018-087/2017 Luka Koper d.d.
Številka: 018-087/2017-4Datum sprejema: 1. 6. 2017
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter mag. Mateje Škabar in Tadeje Pušnar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva glede oddaje naročila »SANACIJA BETONSKEGA ROBA 3., 4. IN 5. VEZA S SANACIJO KINETE IN OBNOVO HIDRANTNEGA SISTEMA NA OBALI OD 2. DO 5. VEZA« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj ADRIAING, d. o. o., Koper, Ankaranska cesta 7, Koper (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika LUKA KOPER, d. d., Vojkovo nabrežje 38, Koper (v nadaljevanju: naročnik), dne 1. 6. 2017
odločila:
1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo, z dne 7. 4. 2017, se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, vsebovana v dokumentu »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA«, z dne 28. 3. 2017.
2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti strošek pravnega varstva v znesku 23.886,58 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.
Obrazložitev:
Naročnik je dne 29. 11. 2016 sprejel sklep o odobritvi začetka postopka oddaje javnega naročila »št. 148/2016 "JN - Sanacija betonskega roba 3., 4. in 5. veza s sanacijo kinete in obnovo hidrantnega sistema na obali od 2. do 5. veza" po odprtem postopku« (v nadaljevanju: naročilo), obvestilo o naročilu za oddajo tega naročila pa je bilo dne 22. 12. 2016 (s številko objave JN007966/2016-B01) objavljeno na Portalu javnih naročil.
Naročnik je dne 28. 3. 2017 sprejel »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA« (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katere izhaja, da se predmetno naročilo odda ponudniku »MAKRO 5 GRADNJE d.o.o.«, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).
Odločitev o oddaji naročila je bila na Portalu javnih naročil (s številko objave JN007966/2016-ODL01) objavljena dne 28. 3. 2017, v posledici česar se na podlagi tretje povedi desetega odstavka 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3) z omenjenim dnem objave šteje za vročeno ponudnikom.
Vlagatelj je dne 7. 4. 2017 na pošto priporočeno oddal zahtevek za revizijo, z dne 7. 4. 2017, skupaj s prilogo (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo), v katerem predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in v celoti razveljavi odločitev o oddaji naročila. Vlagatelj zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna, saj je ta v njej »oddal napačen popis del (!), ki ni skladen s tistim, ki je bil s strani naročnika zadnji javno objavljen«. Vlagatelj tudi opozarja, da »je naročnikov poziv na dopolnitev ponudbe nezakonit«, ter meni, da »izbrani ponudnik ni ponudil predmeta javnega naročila v celoti skladno z zadnjo verzijo popisa del«, pri tem pa še posebej izpostavlja postavke 3.4.3, 4.41 in 4.42 popisa del. V nadaljevanju vlagatelj še zatrjuje, da naročnik odločitve o oddaji naročila ni ustrezno utemeljil, ker ponudnikom ni posredoval ustreznih razlogov, saj glede »dopisa z dne 13.2.2017 omenja zgolj, da je izbranega ponudnika pozval na dopolnitev ponudbe glede izpolnjevanja referenc«.
Izbrani ponudnik je kopijo vlagateljevega zahtevka za revizijo (primerjaj prvi odstavek 27. člena ZPVPJN) prejel dne 14. 4. 2017, dne 20. 4. 2017 pa je naročnik prejel njegovo »Obvestilo z dne 13.4.2017«, dn. št. 454/2017, z dne 20. 4. 2017 (v nadaljevanju: izjasnitev o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo). V omenjeni vlogi se izbrani ponudnik izjasnjuje o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo, jim nasprotuje, v posledici pa meni, da je »ravnal prav, ko je oddal ponudbo na objavljenih popravljenih popisih. Z oddajo ponudbe pa je zajel tudi vse zahteve naročnika, ki so bile objavljene na portalu javnih naročil«.
Naročnik je dne 5. 5. 2017 sprejel »ODLOČITEV O ZAHTEVKU ZA REVIZIJO«, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil, obenem pa odločil tudi, da vlagatelj ni upravičen do povrnitve stroškov (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik nasprotuje zatrjevanjem vlagatelja v zahtevku za revizijo, zatrjuje, da je »[s] tem, ko je izbrani ponudnik s popravljenim popisom del z dne 17.1.2017« […] »podal svojo ponudbo,« […] »lahko brez težav ugotovil ponudnikovo pravo voljo v zvezi s predmetom ponudbe, tj. brez težav je lahko ugotovil, da ponudnik ponuja vse zahtevane postavke in da ponuja predmet javnega naročila v celoti«. Naročnik meni, da izbrani ponudnik s tem, ko je »priložil izpolnjeno zadnjo verzijo popisa del«, […] »ni ponudil nič manj, nič drugače ampak enake izdelke po postavkah za isto ceno«, obenem pa dodaja, da »je izpolnjen obrazec čistopisa popisa del potrebno šteti zgolj kot potrditev podane ponudbe izbranega ponudnika, skladno z vsemi zahtevami naročnika, vključno z objavljenimi dodatnimi pojasnili«. Naročnik v nadaljevanju zavrača očitek vlagatelja, da odločitve o oddaji naročila ni ustrezno utemeljil, zatrjuje, da je v zvezi s ponudbo vlagatelja »[p]ri preverjanju referenc« […] »ugotovil, da kljub dopolnitvi, reference vlagatelja niso ustrezne, in sicer glede sanacije betona«, v zvezi s tem pa zaključuje, da »vlagatelj, v kolikor bi se naročnik v odločitvi opredelil do ostalih ponudb ponudnikov, ne bi bil aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN«.
Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj prejel dne 8. 5. 2017, naročnik pa je z dopisom, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 11. 5. 2017, tej odstopil dokumentacijo o oddaji naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka v zvezi s postopkom oddaje tega naročila.
Državna revizijska komisija je dne 15. 5. 2017 prejela vlagateljevo »OPREDELITEV DO NAVEDB NAROČNIKA«, z dne 11. 5. 2017 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo), v kateri se vlagatelj opredeljuje do naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo, ji nasprotuje, pri »navedbah iz zahtevka za revizijo pa v celoti vztraja in naproša, naj o« zahtevku za revizijo »odloči Državna revizijska komisija«. Vlagatelj ob tem opozarja tudi, da »je naročnik v sklepu, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil, nenadoma celo zapisal, da reference vlagatelja niso ustrezne«.
Po proučitvi vse odstopljene dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje tega naročila in predrevizijski postopek, po proučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, pa tudi po proučitvi predlaganih in izvedenih dokazov v tem postopku je Državna revizijska komisija iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.
Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je v postopku oddaje tega naročila naročnik prejel sedem ponudb (tudi ponudbi vlagatelja in izbranega ponudnika). Po razvrstitvi ponudb, upoštevaje najnižjo ponudbeno ceno kot merilo za oddajo naročila (točka 3.2 Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe, v povezavi s točko II.2.5 obvestila o naročilu), je bila ponudba vlagatelja uvrščena na drugo mesto, takoj za ponudbo izbranega ponudnika.
V navezavi na zatrjevanje naročnika, da je v zvezi s ponudbo vlagatelja »[p]ri preverjanju referenc« […] »ugotovil, da kljub dopolnitvi, reference vlagatelja niso ustrezne, in sicer glede sanacije betona« (tretji odstavek na strani 5 odločitve o zahtevku za revizijo), pa Državna revizijska komisija pripominja, da navedeno zatrjevanje naročnika iz (obrazložitve) odločitve o oddaji naročila ne izhaja. Državna revizijska komisija je v več svojih dosedanjih odločitvah zapisala, da mora naročnik vse morebitne razloge za nedopustnost ponudbe navesti že v odločitvi o oddaji naročila. Učinkovito pravno varstvo (9. člen ZPVPJN) postopkov oddaje javnih naročil je namreč lahko zagotovljeno le, če ima ponudnik možnost v predrevizijskem postopku izpodbijati vse naročnikove ugotovitve, ki se nanašajo na vprašanje dopustnosti njegove ponudbe. Ker vlagatelj v postopku pravnega varstva po tem, ko naročnik odloči o njegovem zahtevku za revizijo, (praviloma) ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku (peti odstavek 29. člena ZPVPJN), tudi naročnik v sklepu, s katerim odloči o zahtevku za revizijo, ne sme navajati razlogov za nedopustnost vlagateljeve ponudbe, ki jih ni navedel že v odločitvi o oddaji naročila. S tem bi bilo namreč vlagatelju onemogočeno uveljavljanje učinkovitega pravnega varstva. Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija izpostavljenih zatrjevanj naročnika, kot izhajajo iz tretjega odstavka na strani 5 odločitve o zahtevku za revizijo, pri odločanju o zahtevku za revizijo ni upoštevala. Glede na navedeno tudi ni pravno relevantno zatrjevanje naročnika, po katerem »vlagatelj, v kolikor bi se naročnik v odločitvi opredelil do ostalih ponudb ponudnikov, ne bi bil aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN« (tretji odstavek na strani 5 odločitve o zahtevku za revizijo).
Upoštevaje izpostavljeni uvodni ugotovitvi je Državna revizijska komisija po opravljenem predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo v revizijskem postopku, kot izhaja iz 31. člena ZPVPJN, tega sprejela v vsebinsko obravnavo (drugi odstavek 31. člena ZPVPJN).
Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna, saj je ta v njej »oddal napačen popis del (!), ki ni skladen s tistim, ki je bil s strani naročnika zadnji javno objavljen« (prvi odstavek na strani 3). Vlagatelj tudi opozarja, da »je naročnikov poziv na dopolnitev ponudbe nezakonit«, ter meni, da »izbrani ponudnik ni ponudil predmeta javnega naročila v celoti skladno z zadnjo verzijo popisa del« (oboje tretji odstavek na strani 4), pri tem pa še posebej izpostavlja postavke 3.4.3, 4.41 in 4.42 popisa del (četrti odstavek na strani 4).
V zvezi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v točki 1.3. Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe zapisal, da dokumentacijo v zvezi z oddajo naročila sestavlja tudi popis del, njej sestavni del pa so vse »spremembe, dopolnitve, popravki dokumentacije ter dodatna pojasnila«. V drugem odstavku točke 2.2 Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe je nadalje določeno, da so pojasnila in spremembe »sestavni del razpisne dokumentacije in jih je treba upoštevati pri pripravi ponudbe«, v petem odstavku točke 2.6 Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe pa je naročnik določil, da popisi del vsebujejo opise in količine posameznih popisnih postavk, katerih ni dovoljeno spreminjati. Kot izhaja iz prvega odstavka točke 2.9 Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe, se pri pregledu ponudb preveri in presoja le tiste listine in navedbe, ki so zahtevane, ponudbeno dokumentacijo pa sestavljajo (med drugim) izpolnjen in podpisan »obrazec Ponudba s priloženim ponudbenim predračunom (izpolnjen popis del) v tekstualni in elektronski obliki ter terminskim in finančnim planom«. Sestavni del ponudbe »je tudi zgoščenka (CD) z elektronsko kopijo (original in skenirano) vseh ponudbenih listin v "PDF" zapisu, ponudbeni predračun pa se predloži tudi v XLS datoteki« (oboje zajeto v poglavju »II. PONUDBENA DOKUMENTACIJA« Navodil za pripravo ponudbe).
Glede specifikacije naročila in predračuna je naročnik v točki 4.4 Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe določil, da mora biti v ponudbi »predložena naročnikova specifikacija naročila (opis naročila, tehnične specifikacije, tehnični pogoji, izpolnjen popis del s količinami, ...) iz katere sta razvidna vsebina in obseg naročila. Upoštevane morajo biti vse zahteve iz specifikacije naročila. Specifikacije naročila ponudnik ne sme spreminjati. Dovoljen je le vnos zahtevanih podatkov (na primer: cene v popisu del)«. V ponudbi je bilo potrebno predložiti popis del »v elektronski obliki (na CD) in enak izpisan na papirju. V primeru neskladja med elektronsko in papirno verzijo šteje slednja«.
Kot izhaja iz objave na Portalu javnih naročil z »Datum[om] objave: 17.01.2017 07:43«, je popravek razpisne dokumentacije, vezan na »poglavje 4.4.« oziroma postavke 4.2, 4.4, 4.5, 4.13 in 4.19, objavljen na spletni strani naročnika, na tej pa so, vezano na dopolnitve glede postavk 3.4.3 in 4.42, objavljeni tudi dodatni prikazi (glej objavo z »Datum[om] objave: 23.01.2017 15:47«). V objavi z »Datum[om] objave: 26.01.2017 15:27« je naročnik še zapisal, da je na njegovi spletni strani »objavljen popravek-čistopis razpisne in tehnične dokumentacije«, pri tem pa je dodal, da so »[v] tehničnem poročilu in popisu del« […] »upoštevane vse dosedanje spremembe s portala«, vse »spremembe v dokumentaciji« pa »so označene zeleno«. Povzete informacije, ki jih je naročnik posredoval gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku javnega naročanja, se štejejo kot del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (zadnja poved prvega odstavka 67. člena ZJN-3).
