018-079/2017 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter Boruta Smrdela in Nine Velkavrh, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Obnova vozišča R2-415, odsek 1217 Drtija – Izlake, od km 2,500 – 4,530«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Mapri Proasfalt, d.o.o., Cesta dveh cesarjev 172, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnica Sonja Dolinar, Tavčarjeva ulica 3, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 26.5.2017

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po odprtem postopku, je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 31.1.2017, pod št. objave JN000678/2017.

Naročnik je z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 43001-383/2016/13 412 z dne 16.3.2017, predmetno javno naročilo oddal v izvedbo skupini ponudnikov Trgograd, d.o.o., Breg pri Litiji 56, Litija (kot vodilni parter) in GP KRK, d.d., Stjepana Radića 31, Krk, Hrvaška (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve navedenega dokumenta izhaja, da je dopustna ponudba izbranega ponudnika gleda na merilo za oddajo javnega naročila ekonomsko najugodnejša ponudba.

Vlagatelj je z vlogo z dne 29.3.2017 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila in povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik ni izpolnil naročnikovih zahtev v zvezi s finančnim zavarovanjem za resnost ponudbe. Naročnik je zahteval predložitev podpisane bianco menice ter menične izjave s pooblastilom za izpolnitev in unovčenje menice v višini 3% ponudbene cene brez DDV. Ponudbena cena (brez DDV) izbranega ponudnika znaša 574.547,66 EUR, 3% od te cene pa znaša 17.236,43 EUR. Izbrani ponudnik je v menični izjavi s pooblastilom za izpolnitev in unovčenje menice navedel znesek 17.236,40 EUR, kar pomeni, da je zagotovljeno finančno zavarovanje prenizko za 0,03 EUR. Po mnenju vlagatelja bi naročnik moral izbranega ponudnika izključiti iz postopka oddaje javnega naročila, saj vsebinskih pomanjkljivost zavarovanja za resnost ponudbe ni mogoče odpraviti. V utemeljitev slednjega se vlagatelj sklicuje na več odločitev Državne revizijske komisije (št. 018-62/2013-4, 018-217/2013-2, 018-408/2012-3 in 018-183/2015-4).

Izbrani ponudnik se je po vodilnem parterju, ki ga v tem postopku pravnega varstva zastopa Odvetniška družba Vesna Cukrov, o.p., d.o.o., Trdinova ulica 4, Ljubljana, z vlogo z dne 7.4.2016 opredelil do revizijskih navedb. Navaja, da razlika med napačno in pravilno izračunanim zneskom višine finančnega zavarovanja znaša le 0,03 EUR, zato je pomanjkljivost ponudbe izbranega ponudnika nebistvena in jo je dovoljeno spregledati. Zavarovanje za resnost ponudbe kljub neznatni napaki izraža resnost izkazovanja ponudbene volje izbranega ponudnika, namen zavarovanja pa je dosežen. Izbrani ponudnik navaja več vzrokov (in sicer računska napaka, očitna pomota, napaka pri zaokroževanju) za predložitev finančnega zavarovanja v neustrezni višini in sklicujoč se na prakso Državne revizijske komisije (št. 018-227/2011-4, 018-164/2015-4, 018-88/2012-4) zatrjuje, da je napako potrebno šteti kot nebistveno in jo spregledati. Izbrani ponudnik še navaja, da višina finančnega zavarovanja za resnost ponudbe, skladno z določbo tretjega odstavka 6. člena Uredbe o finančnih zavarovanjih pri javnem naročanju, znaša največ 3% ocenjene vrednosti naročila (brez DDV), kar pomeni, da s strani izbranega ponudnika zapisan znesek finančnega zavarovanja naročniku nudi ustrezno garancijo za resnost ponudbe izbranega ponudnika.

