018-100/2017 Univerzitetni klinični center Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 19. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Tadeje Pušnar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izgradnja varnostne razsvetljave«, v zvezi s predlogom vlagatelja RST d.o.o., Hacquetova ulica 7, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki, d.o.o., Barjanska cesta 3, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila, ki ga izvaja Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 8. 6. 2017

odločila:

Predlogu vlagatelja za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila se ne ugodi.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o naročilu male vrednosti dne 7. 3. 2017 objavil na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN001684/2017-W01. Dne 23. 5. 2017 je naročnik izdal dokument »Odločitev o oddaji naročila«, št. 845080107-021-17/7, ki je bil objavljen na Portalu javnih naročil dne 24. 5. 2017 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila) in iz katerega izhaja, da je naročnik prvouvrščeno ponudbo vlagatelja zaradi neizpolnjevanja strokovnih zahtev kot nedopustno zavrnil, za izvedbo predmetnega javnega naročila pa izbral drugouvrščenega ponudnika ARBA PLUS d.o.o., Špruha 19, Trzin (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj pravočasno, dne 30. 5. 2017, vložil zahtevek za revizijo, v katerem je predlagal tudi, da se postopek oddaje javnega naročila zadrži do pravnomočne odločitve o zahtevku za revizijo.

Naročnik je dne 5. 6. 2017 predlog za zadržanje postopka odstopil Državni revizijski komisiji. Pri tem je podal svoje mnenje, da je vlagateljev predlog za zadržanje postopka brezpredmeten, saj je bil v konkretnem primeru zahtevek za revizijo vložen po sprejemu odločitve o oddaji naročila. Vlagatelj bi posledično lahko dosegel le (še) zadržanje sklenitve pogodbe, sklenitev pogodbe pa je zadržana že na podlagi vloženega zahtevka za revizijo. Zato tudi ne more priti do vpliva na učinkovitost pravnega varstva.

Po pregledu odstopljene dokumentacije in vlagateljevega predloga je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Skladno s prvim odstavkom 19. člena ZPVPJN ima vlagatelj pravico, da ob vložitvi zahtevka za revizijo naročniku posreduje predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. S sklepom o zadržanju postopka oddaje javnega naročila se zadržijo nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila do pravnomočne odločitve naročnika ali Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo (peti odstavek 19. člena ZPVPJN). Če naročnik vlagateljevemu predlogu ne ugodi, ga mora odstopiti Državni revizijski komisiji (druga alineja drugega odstavka 19. člena ZPVPJN). V skladu s četrtim odstavkom 19. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija predlogu ugodi, če po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera ugotovi, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva.

Iz določbe prvega odstavka 17. člena ZPVPJN izhaja temeljno pravilo predrevizijskega in revizijskega postopka, in sicer, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži sklenitev pogodbe (praviloma) do pravnomočnega zaključka revizijskega postopka. Takšno posledico ex lege povzroči že sama vložitev zahtevka za revizijo, zato druge aktivnosti vlagatelja zahtevka za revizijo niso potrebne. To pravilo zagotavlja, da po vloženem zahtevku za revizijo (razen v zakonu izrecno določenih izjemnih primerih) ne more priti do sklenitve pogodbe in da so zato lahko vsa naročnikova ravnanja, za katera se izkaže njihova nezakonitost, razveljavljena. ZPVPJN naročniku ob prejemu zahtevka za revizijo ne prepoveduje le sklenitve pogodbe, temveč mu (razen v zakonu izrecno določenih izjemnih primerih) izrecno prepoveduje tudi ustavitev postopka javnega naročanja, zavrnitev vseh ponudb ali začetek novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja. Namen tega pravila je preprečiti, da bi naročnik zaključil postopek oddaje javnega naročila ali isti predmet naročila oddal v drugem postopku, še preden bi se končal postopek pravnega varstva.

V konkretnem primeru vlagatelj ni navedel razlogov, s katerimi bi utemeljil svoj predlog, prav tako tudi Državna revizijska komisija ni ugotovila okoliščin, ki bi izkazovale, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje predmetnega javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva. Kot namreč pravilno ugotavlja tudi naročnik, je predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka javnega naročila vložen v fazi po odločitvi o oddaji naročila, saj vlagatelj zatrjuje kršitve naročnika v zvezi s sprejeto odločitvijo o oddaji naročila. Na podlagi navedenega je zato potrebno ugotoviti, da bi naročnik, glede na fazo postopka oddaje javnega naročila, postopek oddaje javnega naročila lahko nadaljeval le še tako, da bi sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila (ali izvedel druga ravnanja, našteta v prvem odstavku 17. člena ZPVPJN, česar pa vlagatelj ne navaja). Posledično bi vlagatelj z ugoditvijo predlogu sprejema sklepa po prvem odstavku 19. člena ZPVPJN lahko dosegel le (še) zadržanje sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila. Ker pa je sklenitev pogodbe po samem zakonu zadržana že na podlagi vložitve zahtevka za revizijo, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagateljev predlog po prvem odstavku 19. člena ZPVPJN za zadržanje postopka oddaje javnega naročila brezpredmeten. Vlagatelj je preprečitev sklenitve pogodbe o oddaji naročila dosegel že z vložitvijo zahtevka za revizijo, zaradi česar tudi ne more priti do vpliva na učinkovitost pravnega varstva. Le-to bo vlagatelju zagotovljeno v obsegu, kot ga določa ZPVPJN, pri čemer bodo v primeru ugotovljenih kršitev naročnika razveljavljena vsa njegova ravnanja v postopku oddaje javnega naročila, ki so bila izvedena v nasprotju z zakonom.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija predlogu vlagatelja za zadržanje predmetnega postopka oddaje javnega naročila po prvem odstavku 19. člena ZPVPJN ni ugodila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


V Ljubljani, 8. 6. 2017

Predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije









Vročiti:
- Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki, d.o.o., Barjanska cesta 3, 1000 Ljubljana,
- Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana,
- ARBA PLUS d.o.o., Špruha 19, 1236 Trzin,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu

Natisni stran