V zvezi s tem ni upravičeno zatrjevanje izbranega ponudnika, da »[o]bvesti[l], ki jih je objavil naročnik«, […] »ni šteti za spremembe, vendar zgolj za pojasnilo dokumentacije skladno z 2. odstavkom 67. člena ZJN-3« (četrti odstavek na prvi strani izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo). Naročnik je tako v objavi na Portalu javnih naročil z »Datum[om] objave: 17.01.2017 07:43« že sam zapisal, da je v njej »objavljen popravek razpisne dokumentacije« (in ne morebiti »pojasnila razpisne dokumentacije«), prav tako pa je v njej že sam podal opis sprememb (in ne pojasnil) na način, da se v tehničnem poročilu »spremeni« (in ne morebiti natančneje pojasni) »poglavje 4.4.«, da se v popisu del spremenijo (in ne morebiti natančneje pojasnijo) postavke 4.2, 4.5 »(stara št. 4.4)« in 4.13 »(stara št. 4.12)«, da se doda postavka 4.4, črta pa se postavka 4.19 (stara številka). V konkretnem primeru je torej jasno, da gre tudi ob upoštevanju vsebine izpostavljene objave v teh segmentih za spremembe (in ne zgolj pojasnila) dokumentacije v zvezi z oddajo naročila. To še posebej velja za primer, ko se neka postavka doda ali črta. Smiselno enako velja tudi v zvezi z vprašanjem in odgovorom naročnika v objavi na Portalu javnih naročil z »Datum[om] objave: 23.01.2017 15:47«. V njej je že gospodarski subjekt, ki je vprašanje zastavil, naročnika prosil, da glede postavke 3.4.3 objavi »detajl in podroben opis novih sidrišč komplet z vsemi elementi in dimenzijami«, glede postavke 4.42 pa poda »točne dimenzije kotnika, iz popisa in načrtov to ni razvidno«. Naročnik je ob tem podal korigirano (ne pa pojasnjeno) vsebino obeh postavk v vsebini, kot izhaja iz čistopisa dokumentacije v zvezi z oddajo naročila. Tudi v zvezi z izpostavljeno slednje omenjeno objavo je tako torej jasno, da gre ob upoštevanju njene vsebine v teh segmentih za spremembe (in ne zgolj pojasnila) dokumentacije v zvezi z oddajo naročila, saj naročnik na zaprosilo, da glede postavke 4.42 poda »točne dimenzije kotnika, iz popisa in načrtov to ni razvidno«, ni pojasnil, kje iz »popisa in načrtov« so želeni podatki razvidni, pač pa jih je v svojem odgovoru izrecno zapisal. V posledici navedenega in v posledici dejstva, da ZJN-3 od naročnika tega ne zahteva, dosedanjih zaključkov in ugotovitev v ničemer ne spreminja zatrjevanje izbranega ponudnika, po katerem »[n]aročnik v objavi čistopisa ni zapisal, da gre za spremembe postavk, obsega del ali drugega, ki bi predstavljalo spremembo javnega naročila« (drugi odstavek na drugi strani izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo).
Iz razloga, ker vlagatelj v zahtevku za revizijo izpostavlja zlasti postavke 3.4.3, 4.41 in 4.42, je Državna revizijska komisija najprej vpogledala v tisti del Ponudbe, številka 17/010, znak T/SK-17/010, z dne 2. 2. 2017 (v nadaljevanju: ponudba), izbranega ponudnika, v katerih je slednji naročniku opisal izvedbo del v vsebini navedenih postavk. Državna revizijska komisija je pri tem ugotovila, da je izbrani ponudnik v
– postavki 3.4.3 (tako v popisu del, izpisanem na papirju, kot v opisu del v elektronski obliki) zapisal: »Izdelava, dobava in vgradnja novih sidrišč za odbojnike za ladje, vključno s sidranjem v beton in antikorozijsko zaščito. V ceni upoštevati, da so sidrišča so enakih dimenzij kot obstoječa. Predvidena so samo sidrišča, ki so poškodovana!«
– postavki 4.41 (tako v popisu del, izpisanem na papirju, kot v opisu del v elektronski obliki) zapisal: »Dobava in montaža jeklene pletenice s pritrdilnimi obroči, komplet z izvedbo sidranja v AB konstrukcijo, z vsem montažnim in pritrdilnim materialom. Ocenjena dolžina jeklenice: 420 m.«
– postavki 4.42 (tako v popisu del, izpisanem na papirju, kot v opisu del v elektronski obliki) zapisal: »Dobava in montaža jeklenega kotnika ob žerjavni progi na vezu 2, komplet z izvedbo sidranja v AB konstrukcijo, z vsem montažnim in pritrdilnim materialom.«.
V nadaljevanju je Državna revizijska komisija vpogledala v »popravek-čistopis razpisne in tehnične dokumentacije«, na Portalu javnih naročil objavljen v objavi z »Datum[om] objave: 26.01.2017 15:27« (v nadaljevanju: čistopis dokumentacije v zvezi z oddajo naročila), pri tem pa je ugotovila, da je
– postavka 3.4.3 (za razliko od njenega prvotnega opisa) opisana na sledeči način (spremembe glede na prvotni opis postavke podčrtala Državna revizijska komisija): »Izdelava, dobava in vgradnja novih jeklenih sidrišč za odbojnike za ladje, vključno s sidranjem v beton in antikorozijsko zaščito. Dimenzija plošče je 210x210x12mm, na njo je diagonalno privarjena rinka iz palice fi 22 mm - zunanje dim. rinke 130x70 mm. Plošča ima štiri luknje fi 18 mm za sidra fi 16 kot npr. HIT-Z-R M16x240, lepljena z lepilom HILTY-HIT-HY 200-A. Predvidena so samo sidrišča, ki so poškodovana!«
– postavka 4.41 (za razliko od njenega prvotnega opisa) opisana na sledeči način (spremembe glede na prvotni opis postavke podčrtala Državna revizijska komisija): »Dobava in montaža jeklene pletenice s pritrdilnimi obroči, komplet z izvedbo sidranja v AB konstrukcijo, z vsem montažnim in pritrdilnim materialom. Ves material je pocinkano jeklo, kvalitet S355JR. Sidrni elementi po detajlu. Ocenjena dolžina jeklenice: 420 m. Glej detajl pletenice!«
– postavka 4.42 (za razliko od njenega prvotnega opisa) opisana na sledeči način (spremembe glede na prvotni opis postavke podčrtala Državna revizijska komisija): »Dobava in montaža jeklenega kotnika L dim. 100x150x12mm ob žerjavni progi na vezu 2, komplet z izvedbo sidranja v AB konstrukcijo na medsebojni razdalji 80cm, z vsem montažnim in pritrdilnim materialom.«.