Naročnik je s sklepom z dne 24.4.2017 zavrnil zahtevek za revizijo in vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik najprej navaja, da vlagatelju ni mogoče priznati aktivne legitimacije, v nadaljevanju pa pojasnjuje, da razlika med zapisanim zneskom na menični izjavi izbranega ponudnika in pravilno izračunanim zneskom 3% od ponudbene cene izbranega ponudnika znaša le 0,03 EUR, kar predstavlja 0,00000174% pravilnega zneska zavarovanja oz. 0,0000000522% pravilnega zneska ponudbene cene brez DDV. Odstopanje je tako majhno, da ga glede na »velikost« oz. »majhnost« odstopanja sploh ni mogoče šteti za odstopanje. Znesek 17.236,00 v razmerju do ponudbene cene brez DDV predstavlja 2,99992519%, kar, zaokroženo na dve decimalki, predstavlja 3% od vrednosti ponudbe. Razlika je tako neznatna, da je potrebno upoštevati zavarovanje kot ustrezno (v višini 3%) in odstopanje šteti kot nebistveno. Naročnik pojasnjuje, da je predloženo finančno zavarovanje presojal z vidika njegove funkcije in pri tem ugotovil, da je zavarovanje ustrezno po obliki, vsebini kot tudi po višini. Naročnik še navaja, da razlika v višini 3 centov ne izpolnjuje nobenega od pogojev, navedenih v 5. členu ZPVPJN.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 3.5.2017 odstopil dokumentacijo v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj v vlogi z dne 3.5.2017, s katero se je opredelil do navedb naročnika, najprej utemeljuje aktivno legitimacijo, v nadaljevanju pa vztraja pri revizijskih navedbah.

Po pregledu odstopljene dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.


Državna revizijska komisija stališču naročnika, da vlagateljev zahtevek za revizijo ni vložen zoper ravnanje naročnika, ki pomeni kršitev predpisov, ki bistveno vpliva ali bi lahko bistveno vplivala na oddajo javnega naročila (5. člen ZPVPJN), ne more slediti. Vlagatelj v zahtevku za revizijo namreč zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje zahteve v zvezi z višino finančnega zavarovanjem za resnost ponudbe, določene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Vlagatelj torej zatrjuje, da je naročnik predmetno javno naročilo oddal ponudniku, ki ne izpolnjuje vseh zahtev, določenih v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Ali izbrani ponudnik kljub, po oceni naročnika, »majhni« zatrjevani razliki med zahtevanim in predloženim finančnim zavarovanjem za resnost ponudbe (tj. 0,03 EUR) izpolnjuje naročnikovo zahtevo, je vprašanje meritorne presoje zahtevka za revizijo in ne izpolnjevanja procesnih predpostavk, natančneje dopustnosti zahtevka za revizijo.

Naročnik nadalje (kljub temu, da zahtevka za revizijo ni zavrgel, temveč ga je vsebinsko obravnaval in odločil na podlagi prvega odstavka 28. člena ZPVPJN) vlagatelju odreka aktivno legitimacijo, ker vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje interesa za dodelitev posla, možnosti nastanka škode in vzorčne zveze med zatrjevano (domnevno) naročnikovo kršitvijo in prikrajšanjem na strani vlagatelja, ki bi utegnilo nastati zaradi očitane (domnevne) kršitve naročnika. Aktivna legitimacija je procesna predpostavka, katero (naročnik in) Državna revizijska komisija glede na konkretne okoliščine posameznega primera presoja(ta) po uradni dolžnosti pred vsebinsko obravnavo zatrjevanih kršitev (prvi odstavek 26. člena ZPVPJN in prvi odstavek 31. člena ZPVPJN). Vlagatelj ni zagovornik javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZPVPJN), zaradi česar je za priznanje njegove aktivne legitimacije treba ugotoviti, ali sta skupaj (kumulativno) podana elementa iz prve alinee prvega odstavka 14. člena ZPVPJN, in sicer 1. interes za dodelitev naročila in 2. možnost nastanka škode zaradi očitane kršitve naročniku. Šteje se, da je interes za dodelitev javnega naročila izkazala tista oseba, ki je oddala pravočasno ponudbo (drugi odstavek 14. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila predložil pravočasno ponudbo (razvidno iz Zapisnika o javnem odpiranju ponudb z dne 23.2.2017, ki se nahaja v odstopljeni spisovni dokumentaciji), s čimer izkazuje tudi interes za dodelitev javnega naročila. Dalje gre ugotoviti, da vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna, naročnik pa naj bi ravnal nezakonito s tem, ko je ni zavrnil. Sledeč odločitvi o oddaji naročila, naročnik dopustnosti vlagateljeve ponudbe, ki se je gleda na merilo za oddajo javnega naročila uvrstila za ponudbo izbranega ponudnika, ni preverjal, zato je potrebno ugotoviti tudi, da vlagatelj izkazuje možnost nastanka škode. Če bi se vlagateljeve navedbe o zatrjevanih (domnevnih) kršitvah naročnika izkazale za utemeljene in bi bila izpodbijana odločitev razveljavljena, bi lahko naročnik (v primeru nameravane izdaje nove odločitve o oddaji javnega naročila) glede na ugotovitve ob ponovnem pregledu prejetih ponudb predmetno javno naročilo dodelil vlagatelju. V posledici navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelju aktivne legitimacije v konkretnem primeru ni mogoče odreči.

