje v objavo obvestilo o oddaji javnega naročila za vsa posamezna javna naročila, oddana na podlagi okvirnega sporazuma v določenem četrtletju. Kot je razvidno iz točke 1.3 Navodil, se v skladu s tretjim odstavkom 58. člena ZJN-3 ter ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije EU 2015/1986 z dne 11. novembra 2015 o standardnih obrazcih za objavo obvestil na področju javnega naročanja in razveljavitvi Izvedbene Uredbe EU št. 824/2011 (UL L št. 296 z dne 12. 11. 2015) za objave, s katerimi se zagotavlja transparentnost glede izvajanja okvirnih sporazumov, uporabljajo naslednji obrazci:

- NMV2 – Obvestilo o oddaji naročila male vrednosti,
- EU 3 – Obvestilo o oddaji naročila,
- EU 6 – Obvestilo o oddaji naročila – gospodarske javne službe,
- EU 18 – Obvestilo o oddaji naročila na področju obrambe in varnosti,
- PZPPO2 – Obvestilo o oddaji naročila po postopku zbiranja ponudb na področju obrambe in varnosti.

Glede na Navodila in ob upoštevanju lastnosti javnega naročila za upravljanje, vzdrževanje in nadgradnjo informacijskega sistema Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, ki ga je naročnik izvedel v odprtem postopku, objavljenem na portalu javnih naročil dne 24. 8. 2012 pod številko objave JN9191/2012, je torej treba ugotoviti, da je naročnik pri objavi obvestila o oddaji posameznih naročil na podlagi okvirnega sporazuma za obdobje od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2016 sledil določbi tretjega odstavka 58. člena ZJN-3 in Navodilom, ko je za objavo uporabil obrazec EU 3 – Obvestilo o oddaji naročila. Da gre dejansko za objavo obvestila o oddaji posameznih naročil na podlagi okvirnega sporazuma za obdobje od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2016, ne pa za objavo obvestila o sklenitvi novega okvirnega sporazuma, je razvidno iz več delov objave obvestila številka JN003118/2017-C01 z dne 11. 4. 2017. Tako je iz točke IV.1.3 objave razvidno, da naročnik ni odkljukal možnosti »Obvestilo vključuje sklenitev okvirnega sporazuma«, kar je skladno z Navodili, ki v točki 2.2 napotujejo, da ostane v obvestilu, s katerim se zagotavlja transparentnost glede izvajanja okvirnega sporazuma, polje IV.1.3 neobkljukano, saj se ta oddelek nanaša na izvajanje okvirnega sporazuma, ne pa na sklenitev okvirnega sporazuma. Poleg tega je naročnik v točki V.2.1 obvestila, ki je sicer namenjena vpisu datuma sklenitve pogodbe, vpisal datum 31. 12. 2016, na podlagi česar je vlagatelj sklepal, da je bila tega dne sklenjena nova pogodba. Vendar pa Navodila za točko V.2.1 obvestila predvidevajo vpis bodisi datuma oddaje posameznega javnega naročila ali zadnji dan četrtletja, na katerega se obvestilo nanaša. Ker se obvestilo številka JN003118/2017-C01 z dne 11. 4. 2017 nanaša na oddajo posameznih naročil na podlagi okvirnega sporazuma za obdobje od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2016, je zato razumljivo, da je naročnik v polje V.2.1 obvestila vpisal datum 31. 12. 2016, ko se je iztekel okvirni sporazum.

Na podlagi navedenega je treba sprejeti naročnikova pojasnila, da se objava obvestila o oddaji naročila, številka JN003118/2017-C01 z dne 11. 4. 2017, nanaša na oddajo posameznih naročil na podlagi preteklega okvirnega sporazuma, pri čemer je bila objava objavljena v skladu z Navodili, in da ni šlo za sklenitev nove pogodbe oz. novega okvirnega sporazuma za izvajanje storitev upravljanja, vzdrževanja in nadgradnje informacijskega sistema Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU za obdobje 2016 – 2020.