Zapisano v odločitvi o zahtevku za revizijo (zadnji odstavek na strani 2 in prvi dve alinei na strani 3) izpostavlja tudi naročnik.
Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da izbrani ponudnik v svoji osnovni ponudbi (z dne 2. 2. 2017) v delu, ki se nanaša na popis del, ni predložil čistopisa dokumentacije v zvezi z oddajo naročila, kot ga je predvidel naročnik. V predstavljenem smislu je tako upravičeno zatrjevanje vlagatelja, da »je izbrani ponudnik v svoji ponudbi oddal napačen popis del« (zadnji odstavek na strani 3 zahtevka za revizijo). V dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila naročnik sicer ni zapisal, da »mora ponudnik izpolniti čistopis razpisne dokumentacije (čistopis popisa), ki ga je objavil na svoji spletni strani« (tretji odstavek na drugi strani izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo, primerljivo pa tudi tretji odstavek na strani 2 odločitve o zahtevku za revizijo), vendar pa to ni ključno. Ključno je namreč to, da je naročnik določil, da mora biti v ponudbi »predložena naročnikova specifikacija naročila«, […] »iz katere sta razvidna vsebina in obseg naročila«, pri čemer morajo biti upoštevane tudi »vse zahteve iz specifikacije naročila« (točka 4.4 Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe), pojasnila in spremembe pa so »sestavni del razpisne dokumentacije in jih je treba upoštevati pri pripravi ponudbe« (drugi odstavek točke 2.2 Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe). Pravilno je naziranje izbranega ponudnika, da bi moral za to, da »bi bila njegova ponudba popolna« (oziroma dopustna – glej 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3), upoštevati »pojasnila« (oziroma informacije) »na portalu javnih naročil« (prvi odstavek na drugi strani izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo), vendar pa iz njegove osnovne ponudbe (z dne 2. 2. 2017), kot bistveno, ni razvidno, da bi v njej upošteval »pojasnila« (oziroma informacije) »na portalu javnih naročil«. Iz »ponudb[e] na popisu del« tako ni razvidno, da bi opisi omenjenih treh postavk 3.4.3, 4.41 in 4.42 po vsebini (v delih, podčrtanih v prejšnjem odstavku) ustrezali čistopisu dokumentacije v zvezi z oddajo naročila, zatrjevanje izbranega ponudnika, da »ima v svoji ponudbi zajete vse pozicije, katere so opisane s popisi in odgovori na vprašanja s portala javnih naročil« (prvi odstavek na drugi strani izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo), pa z ničemer ni ustrezno dokazano. Z ničemer ni ustrezno dokazano niti zatrjevanje izbranega ponudnika, da v svoji prvotni ponudbi (z dne 2. 2. 2017) ponuja »vse, kar je bilo zahtevano« (peti odstavek na drugi strani izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo), oziroma, da je v njej zajel »tudi vse zahteve naročnika, ki so bile objavljene na portalu javnih naročil« (šesti odstavek na drugi strani izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo). V posledici tudi ne drži zatrjevanje izbranega ponudnika, da bi bila »[k]akršnakoli druga razlaga« […] »glede na dejstva nepopolna in napačna« (prvi odstavek na drugi strani izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo). Iz navedenih razlogov z ničemer ni ustrezno dokazano niti vsebinsko primerljivo zatrjevanje naročnika v predzadnjem odstavku na strani 3 odločitve o zahtevku za revizijo.
Na predstavljene ugotovitve in zaključke v ničemer ne vpliva zatrjevanje izbranega ponudnika, da »mu je bil predmet naročila znan z ogledom terena«, […] »preučitvijo projektne dokumentacije« […] »in lastnimi izkušnjami« (drugi odstavek na prvi strani izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo). Četudi je izbranemu ponudniku predmet naročila znan (v posledici ogleda terena, proučitve projektne dokumentacije in lastnih izkušenj), to še ne pomeni, da je izbrani ponudnik v osnovni ponudbi z dne 2. 2. 2017 (in v ponujeni ceni) zajel postavke 3.4.3, 4.41 in 4.42 popisa del v vsebini njihovih opisov, kot so zapisani v čistopisu dokumentacije v zvezi z oddajo naročila.
Kot izhaja iz dokumentacije postopka oddaje tega naročila, je naročnik izbranega ponudnika z dokumentom »POZIV NA DOPOLNITEV PONUDBE«, z dne 13. 2. 2017 (v nadaljevanju: poziv z dne 13. 2. 2017), skladno »z 89. čl. ZJN3« pozval, da svojo ponudbo dopolni oziroma popravi, saj je ugotovil, da je bilo pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika ugotovljeno, da »so podani podatki v ponudbi nejasni ali napačni ali da ta ne vsebuje vseh podatkov skladno zahtevami iz razpisne dokumentacije« (prvi odstavek zadevnega poziva). V delu, ki je pravno relevanten za odločitev o zahtevku za revizijo, se je poziv z dne 13. 2. 2017 glasil: »Izpolnjen in predložen je napačen popis del, saj ta ni skladen z zadnjim objavljenim na naši spletni strani z dne 26.1.2017. Prosimo, da izpolnite zadnjo verzijo popisa del, pri čemer morajo cene postavk na enoto, vrednost postavk in skupna ponudbena cena (vse brez DDV) ostati nespremenjeni« (alinea a) prvega odstavka poziva). Naročnik je v nadaljevanju izbranega ponudnika opozoril, da »mora biti za vse morebitne dopolnitve izpolnjen pogoj, da "predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, je mogoče objektivno preveriti"«, prav tako pa je zapisal, do katerega dne in do katere ure pričakuje »[d]opolnitev v pisni obliki«. Na koncu je naročnik izbranega ponudnika opozoril, da bo njegova ponudba izločena, v kolikor ustrezne dopolnitve ponudbe v navedenem roku ne prejme. Upoštevaje predstavljeno vsebino poziva z dne 13. 2. 2017 (vsaj) ni prepričljivo zatrjevanje naročnika, da
– je »[s] tem, ko je izbrani ponudnik s popravljenim popisom del z dne 17.1.2017« […] »podal svojo ponudbo,« […] »lahko brez težav ugotovil ponudnikovo pravo voljo v zvezi s predmetom ponudbe, tj. brez težav je lahko ugotovil, da ponudnik ponuja vse zahtevane postavke in da ponuja predmet javnega naročila v celoti« (predzadnji odstavek na strani 3 odločitve o zahtevku za revizijo)
– je napako v ponudbi izbranega ponudnika (z dne 2. 2. 2017) opazil »pri pregledu ponudbe na prvi pogled« (tretji odstavek na strani 4 odločitve o zahtevku za revizijo).
Ob upoštevanju predstavljenih dejstev in ugotovitev naročnik namreč ne more (z gotovostjo) vedeti, kakšna je bila prava volja izbranega ponudnika v trenutku prejema njegove prvotne ponudbe (z dne 2. 2. 2017), saj gre za subjektivni element ponudbe iz sfere izbranega ponudnika (ne pa iz njegove sfere), ki mora biti v ponudbi jasno izražen. V nasprotnem primeru (kot velja za tokratne okoliščine konkretnega dejanskega stanja) naročnik o njem (o pravi volji izbranega ponudnika v trenutku prejema prvotne ponudbe) lahko le ugiba (oziroma o njem – pravilno ali nepravilno – sklepa), njegovega obstoja pred iztekom roka, določenega za predložitev ponudb, pa ni mogoče objektivno preveriti (primerjaj peti odstavek 89. člena ZJN-3). Poleg tega ni niti logično niti ne sklepčno zatrjevanje naročnika, da je bila kljub temu, da je »lahko brez težav ugotovil ponudnikovo pravo voljo v zvezi s predmetom ponudbe«, pa tudi kljub temu, da je napako v ponudbi izbranega ponudnika, z dne 2. 2. 2017, opazil »pri pregledu ponudbe na prvi pogled«, vloga izbranega ponudnika z dne 21. 2. 2017 (konkretizirana v prvi povedi odstavka, ki sledi) podana »zaradi odprave nejasnosti« (predzadnji odstavek na strani 3 odločitve o zahtevku za revizijo), oziroma, da je bil poziv z dne 13. 2. 2017 »oblikovan z namenom, da naročnik razjasni nastalo situacijo in pridobi potrditev, da je izbrani ponudnik upošteval vse zahteve naročnika« (tretji odstavek na strani 4 odločitve o zahtevku za revizijo). Prav tako ob upoštevanju navedene vsebine poziva z dne 13. 2. 2017, v katerem je zapisal, da »so podani podatki v ponudbi nejasni ali napačni ali da ta ne vsebuje vseh podatkov skladno zahtevami iz razpisne dokumentacije« (prvi odstavek zadevnega poziva), ni prepričljivo in ne logično niti zatrjevanje naročnika, da je izbrani ponudnik svojo ponudbo z dne 2. 2. 2017 podal »ob upoštevanju objavljenih odgovorov naročnika na portalu« (predzadnji odstavek na strani 3 odločitve o zahtevku za revizijo).
Izbrani ponudnik je naročniku na poziv z dne 13. 2. 2017 odgovoril z vlogo, znak T/SK-17/010, z dne 21. 2. 2017 (v nadaljevanju: vloga z dne 21. 2. 2017), v kateri je naročniku posredoval tako popis del, izpisan na papirju, kot opis del v elektronski obliki, ki v opisih omenjenih treh postavk 3.4.3, 4.41 in 4.42 ustreza čistopisu dokumentacije v zvezi z oddajo naročila. V tem smislu je tako upravičeno zatrjevanje vlagatelja, da je izbrani ponudnik »naročniku posredoval svoj odgovor z dne 21. 2. 2017, s katerim je posredoval s cenami izpolnjeno zadnjo verzijo popisa del« (drugi odstavek na strani 4 zahtevka za revizijo), pa tudi zatrjevanje vlagatelja, da je izbrani ponudnik s tem »v oddani ponudbi spreminjal opise popisnih postavk« (prvi odstavek 2. točke na strani 4 zahtevka za revizijo), kar je v nasprotju s petim odstavkom točke 2.6 in prvim odstavkom točke 4.4 Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe. Ob tem ni upravičeno zatrjevanje naročnika, da izbrani ponudnik s tem, ko je »priložil izpolnjeno zadnjo verzijo popisa del«, […] »ni ponudil nič manj, nič drugače ampak enake izdelke po postavkah za isto ceno« (drugi odstavek na strani 2 odločitve o zahtevku za revizijo). Iz osnovne ponudbe (z dne 2. 2. 2017), kot je bilo to ugotovljeno že doslej, namreč ni mogoče razbrati, da izbrani ponudnik v njej v postavkah 3.4.3, 4.41 in 4.42 popisa del ponuja vse tisto, kar je za omenjene postavke zahtevano v njihovih opisih v čistopisu dokumentacije v zvezi z oddajo naročila. V posledici tega z ničemer ni dokazano zatrjevanje naročnika, da je izbrani ponudnik »že z izpolnjenim popravljenim popisom del z dne 17.1.2017 podal vsebinsko ponudbo v celoti« (drugi odstavek na strani 2 odločitve o zahtevku za revizijo). Glede zatrjevanja naročnika, da »je izpolnjen obrazec čistopisa popisa del potrebno šteti zgolj kot potrditev podane ponudbe izbranega ponudnika, skladno z vsemi zahtevami naročnika, vključno z objavljenimi dodatnimi pojasnili« (drugi odstavek na strani 2 odločitve o zahtevku za revizijo), pa (poleg dosedanje obrazložitve) zadostuje zaključek, da v določbah ZJN-3 ni najti ustrezne pravne podlage za takšno razlago vsebine vloge z dne 21. 2. 2017, ki bi povzročila, da bi prvotna ponudba izbranega ponudnika v njeni posledici postala dopustna oziroma bi bila označena za dopustno (v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3). Drugačnega zaključka ni narediti niti ob upoštevanju sodne prakse Sodišča Evropske unije. Sodišče Evropske unije je tako že v sodbi, dne 29. 