Med strankama je sporno, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je ocenil, da je finančno zavarovanje za resnost ponudbe, ki ga je predložil izbrani ponudnik, skladno z zahtevami naročnika, in posledično izbranemu ponudniku (katerega ponudbo je naročnik ocenil za dopustno) oddal predmetno javno naročilo. Dopustna ponudba je ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika [29. točka drugega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3)].

V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
- ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
- ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

V dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila lahko naročnik, skladno z drugim odstavkom 93. člena ZJN-3 (ki določa, da lahko naročnik določi pogoje in načine zavarovanja resnosti ponudbe, dobre izvedbe posla ali odprave napak v garancijski dobi) zahteva predložitev finančnega zavarovanja za resnost ponudbe. Če naročnik zahteva zavarovanje za resnost ponudbe, morajo biti pogoji in način zavarovanja sorazmerni javnemu naročilu (druga poved drugega odstavka 93. člena ZJN-3), prav tako pa mora naročnik pri oblikovanju zahtev zavarovanja upoštevati pravila iz Uredbe o finančnih zavarovanjih pri javnem naročanju (Uradni list RS, št. 27/2016; v nadaljevanju: Uredba). Že na tem mestu gre pojasniti, da je glede na fazo postopka oddaje javnega naročila potrebno ustreznost predloženega finančnega zavarovanja za resnost ponudbe presojati glede na vnaprej določene zahteve v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Za rešitev konkretnega spora zato ne morejo biti pravno relevantne navedbe izbranega ponudnika, da »zapisan znesek finančnega zavarovanja naročniku nudi ustrezno garancijo za resnost ponudbe«, ker »višina finančnega zavarovanja za resnost ponudbe, skladno z določbo tretjega odstavka 6. člena Uredbe […], znaša največ 3% ocenjene vrednosti naroča (brez DDV)«. Posledično Državna revizijska komisija ni vsebinsko presojala, ali je finančno zavarovanje za resnost ponudbe, ki ga je v ponudbo predložil izbrani ponudnik, »ustrezno« glede na določila Uredbe.

V obravnavanem primeru je naročnik v dokumentu Navodila za pripravo ponudbe, ki je del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, med drugim določil, da mora biti ponudbena dokumentacija izdelana skladno z zahtevami in predlogami iz te dokumentacije (točka 4.1 Navodil za pripravo ponudbe). Naročnik je nadalje določil, da mora ponudnik kot zavarovanje za resnost ponudbe predložiti bianko menico ter menično izjavo s pooblastilom za izpolnitev in unovčenje menice (točka 2.6.1 Navodil za pripravo ponudbe). V točki 4.1.5 Navodil za pripravo ponudbe je naročnik ponovil, da morata biti ponudbi predloženi podpisani bianko menica ter menična izjava, skladna s predlogo, ter dodal »zahtevana višina finančnega zavarovanja je 3 % ponudbene cene (brez DDV)«.

Iz navedenega izhaja, da je naročnik zahteval, da ponudniki predložijo menično izjavo, s katero pooblastijo naročnika za izpolnitev in unovčenje (predložene bianco) menice v višini 3% od ponudbene cene brez DDV.