Glede na navedbe vlagatelja, da na dejstvo sklenitve novega okvirnega sporazuma (brez ustrezno izvedenega postopka) kažejo tudi denarna nakazila, ki jih naročnik ponudniku Parsis, d. o. o., nakazuje tudi v letu 2017, je Državna revizijska komisija od naročnika zahtevala pojasnila in dokumentacijo, kar je prejela dne 2. 6. 2017. Po preučitvi naročnikovih pojasnil in dokumentacije Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ponudniku Parsis, d. o. o., v letu 2017 nakazoval denarna sredstva na podlagi izdanih računov, ti pa so temeljili na različnih pogodbah. Računa, št. 2016-0048 in št. 2016-0052, sta temeljila še na okvirnem sporazumu o upravljanju, vzdrževanju in nadgradnji informacijskega sistema Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU, številka 10-N120519 z dne 31. 12. 2012, izdana pa sta bila za storitve, izvedene v obdobju od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2016. Računi, št. 2016-0049, 2017-0003, 2017-0008 in 2017-0012, so bili izdani na podlagi pogodbe za najem strežnika, št. P-11-0315-04 z dne 15. 3. 2011, računi, št. 2016-0050, 2017-0004, 2017-0009 in 2017-0011, pa na podlagi pogodbe za najem strežnika, št. P-11-0623-03 z dne 23. 6. 2011. Končno sta bila računa, št. 2017-0001 in 2017-0006, izdana na podlagi pogodbe o posodobitvi, optimizaciji in nadgradnji spletnih mest, št. 10N170019 z dne 9. 1. 2017, ki jo je naročnik sklenil na podlagi zbiranja ponudb, pri čemer pa vrednost naročila ne presega praga, od katerega je obvezna uporaba določb ZJN-3 (točka a) prvega odstavka 21. člena ZJN-3).

Čeprav vlagatelj v vlogi z dne 7. 6. 2017, s katero se je opredelil do naročnikovih pojasnil in predložene dokumentacije, navaja, da ta v celoti potrjuje navedbe glede zneska plačil in glede odsotnosti pravnih podlag za izvedena plačila ponudniku Parsis, d. o. o., Državna revizijska komisija ugotavlja, da tem navedbam ni mogoče pritrditi. Naročnik je navedel pravne podlage za izplačilo posameznih zneskov, pri čemer gre delno za, kot je bilo že zapisano, izplačila na podlagi preteklega okvirnega sporazuma, delno za izplačila na podlagi pogodb o najemu strežnika, delno pa za izplačila na podlagi pogodbe o posodobitvi, optimizaciji in nadgradnji spletnih mest, ki jo je naročnik sklenil januarja 2017. V zvezi s slednjo vlagatelj sicer navaja, da je bil postopek izveden nenavadno, saj naj bi naročnik ponudbi prejel v petek, 6. 1. 2017, pogodbo pa je podpisal že v ponedeljek, 9. 1. 2017, ko je ponudnik Parsis, d. o. o., tudi že začel z izvajanjem storitev, na izdanem računu pa je kot datum referenčnega dokumenta naveden 1. 1. 2013. Glede teh revizijskih navedb Državna revizijska komisija ugotavlja, da se ne nanašajo na vsebino predmetnega zahtevka za revizijo, saj vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je naročnik sklenil nov okvirni sporazum za izvajanje storitev upravljanja, vzdrževanja in nadgradnje informacijskega sistema Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU, ne da bi pred tem izvedel postopek, predviden v ZJN-3, ne zatrjuje pa, da naročnik izvaja različna t. im. evidenčna naročila za različne storitve. Poleg tega za javna naročila, za katera se zakon, ki ureja javno naročanje, ne uporablja, ali se uporablja le v zvezi z vodenjem evidence in sporočanjem statističnih podatkov, pravno varstvo ni zagotovljeno po ZPVPJN, zaradi česar Državna revizijska komisija teh naknadnih navedb, ki se nanašajo na vodenje t. im. evidenčnih naročil, niti ne more vsebinsko presojati.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz same objave obvestila o oddaji naročila, številka JN003118/2017-C01 z dne 11. 4. 2017, kot tudi iz pojasnil in dokumentacije, ki jo je naknadno predložil naročnik, razvidno, da naročnik s ponudnikom Parsis, d. o. o., ni sklenil novega okvirnega sporazuma za izvajanje storitev upravljanja, vzdrževanja in nadgradnje informacijskega sistema Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU in da mu zato tudi ni mogoče očitati, da ni izvedel postopka oddaje javnega naročila v skladu z ZJN-3. Če bi bilo v predmetnem postopku pravnega varstva ugotovljeno, da je naročnik sklenil pogodbo brez izvedbe postopka javnega naročanja, čeprav bi ga v skladu z ZJN-3 moral izvesti, bi bilo vlagatelju pravno varstvo zagotovljeno v predrevizijskem, revizijskem in sodnem postopku (drugi odstavek 5. člena ZPVPJN). Ker pa je bilo ugotovljeno, da naročnik ni sklenil nove pogodbe za izvajanje storitev upravljanja, vzdrževanja in nadgradnje informacijskega sistema in da zato tudi ni bil dolžan izvesti postopka za navedeno naročilo oz. do njegove izvedbe sploh ni prišlo, zahtevka za revizijo ni mogoče obravnavati kot dopustnega. To izhaja tudi iz prvega odstavka 5. člena ZPVPJN (dopustnost pravnega varstva v postopkih oddaje javnih naročil), ki določa, da se lahko zahteva za pravno varstvo v postopkih javnega naročanja vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila zoper ravnanje naročnika, ki pomeni kršitev predpisov, ki bistveno vpliva ali bi lahko bistveno vplivala na oddajo javnega naročila, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil, ali ta zakon ne določa drugače. Zaradi navedenega naročniku ni mogoče očitati kršitve določb ZPVPJN, ko je zahtevek za revizijo zavrgel, pritožbo pa je treba v skladu s prvim odstavkom 55. člena ZPVPJN zavrniti kot neutemeljeno.