3. 2012 sprejeti v zadevi številka C 599/10, SAG ELV Slovensko a.s. in nekateri drugi proti Úrad pre verejné obstarávanie (ECLI:EU:C:2012:191), zapisalo, da bi v primeru, če bi se javnemu naročniku dovolilo, da od kandidata zahteva pojasnila glede ponudbe, ki po mnenju javnega naročnika ni natančna ali skladna s tehničnimi specifikacijami iz razpisne dokumentacije, to lahko dajalo vtis, da se je ta javni naročnik – če bi bila ponudba tega kandidata nazadnje izbrana – v nasprotju z načelom enakega obravnavanja zaupno pogajal o tej ponudbi v škodo drugih kandidatov (točka 37 sodbe). Kandidati se ne morejo pritoževati, da javnega naročnika glede tega ne zavezuje nobena obveznost, saj je nejasnost ponudbe zgolj posledica njihove neizpolnitve dolžnosti skrbnega ravnanja pri pripravi ponudbe, ki jih zavezuje tako kot preostale kandidate (točka 38 sodbe). Podatke v zvezi s ponudbo je mogoče v nekaterih točkah izjemoma popraviti ali dopolniti, zlasti če očitno potrebujejo zgolj pojasnitev ali zaradi odprave očitnih materialnih napak, če zaradi te spremembe ni dejansko predlagana nova ponudba (točka 40 sodbe). Zelo primerljivi zaključki izhajajo tudi iz sodbe, ki jo je Sodišče Evropske unije dne 7. 4. 2016 sprejelo v zadevi številka C 324/14, Partner Apelski Dariusz proti Zarząd Oczyszczania Miasta (ECLI:EU:C:2016:214), točki 63 in 64, iz sodbe, ki jo je Sodišče Evropske unije dne 10. 10. 2013 sprejelo v zadevi številka C 336/12, Ministeriet for Forskning, Innovation og Videregående Uddannelser proti Manova A/S (ECLI:EU:C:2013:647), točki 31 in 32, iz sodbe, ki jo je Sodišče Evropske unije dne 4. 5. 2017 sprejelo v zadevi številka C 387/14, Esaprojekt Sp. z o.o. proti Województwo Łódzkie (ECLI:EU:C:2017:338), točke od 37 do 39 (v nadaljevanju: sodba zadeve C 387/14), pa tudi iz sodbe, ki jo je Sodišče Evropske unije dne 11. 5. 2017 sprejelo v zadevi številka C 131/16, Archus sp. z o.o., Gama Jacek Lipik proti Polskie Górnictwo Naftowe i Gazownictwo S.A. (ECLI:EU:C:2017:358), točke 27, 28 in 31 (v nadaljevanju: sodba zadeve C 131/16). Načelo enakega obravnavanja in zahteva po preglednosti namreč nasprotujeta kakršnim koli pogajanjem med naročnikom in ponudnikom v okviru postopka oddaje javnih naročil, kar pomeni, da predložene ponudbe načeloma ni več mogoče spreminjati niti na pobudo naročnika niti na pobudo ponudnika (točka 31 slednje omenjene sodbe). Iz tega izhaja, da javni naročnik od ponudnika, čigar ponudba po njegovi oceni ni natančna ali v skladu s tehničnimi specifikacijami iz razpisne dokumentacije, ne more zahtevati pojasnil (primerjaj točko 37 sodbe zadeve C 387/14). Načelo enakega obravnavanja pa ne nasprotuje temu, da se ponudba v točno določenem delu popravi ali dopolni, kadar so v zvezi z njo očitno potrebna pojasnila ali če je treba odpraviti očitne pisne pomote, pod pogojem da se spoštujejo nekatere zahteve (točka 29 sodbe zadeve C 131/16). Poziv javnega naročnika ponudniku, naj predloži zahtevane izjave in dokumente, načeloma ne sme zadevati ničesar drugega kot pojasnitev ponudbe tega ponudnika ali popravo očitne napake v tej ponudbi, zato ponudniku ne sme na splošno omogočati, da predloži izjave in dokumente, katerih predložitev je bila zahtevana z razpisno dokumentacijo in ki niso bili predloženi v roku za predložitev ponudb (točka 36 sodbe zadeve C 131/16). Predstavljeni zaključki v sodbah Sodišča Evropske unije so skladno s pravilom skladne interpretacije (konsistentne razlage) v tokratnih okoliščinah konkretnega dejanskega stanja smiselno uporabni tudi za razlago petega odstavka 89. člena ZJN-3 v tem smislu (tudi glede postopkov naročanja, ki jih izvedejo naročniki v zvezi z naročili, katerih ocenjena vrednost je nižja od mejnih vrednosti za uporabo direktiv). Vloge z dne 21. 2. 2017 tako (v nasprotju s stališčem naročnika) ni »šteti zgolj kot potrditev oziroma pojasnilo izbranega ponudnika, da kljub dejstvu, da ponudba ni oddana na zadnjem čistopisu, le ta vključuje vse, kar je bilo zahtevano v okviru razpisne dokumentacije ter v okviru pojasnil oziroma odgovorov na vprašanja« (drugi odstavek na strani 2 odločitve o zahtevku za revizijo). V nasprotnem primeru bi namreč to lahko dajalo vtis, da se je naročnik (ker je bila ponudba izbranega ponudnika nazadnje izbrana) v nasprotju z načelom enakega obravnavanja zaupno pogajal o tej ponudbi v škodo drugih ponudnikov.