Med strankama ni sporno, potrjeno pa je tudi z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika, da znaša ponudbena cena brez DDV izbranega ponudnika 574.547,66 EUR in da je izbrani ponudnik v ponudbeno dokumentacijo predložil (podpisano bianco menico in) menično izjavo s pooblastilom za izpolnitev in unovčenje menice, v kateri je vpisan znesek v višini 17.236,40 EUR oz. da je izbrani ponudnik predložil finančno zavarovanje za resnost ponudbe v višini 17.236,40 EUR.

Iz navedb strank in izbranega ponudnika izhaja, da je izbrani ponudnik, ob upoštevanju ponudbene cene brez DDV izbranega ponudnika in ob upoštevanju naročnikove zahteve, določene v točki 4.1.5 Navodil za pripravo ponudbe, predložil finančno zavarovanje za resnost ponudbe v neustrezni višini, in sicer prenizko v višini 0,03 EUR. Vlagatelj zatrjuje, da je bil naročnik zaradi predložitve zavarovanja za resnost ponudbe v neustrezni višini dolžan (brez pozivanja na odpravo te pomanjkljivosti) zavrniti ponudbo izbranega ponudnika, naročnik pa zatrjuje, da je predloženo finančno zavarovanje za resnost ponudbe skladno z njegovimi zahtevami oz. da je pomanjkljivost v ponudbi izbranega ponudnika upravičeno štel kot nebistveno in jo posledično spregledal.

Državna revizijska komisija je najprej presojala, ali je višina finančna zavarovanja za resnost ponudbe, ki ga je predložil izbrani ponudnik v ponudbeno dokumentacijo, skladna z vnaprej določenimi naročnikovimi zahtevami. Že na tem mestu gre pojasniti, da je Državna revizijska komisija že večkrat opozorila, da načelo transparentnosti (6. člen ZJN-3) med drugim zahteva tudi, da so vsi pogoji in zahteve v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določeni jasno, natančno in nedvoumno, oziroma tako, da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako ter da lahko naročnik učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo njegovim zahtevam (prim. sodbo Sodišča EU št. C-368/10, točka 109). Zahtevo, ki je jasna, je potrebno razlagati tako, kot je zapisana. Če pa je zahteva zapisana splošno in ohlapno ali tako, da dopušča več možnih razlag, je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala, da je ni mogoče tolmačiti v škodo ponudnika, ki je zahtevo iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izpolnil v mejah, ki jo razlaga take zahteve še dopušča.

Kot že navedeno, naročnik je zahteval, da ponudniki predložijo finančno zavarovanje za resnost ponudbe v višini »3% od ponudbene cene brez DDV«. Ugotoviti gre, da »3% od ponudbene cene brez DDV« izbranega ponudnika (tj. 574.547,66 EUR) znaša 17.236,4298 EUR. Ob upoštevanju, da je najmanjše plačilno sredstvo en cent oz. stotina evra, izbrani ponudnik finančnega zavarovanja v izračunani višini ne more predložiti, kar pomeni, da je izračunani znesek potrebno zaokrožiti. Naročnik niti v točki 2.6.1 niti v točki 4.1.5 Navodil za pripravo ponudbe (niti v kateri drugi točki dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) ni določil načina zaokroževanja izračunanega zneska »3% od ponudbene cene brez DDV«, ki predstavlja zahtevano višino finančnega zavarovanja. Povedano drugače, naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni določil mesta zaokrožitve izračunanega zneska, saj ni določil, ali morajo ponudniki izračunani znesek zaokrožiti na nič decimalnih mest (znesek, izražen na 1 EUR natančno), na eno decimalno mesto (znesek, izražen na 0,1 EUR oz. 10 centov natančno) ali na dve decimalni mesti (znesek, izražen na 0,01 EUR oz. en cent natančno). Na podlagi navedenega gre ugotoviti, da je naročnik način zaokroževanja oz. mesto zaokrožitve izračunanega zneska »3% od ponudbene cene brez DDV«, ki predstavlja zahtevano višino finančnega zavarovanja, prepustil ponudnikom. Da je naročnik mesto zaokrožitve izračunanega zneska, ki predstavlja finančno zavarovanje, prepustil volji ponudnikov, izhaja tudi iz dejstva, da naročnik na drugi strani mesta zaokrožitve ni prepustil volji ponudnikov pri oblikovanju ponudbene cene, saj je izrecno zahteval, da ponudniki popis del izpolnijo s cenami na enoto, ki so navedene na dve decimalni mesti natančno, in da se vrednost postavke zaokroži na dve decimalki (glej točko 4.1.4 »Specifikacija naročila in predračuna« Navodil za pripravo ponudbe). Da bi bilo mogoče slediti (smiselnim) navedbam vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, da so morali ponudniki (in torej tudi izbrani ponudnik) izračunani znesek »3% od ponudbene cene brez DDV«, ki predstavlja zahtevano višino finančnega zavarovanja, zaokrožiti na dve decimalni številki natančno, bi moral naročnik to izrecno, jasno in nedvoumno zahtevati v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (posebej še upoštevajoč dejstvo, da je takšno zahtevo izrecno postavil v zvezi z oblikovanjem ponudbene cene). Ob umanjkanju takšne vnaprej določene zahteve pa gre ugotoviti, da je naročnik ponudnikom prepustil odločitev, na kakšen način bodo zaokrožili izračunani znesek »3% od ponudbene cene brez DDV«, ki predstavlja višino zahtevanega finančnega zavarovanja.