Na koncu Državna revizijska komisija še ugotavlja, da je vlagatelj v vlogi z dne 7. 6. 2017, s katero se je opredelil do naročnikovih pojasnil in predložene dokumentacije, navedel tudi, da je naročnik več istovrstnih naročil razdelil na več evidenčnih naročil in že potekel okvirni sporazum, s čimer naj bi se izognil objavi javnega naročila na portalu javnih naročil. Čeprav tudi te vlagateljeve navedbe niso povezane z vsebino zahtevka za revizijo, v katerem vlagatelj zatrjuje, da je naročnik s ponudnikom Parsis, d. o. o., sklenil nov okvirni sporazum za izvajanje storitev upravljanja, vzdrževanja in nadgradnje informacijskega sistema, pa bi morebitna resničnost trditev o drobljenju naročil lahko pomenila izpolnitev zakonskih znakov katerega izmed prekrškov, določenih v 111. členu ZJN-3. V zvezi s tem Državna revizijska komisija pripominja, da lahko o tem, ali je naročnik dejansko storil prekršek, odloča v postopkih na podlagi Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/2003 in spremembe; v nadaljevanju: ZP-1), ne pa v revizijskem postopku oz. postopku pravnega varstva. Postopek o prekršku vodi in o njem odloča pooblaščena uradna oseba Državne revizijske komisije (drugi odstavek 108. člena ZJN-2). Glede na navedeno bo Državna revizijska komisija v ločenem postopku in na podlagi ZP-1 proučila, ali so podani pogoji za začetek postopka o prekršku zoper naročnika oziroma njegovo odgovorno osebo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v pritožbi zahteval tudi povrnitev stroškov ki so mu nastali v postopku. Ker mora naročnik potrebne stroške, nastale v pritožbenem postopku, vlagatelju povrniti (le) v primeru, če je pritožba utemeljena (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN), Državna revizijska komisija pa je vlagateljevo pritožbo zavrnila, je na podlagi osmega odstavka 70. člena ZPVPJN (v povezavi s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN) zavrnila tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 20. 6. 2017


Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:

- Znanstveno – raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Novi trg 2, 1000 Ljubljana
- Odvetniška družba Zupančič, Tacol in partnerji, o. p., d. o. o., Nazorjeva 6A, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:

- v spis zadeve

Natisni stran