Glede na vse doslej navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja tudi, da za poziv naročnika z dne 13. 2. 2017 ustrezne pravne podlage ni najti ne v določbah ZJN-3 in ne v določbah dokumentacije v zvezi z oddajo naročila. Poziv naročnika izbranemu ponudniku, naj izpolni in predloži zahtevani dokument (to je »zadnjo verzijo popisa del«), namreč ne sme zadevati ničesar drugega kot pojasnitev ponudbe ali popravo očitne napake v ponudbi, zato izbranemu ponudniku ne sme omogočati, da predloži dokument (to je »zadnjo verzijo popisa del«), ki ni bil predložen v roku za predložitev ponudb. ZJN-3 v šestem odstavku 89. člena jasno določa, da (razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba) ponudnik ne sme dopolnjevati ali popravljati (med drugim) tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta naročila. V predstavljenih okoliščinah konkretnega dejanskega stanja se tako popis del (v navedenih treh postavkah) brez dvoma (v nasprotju z zatrjevanjem naročnika, podanem v tretjem odstavku na strani 4 odločitve o zahtevku za revizijo) veže na tehnične specifikacije predmeta naročila, prav tako pa v okoliščinah konkretnega dejanskega stanja ne gre za popravek ali dopolnitev očitne napake (v primeru katerih bi izbrani ponudnik lahko dopolnjeval ali popravljal svojo ponudbo pod pogojem, da zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba). Ob tem tudi iz točke 2.9 Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe (v drugem odstavku) jasno izhaja, da se »od ponudnika lahko zahteva dopolnitve, popravke ali spremembe, pojasnila, dodatna (stvarna) dokazila in odpravo računskih napak«, (a le) »[g]lede predloženih listin v ponudbi in navedb (izjav)« in le v »okviru zakonskih določb«. Državna revizijska komisija je tako že v svojem sklepu, številka 018-014/2017-5, z dne 28. 2. 2017 (v nadaljevanju: sklep številka 018-014/2017-5), navedla, da »morata biti za dopustitev dopolnitve ali popravka ponudbe v delu tehničnih specifikacij predmeta javnega naročila kumulativno izpolnjena dva pogoja: ugotovljena mora biti napaka, ki je očitna, obenem pa popravek ali dopolnitev očitne napake ne sme povzročiti spremembe ponudbe na način, da bi bila zaradi tega dejansko predlagana nova ponudba«. Glede na zakonsko opredelitev dopustnih posegov v dele ponudbene vsebine, ki se nanašajo na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, je Državna revizijska komisija v omenjenem sklepu zapisala, da »le-ti niso dovoljeni v primeru obstoja kakršnekoli napake, temveč so dopustni zgolj v primeru obstoja napake, ki je očitna. Očitnost napake pa je potrebno presojati z vidika možnosti njenega odkritja oziroma ugotovitve. Napaka je namreč očitna le, če jo je v objektivnem smislu moč zaznati na prvi pogled, prima facie, kar pomeni, da jo je mogoče ugotoviti neposredno, ne pa šele z dodatnim pojasnjevanjem posameznih okoliščin dejanskega stanja oziroma s preverjanjem pravilnosti le-tega. Da pa ne bi dopolnitev ali poprava podatka, ki je bil predhodno opredeljen za očitno napako, dejansko pomenila podaje predloga nove ponudbe, mora biti pravilen podatek naročniku znan (posledično pa tudi na objektivni ravni preverljiv) že ob ugotovitvi očitne napake. V kolikor se namreč naročnik s pravilnim podatkom in s tem s pravo ponudnikovo voljo prvič seznani šele ob odpravi očitne napake, ni mogoče zaključiti, da zaradi dopolnitve ali popravka slednje po roku za oddajo ponudbe ni bila dejansko predlagana nova ponudba«.
V okoliščinah konkretnega dejanskega stanja vsebina blaga, storitev oziroma del, ponujenih v postavkah 3.4.3, 4.41 in 4.42 popisa del prvotne ponudbe izbranega ponudnika (z dne 2. 2. 2017), ne predstavlja očitne napake v smislu šestega odstavka 89. člena ZJN-3. Napaka namreč ni očitna, saj je »v objektivnem smislu« ni »moč zaznati na prvi pogled, prima facie, kar pomeni, da jo je mogoče ugotoviti neposredno, ne pa šele z dodatnim pojasnjevanjem« […] »okoliščin dejanskega stanja oziroma s preverjanjem pravilnosti le-tega«. Iz vsebine poziva z dne 13. 2. 2017 tako jasno izhaja, da je naročnik z njim skladno »z 89. čl. ZJN3« izbranega ponudnika pozval, da ponudbo dopolni oziroma popravi, saj je ugotovil, da je bilo pri njenem pregledu ugotovljeno, da »so podani podatki v ponudbi nejasni ali napačni ali da ta ne vsebuje vseh podatkov skladno zahtevami iz razpisne dokumentacije« (prvi odstavek tega poziva). V delu, ki je pravno relevanten za odločitev o zahtevku za revizijo, pa je naročnik v pozivu zapisal tudi: »Izpolnjen in predložen je napačen popis del, saj ta ni skladen z zadnjim objavljenim na naši spletni strani z dne 26.1.2017«. V posledici tega je očitno, da je naročnik »šele z dodatnim pojasnjevanjem posameznih okoliščin dejanskega stanja oziroma s preverjanjem pravilnosti le-tega« ugotavljal pravo voljo izbranega ponudnika. Iz nobenega dela prvotne ponudbe izbranega ponudnika (z dne 2. 2. 2017) namreč ni razbrati, da v postavkah 3.4.3, 4.41 in 4.42 popisa del ponuja vse tisto, kar je za te postavke zahtevano v njihovih opisih v čistopisu dokumentacije v zvezi z oddajo naročila. Naročnik se je tako »s pravilnim podatkom in s tem s pravo ponudnikovo voljo prvič seznani[l] šele ob odpravi« napake, glede na navedeno pa »ni mogoče zaključiti, da zaradi dopolnitve ali popravka slednje po roku za oddajo ponudbe ni bila dejansko predlagana nova ponudba« (primerjaj sklep številka 018-014/2017-5), niti ni mogoče izključiti oziroma zaključiti, da ne gre za zamenjavo »prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja« (predzadnji odstavek na strani 4 odločitve o zahtevku za revizijo).
Ob tem ne gre prezreti niti dejstva, da je Državna revizijska komisija že v sklepu, številka 018-065/2017-4, z dne 8. 5. 2017, katerega vsebina je v citiranem delu pravno relevantna tudi za odločitev o tokratnem zahtevku za revizijo, zapisala, da je ob »upoštevanju navedene vsebine določbe šestega odstavka 89. člena ZJN-3 in pomena njene nomotehnične umeščenosti glede na preostale določbe, ki tvorijo normativno celoto 89. člena ZJN-3,« […] »ugotoviti, da predstavlja določba šestega odstavka 89. člena ZJN-3 izjemo od dopustnih dopolnitev, popravkov, sprememb oziroma pojasnil ponudbe, opredeljenih v petem odstavku 89. člena ZJN-3, zato jo je potrebno razlagati restriktivno. Ker sodijo na podlagi omenjene določbe med dele ponudbene vsebine, v katere načeloma po oddaji ponudbe ni več dopustno posegati, tudi tehnične specifikacije, s katerimi naročnik opiše predmet javnega naročila, ni odveč ponovno poudariti, da sta natančnost in skrbnost pri pripravi ponudbene dokumentacije ter njena skladnost z vsemi naročnikovimi zahtevami v postopku oddaje javnega naročila temeljni interes in dolžnost, ki zavezuje vsakega razumno obveščenega ter povprečno skrbnega ponudnika. Ker je torej posamezni ponudnik tisti, ki mu je v vsakokratnem postopku javnega naročanja naloženo breme priprave dopustne ponudbe, je slednji obenem tudi tisti, ki nosi posledice neizpolnitve omenjene dolžnosti«. Državna revizijska komisija je pri tem dodala, da pri pripravi ponudbe »velja posebno skrbnost nameniti prav delu, v katerem je predstavljen predmet kot eden najpomembnejših elementov slednje. Ponudbeno vsebino, ki se nanaša na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, je namreč v skladu z določbo šestega odstavka 89. člena ZJN-3 dopustno dopolnjevati ali popravljati zgolj v primeru dopolnitev ali popravkov očitnih napak, pa še to le ob predpostavki, da zaradi teh popravkov ali dopolnitev ni dejansko predlagana nova ponudba. Ker torej predstavljajo dopolnitve ali popravki očitnih napak edino izjemo od splošne prepovedi dopolnjevanja ali popravljanja dela ponudbe, vezanega na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, je potrebno pri njihovi razlagi in posledično pri njihovi uporabi zavzeti restriktivni pristop«. Vsebinsko primerljivo je Državna revizijska komisija zapisala tudi že v številnih drugih svojih sklepih (odločitvah).
Iz razloga, ker
– v opisih postavk 3.4.3, 4.41 in 4.42 popisa del prvotne ponudbe (z dne 2. 2. 2017) izbrani ponudnik ne navaja vsega, kar je za te postavke zahtevano v njihovih opisih v čistopisu dokumentacije v zvezi z oddajo naročila,
– tega, da izbrani ponudnik v postavkah 3.4.3, 4.41 in 4.42 popisa del prvotne ponudbe (z dne 2. 2. 2017) ponuja vse, kar je zanje zahtevano v njihovih opisih v čistopisu dokumentacije v zvezi z oddajo naročila, ni mogoče razbrati iz nobenega (drugega) dela njegove ponudbe,
– je naročnik v točki 4.4 Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe določil, da mora biti v ponudbi »predložena naročnikova specifikacija naročila«, […] »iz katere sta razvidna vsebina in obseg naročila. Upoštevane morajo biti vse zahteve iz specifikacije naročila«, iz prvotne ponudbe izbranega ponudnika (z dne 2. 2. 2017) pa ni razvidno, da so v njej upoštevane »vse zahteve iz specifikacije naročila«,
je poziv z dne 13. 2. 2017 šteti zgolj za poziv, za katerega ustrezne pravne podlage ni najti ne v določbah ZJN-3 in ne v določbah dokumentacije v zvezi z oddajo naročila. Ker se predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije lahko nanaša izključno na elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev ponudbe, je mogoče objektivno preveriti (peti odstavek 89. člena ZJN-3), je tudi sicer ugotoviti, da se vloga z dne 21. 2. 2017 v delih, ki predstavlja postavke 3.4.3, 4.41 in 4.42 popisa del, ne nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev ponudbe, je mogoče objektivno preveriti.
Ob upoštevanju vseh dosedanjih ugotovitev in zaključkov je upravičeno opozarjanje vlagatelja v zahtevku za revizijo, da so ponudniki »dolžni ponudbeni predračun izpolniti s posebno skrbnostjo, sicer tvegajo, da bo njihova ponudba zaradi napak, ne glede na ekonomsko ugodnost, izločena« (peti odstavek na strani 5), da »mora naročnik ravnati strogo v skladu z merili, ki jih je sam določil« (zadnji odstavek na strani 6), da »je naročnikov poziv na dopolnitev ponudbe nezakonit«, pa tudi, da izbrani ponudnik v svoji prvotni ponudbi (to je v ponudbi, z dne 2. 2. 2017, brez upoštevanja vsebine vloge z dne 21. 2. 2017) ni »ponudil predmeta javnega naročila v celoti skladno z zadnjo verzijo popisa del« (oboje tretji odstavek na strani 4, vsebinsko primerljivo pa tudi zadnji odstavek na strani 5 in drugi odstavek na strani 6).
V posledici dosedanjih ugotovitev in zaključkov Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo dokazal, da je naročnik s pozivom z dne 13. 2. 2017 izbranemu ponudniku iz razlogov, predstavljenih doslej, kršil šesti odstavek 89. člena ZJN-3, v povezavi s petim odstavkom istega člena in z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3, pa tudi drugi odstavek točke 2.2 in prvi odstavek točke 4.4 Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe. Naročnik je namreč ponudbo izbranega ponudnika izbral kljub temu, da je ta nedopustna, saj ob upoštevanju podatkov v prvotni ponudbe (z dne 2. 2. 2017) niti sam ni mogel ugotoviti, da ustreza njegovim potrebam in zahtevam, določenim v tehničnih specifikacijah in dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila. To jasno izhaja iz poziva z dne 13. 2. 2017, v katerem je naročnik zapisal, da je bilo pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika ugotovljeno, da »so podani podatki v ponudbi nejasni ali napačni ali da ta ne vsebuje vseh podatkov skladno zahtevami iz razpisne dokumentacije« (prvi odstavek poziva), pa tudi, da je izpolnjen in predložen »napačen popis del, saj ta ni skladen z zadnjim objavljenim na naši spletni strani z dne 26.1.2017«.
Glede na navedeno je Državna revizijska komisija na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev naročnika, kot izhaja iz dokumenta »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA«, z dne 28. 3. 2017.
Državna revizijska komisija se ni opredelila do vsebine 4. točke zahtevka za revizijo (na strani 7), v kateri vlagatelj zatrjuje, da naročnik odločitve o oddaji naročila ni ustrezno utemeljil, ker ponudnikom ni posredoval ustreznih razlogov, saj glede »dopisa z dne 13.2.2017 omenja zgolj, da je izbranega ponudnika pozval na dopolnitev ponudbe glede izpolnjevanja referenc« (zadnji odstavek na strani 7 zahtevka za revizijo). Vsebinska presoja zahtevka za revizijo v tem delu namreč v ničemer ne bi vplivala na predmetno odločitev Državne revizijske komisije.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteva tudi, da mu naročnik povrne strošek »taks[e] za postopek revizije v višini 23.886,58 EUR«, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi vred.
Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del prve povedi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).
Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju kot potreben in opredeljeno naveden strošek, nastal v tem postopku pravnega varstva (osmi odstavek 70. člena ZPVPJN, v povezavi s prvim, tretjim in petim odstavkom istega člena), priznala strošek dolžne plačane takse v znesku 23.886,58 EUR.
Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti strošek pravnega varstva v znesku 23.886,58 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.
V Ljubljani, dne 1. 6. 2017
Predsednik senata
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije
Vročiti:
– LUKA KOPER, d. d., Vojkovo nabrežje 38, 6000 Koper
– ADRIAING, d. o. o., Koper, Ankaranska cesta 7, 6000 Koper
– MAKRO 5 GRADNJE, d. o. o., Obrtniška ulica 5, 6000 Koper
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana
Vložiti:
– v spis zadeve, tu