Ob upoštevanju, da od ponudnikov ni mogoče zahtevati več oziroma drugače, kot je od njih zahtevala vnaprej pripravljena dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila, v fazi pregledovanja ponudb pa je potrebno kot dopustno šteti vsako ponudbo, ki zahteve naročnika izpolnjuje po katerikoli od njenih možnih razlag, in ob upoštevanju, da je naročnik ponudnikom prepustil odločitev, na koliko decimalnih števil (nič, ena ali dve) bodo zaokrožili izračunani znesek »3% od ponudbene cene brez DDV«, ki predstavlja višino zahtevanega finančnega zavarovanja, gre ugotoviti, da je kot skladno z naročnikovimi zahtevami potrebno šteti finančno zavarovanje v višini, ki predstavlja izračunan znesek »3% od ponudbene cene brez DDV«, zaokrožen na nič, eno ali dve decimalni mesti. V obravnavanem primeru je izbrani ponudnik predložil finančno zavarovanje za resnost ponudbe v višini 17.236,40 EUR, to pa je znesek, ki je višji od zneska 3% od ponudbene cene brez DDV, zaokroženega na nič decimalnih mest (tj. od zneska 17.236 EUR). Glede na navedeno je zato potrebno ugotoviti, da je višina finančnega zavarovanja za resnost ponudbe, ki ga je izbrani ponudnik predložil v ponudbeno dokumentacijo, skladna z zahtevami naročnika, določenimi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

Ker vlagatelj v zahtevku za revizijo ni izkazal, da je izbrani ponudnik predložil finančno zavarovanje v neustrezni (tj. prenizki) višini, se za obravnavani spor izkažejo pravno nerelevantne navedbe vlagatelja, da vsebinskih napak v predloženem finančnem zavarovanju za resnost ponudbe po poteku roka za oddajo ponudb ni dopustno odpravljati, zato se Državna revizijska komisija do njih vsebinsko ni opredeljevala. Prav tako se Državna revizijska komisija tudi ni opredeljevala do navedb naročnika in izbranega ponudnika, da bi naročnik smel oz. moral napako v finančnem zavarovanju v višini 0,03 EUR šteti kot nebistveno in jo spregledati.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, zato je, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.


Vlagatelj uveljavlja tudi povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


Povrnitev stroškov postopka pravnega varstva je v vlogi, s katero se je izjasnil o zahtevku za revizijo, zahteval tudi izbrani ponudnik. Državna revizijska komisija je zahtevo izbranega ponudnika za povračilo stroškov zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve ter da posledično priglašeni stroški izbranega ponudnika niso bili potrebni (četrti in osmi odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, 26.5.2017


Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije













Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana,
- odvetnica Sonja Dolinar, Tavčarjeva ulica 3, 1000 Ljubljana,
- Odvetniška družba Vesna Cukrov, o.p., d.o.o., Trdinova ulica 4, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran