018-033/2017 Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Boruta Smrdela kot predsednika senata, Tadeje Pušnar kot članice senata in mag. Gregorja Šebenika kot člana senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za »nakup, konfiguracijo in namestitev osebnih računalnikov in zaslonov za obdobje 36 mesecev« in na podlagi zahtevkov za revizijo, ki sta ju vložila vlagatelja Acord-92, d. o. o., Ljubljana, Stegne 13, Ljubljana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj), ki ga zastopa Klara Kunovar, odvetnica v Ljubljani, in Comparex, d. o. o., Šmartinska cesta 53, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), ki ga zastopa Odvetniška družba Potočnik in Prebil, o. p., d. o. o., Ljubljana, zoper ravnanje naročnika in pooblaščenega naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 24. 4. 2017

odločila:

1. Zahtevku za revizijo prvega vlagatelja se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila za sklope 1, 2, 4, 6, 7, 9, 11, 12, 14, 16 in 18, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« št. 4301-12/2016/99 z dne 9. 1. 2017.

2. Zahtevek za revizijo drugega vlagatelja se zavrne.

3. Naročnik je dolžan prvemu vlagatelju povrniti še stroške v višini 2.062,34 eurov v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva prvega vlagatelja se zavrne.

4. Zahteva drugega vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

5. Naročnikovi zahtevi za povrnitev stroškov se zavrneta.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila (objava obvestila o javnem naročilu 20. 9. 2016 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005641/2016-B01, in 21. 9. 2016 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2016/S 182-326367) z dokumentom »Odločitev o oddaji naročila« št. 4301-12/2016/99 z dne 9. 1. 2017 ponudnike med drugim obvestil, da bo v sklopih, ki jih izpodbijata prvi in drugi vlagatelj, sklenil okvirni sporazum s ponudniki LANCom, d. o. o., Maribor, Marand Inženiring, d. o. o., Ljubljana, SRC, sistemske integracije, d. o. o., Ljubljana in Unistar LC, d. o. o., Ljubljana, ponudbi prvega in drugega vlagatelja pa izloči kot nedopustni.

Prvi vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 18. 1. 2017 in predlagal razveljavitev postopka oddaje javnega naročila, »podredno« odločitve za sklope 1, 2, 4, 6, 7, 9, 11, 12, 14, 16, 17 in 18, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« št. 4301-12/2016/99 z dne 9. 1. 2017, uveljavljal pa je tudi povrnitev stroškov. Prvi vlagatelj je navedel, da:
- je naročnik kršil 7. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) in pravico do učinkovitega pravnega varstva, saj obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila ne vsebuje razlogov za izločitev ponudbe za sklop 17,
- je obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila za sklope 1, 2, 4, 6, 7, 9, 11, 12, 14, 16 in 18 v nasprotju s tretjim odstavkom 90. člena ZJN-3, saj ne vsebuje razlogov za izločitev ponudbe, naročnik pa je kršil tudi 7. člen ZJN-3,
- je predložil obrazec »Konfiguracija«, v katerega je vpisal zahtevane podatke, predložil pa je tudi dokazila, kot so jih predložili drugi ponudniki, zato je naročnik kršil 7. člen ZJN-3, ker je kljub enaki vsebini dokazil ponudbe drugih ponudnikov upošteval, ponudbo prvega vlagatelja pa izločil,
- lahko le ugiba, da se naročnikova navedba, ki se sklicuje na str. 5 poročila, nanaša na izpolnjevanje tehnične zahteve »Osebni računalniki izpolnjujejo najnovejše standarde Energy Star 6«,vendar je ta naročnikova navedba nerelevantna za izpolnjevanje tehničnih specifikacij, saj je poleg predložitve certifikata naročnika napotil na vpogled v javno objavljeno spletno bazo Energy Star, iz katere izhaja, da referenčna družina izdelkov vključuje tudi izdelke tipov, na katere se je skliceval naročnik, ti pa izpolnjujejo celo višjo specifikacijo Energy Star od tiste, ki je bila določena v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila,
- dokazovanje vsebine veljavne vsebine specifikacije oznake Energy Star ni obveznost, ki bi jo imel prvi vlagatelj,
- celotna družina izdelkov referenčnega modela, vključno z izdelki spornih tipov, izpolnjuje tehnično zahtevo »Osebni računalniki izpolnjujejo najnovejše standarde Energy Star 6«,
- je tudi naročnikova navedba o testiranju matičnih plošč nerelevantna za izpolnjevanje tehničnih specifikacij, poleg tega pa dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila ni zahtevala, da specifikacija matične plošče izhaja iz posameznega certifikata, zato je naročnik širil svoje zahteve po poteku roka za predložitev ponudb, s čimer je kršil drugi odstavek 67. člena in 7. člen ZJN-3.

Drugi vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 20. 1. 2017 in predlagal razveljavitev odločitve za sklope 1, 4, 5, 6, 9, 10, 11, 14 in 15, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« št. 4301-12/2016/99 z dne 9. 1. 2017, uveljavljal pa je tudi povrnitev stroškov. Drugi vlagatelj je navedel, da:
- je edini razlog, ki ga je naročnik navedel v obrazložitvi odločitve v zvezi s ponudbo drugega vlagatelja, to, da je drugi vlagatelj ponudil tehnično neustrezno blago, ker se podatki, ki jih je oddal naročniku, niso ujemali s podatki, ki jih je naročnik pridobil sam na spletni strani proizvajalca Dell,
- naročnikove ugotovitve so napačne in niso skladne s predloženo tehnično dokumentacijo, saj je drugi vlagatelj predložil izpolnjen in podpisan obrazec »Konfiguracija«, v katerega je vpisal podatke o oznaki opreme in karakteristikah ponujene opreme, pri čemer iz njega izhaja, da ima delovni pomnilnik možnost nadgradnje na 64 GB,
- na predloženem tehničnem listu, ki je splošni tehnični list in na njem proizvajalec ne navaja vseh konfiguracij, ki jih zagotavlja oprema, ni bilo navedeno, ali ima ponujena oprema možnost nadgradnje delovnega pomnilnika in do kolikšnih GB, ravno tako pa niso bile navedene niti nekatere druge lastnosti, kar pa so ponudniki dokazovali z obrazcem »Konfiguracija«,
- ni mogoče pričakovati, da bi imel proizvajalec tehnično dokumentacijo (katalog, tehnični list ipd.), v kateri bodo navedene vse lastnosti, ki jih posamezen naročnik zahteva, saj je ta dokumentacija namenjena osnovni predstavitvi lastnosti blaga,
- je predložil izpis iz kataloške dokumentacije, ki vsebuje podrobnejše podatke o lastnostih ponujenega blaga, pri čemer je iz splošne opombe, ki se nanaša na procesor ponujene opreme, ki je bistven tudi za druge tehnične lastnosti ponujene opreme in se nanaša na delovni pomnilnik ponujene opreme, razvidno, da se ponudba in razpoložljivost lahko razlikujeta med regijami, proizvajalec Dell pa je za slovenski trg razvil konfiguracijo nadgradnje delovnega pomnilnika do 64 GB,
- proizvajalec Dell je na pobudo drugega vlagatelja posodobil dosedanje konfiguracije in ponujeni računalnik izpolnjuje sporno tehnično zahtevo,
- ga je naročnik pozval na pojasnilo, drugi vlagatelj pa je pojasnil, da se v ponudbi nahaja starejša specifikacija proizvajalca Dell, k pojasnilu pa je predložil novejšo različico tehnične specifikacije sporne delovne postaje,
- ni mogel že v trenutku predložitve ponudbe pridobiti najnovejše različice tehničnih specifikacij ponujene opreme, predložil pa jo je k pojasnilu, saj jo je proizvajalec Dell pripravil in dal na razpolago šele po poteku roka za predložitev ponudb,
- je s predloženo novejšo različico tehnične specifikacije sporne delovne postaje izkazal, da ponuja opremo s konfiguracijami, kot jih je opredelil v obrazcu »Konfiguracija«,
- naročnik ni imel razlogov, da na podlagi predložene dokumentacije ne bi štel, da drugi vlagatelj ponuja opremo z lastnostmi, ki ustrezajo naročnikovim zahtevam in da za resnične tehnične specifikacije ponujene opreme šteje tehnične podatke, do katerih je prišel na spletni strani proizvajalca Dell, pa tudi ni imel razlogov, da še dodatno preverja podatke na spletni strani proizvajalca Dell, še manj pa za zaključek o neizpolnjevanju tehničnih zahtev,
- bi moral naročnik upoštevati, da podatki, ki jih objavlja proizvajalec Dell na svoji spletni strani, niso nujno zadnji aktualni podatki, kar izhaja tudi iz opozorila uporabnikom te spletne strani in napotila na njihovo preveritev pri proizvajalcu Dell,
- ni nikjer navedel, da so podatki o tehničnih lastnostih ponujene opreme preverljivi na spletni strani proizvajalca Dell in da so na njej navedeni relevantni podatki ponujene opreme, niti ni navedel, da bo preveril podatke na splošno dostopnih straneh proizvajalcev opreme in da bo dal takšnim podatkom prednost pred uradno dokumentacijo proizvajalca, ki jo bodo predložili ponudniki,
- imajo partnerji proizvajalca Dell dostop do t. i. partnerske spletne strani, na kateri so objavljene novejše različice tehničnih specifikacij opreme tega proizvajalca, proizvajalec Dell pa jih tudi ne objavi vedno takoj na spletni strani www.dell.com, ki je dostopna širši javnosti,
- naročnik ne more kot resničnih šteti podatkov o ponujeni opremi, do katerih je dostopal na spletni strani www.dell.com, še posebej ne, ker je drugi vlagatelj predložil uradno potrjene tehnične podatke in pojasnil, da je tehnična specifikacija, ki jo je predložil v dopolnitvi, najnovejša verzija tehnične specifikacije sporne opreme,
- nemogoče je pričakovati od proizvajalca opreme, da bo imel v tehnični dokumentaciji navedene popolnoma vse konfiguracije opreme.

Ponudnik Unistar LC, d. o. o., Ljubljana se je z vlogama z dne 25. 1. 2017 izjasnil o zahtevkih za revizijo, navedel, zakaj navedbe prvega in drugega vlagatelja niso utemeljene, in predlagal, da se ju zavrne.

Ponudnik Marand Inženiring, d. o. o., Ljubljana se je z vlogama z dne 26. 1. 2017 izjasnil o zahtevkih za revizijo in navedel, zakaj navedbe prvega in drugega vlagatelja niso utemeljene.

Ponudnik SRC, sistemske integracije, d. o. o., Ljubljana se je z vlogama z dne 27. 1. 2017 izjasnil o zahtevkih za revizijo in navedel, zakaj navedbe prvega in drugega vlagatelja niso utemeljene.

Ponudnik LANCom, d. o. o., Maribor se je z vlogo z dne 27. 1. 2017 izjasnil o zahtevkih za revizijo in najprej navedel, da sta prvi in drugega vlagatelja plačala prenizko takso, saj jo je treba obračunati od vsakega sklopa, zato ju je treba pozvati na doplačilo, v nadaljevanju pa je navedel, zakaj navedbe prvega in drugega vlagatelja niso utemeljene, in predlagal, da se ju zavrne.

Naročnik je s sklepom št. 4301-12/2016/126 z dne 9. 2. 2017 zahtevek za revizijo prvega vlagatelja zoper odločitev za sklope 1, 2, 4, 6, 7, 9, 11, 12, 14, 16 in 18 zavrnil, zoper odločitev za sklop 17 pa ugodil. Naročnik je odločil, da prvemu vlagatelju povrne stroške za sklop 17 v višini 640 eurov, za druge sklope pa zavrne stroškovno zahtevo. Naročnik je še odločil, da mu mora prvi vlagatelj povrniti stroške postopka v višini 338,80 eurov.

Naročnik je s sklepom št. 4301-12/2016/127 z dne 9. 2. 2017 zavrnil zahtevek za revizijo drugega vlagatelja in njegovo zahtevo za povrnitev stroškov, odločil pa je tudi, da mu mora drugi vlagatelj povrniti stroške postopka v višini 338,80 eurov.

Naročnik je kot prilogo dopisom št. 4301-12/2016/128 z dne 15. 2. 2017, 4301-12/2016/129 z dne 17. 2. 2017 in 4301-12/2016/32 z dne 2. 3. 2017 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevka za revizijo in dokumentacijo.

Drugi vlagatelj se je z vlogo z dne 16. 2. 2017 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in pojasnil, zakaj se z njimi ne strinja. Drugi vlagatelj je zahteval povrnitev še nadaljnjih stroškov in predlagal tudi zavrnitev naročnikove zahteve za povrnitev stroškov.

Prvi vlagatelj se je z vlogo z dne 2. 3. 2017 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in pojasnil, zakaj se z njimi ne strinja. Prvi vlagatelj je zahteval povrnitev še nadaljnjih stroškov in predlagal tudi zavrnitev naročnikove zahteve za povrnitev stroškov.

Drugi vlagatelj se je sklicujoč na 286. člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN z vlogo z dne 13. 3. 2017 izjavil, da držijo njegove navedbe, da na partnerski spletni strani, na kateri so objavljene tehnične specifikacije in tehnična dokumentacija proizvajalca Dell, v času oddaje ponudbe ni mogel dostopati do najnovejše tehnične dokumentacije, saj to potrjuje elektronsko sporočilo z dne 2. 3. 2017, ki ga je prejel od vodje službe proizvajalca Dell, Regija Adriatic in ga v dokaz prilaga k vlogi z dne 13. 3. 2017.

Ponudnik LANCom, d. o. o., Maribor je v vlogi z dne 27. 1. 2017 navedel, da sta prvi in drugi vlagatelj plačala prenizko takso. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je prvi vlagatelj k zahtevku za revizijo predložil izpis z dne 19. 1. 2017 o plačilu 25.000 eurov, drugi vlagatelj pa mu je predložil izpis z dne 20. 1. 2017 o plačilu 25.000 eurov. Prvi in drugi vlagatelj sta torej plačala vsak po 25.000 eurov takse. Prvi in drugi vlagatelj sta izpodbijala vsak s svojim zahtevkom za revizijo odločitev za več sklopov, in sicer prvi vlagatelj za 12 sklopov, drugi vlagatelj pa za devet sklopov. Skladno s prvo povedjo iz drugega odstavka 71. člena ZPVPJN taksa v primerih, ki niso določeni v prvem odstavku 71. člena ZPVPJN (zahtevek za revizijo zoper »razpisno fazo«), znaša dva odstotka od cene najugodnejše popolne ponudbe z DDV za sklop ali javno naročilo, vendar ne manj kot 500 eurov in ne več kot 25.000 eurov. Čeprav je naročnik v dokumentu »Odločitev o oddaji naročila« št. 4301-12/2016/99 z dne 9. 1. 2017 upoštevajoč 11. odstavek 90. člena ZJN-3 navedel pravni pouk in ponudnike poučil o plačilu takse v smislu prve povedi iz drugega odstavka 71. člena ZPVPJN, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik z dokumentom »Odločitev o oddaji naročila« št. 4301-12/2016/99 z dne 9. 1. 2017 ponudnike obvestil o sklenitvi okvirnega sporazuma, zato ne prvi ne drugi vlagatelj nista plačala takse v nižjem znesku od tistega, ki bi ga morala. Za primer sklenitve okvirnega sporazuma se taksa namreč določi ob upoštevanju 74. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 (Uradni list RS, št. 96/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZIPRS1617) in znaša 1.000 eurov (prim. npr. zadevo št. 018-234/2016). Tolikšen pa je tudi znesek takse v primeru oddaje posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma (druga alinea tretjega odstavka 71. člena ZPVPJN), zato bi prvi in drugi vlagatelj morala plačati takso v višini 1.000 eurov tudi, če bi šteli, da je naročnik tudi že oddal javno naročilo za prvo obdobje. Navedeno tako pomeni, da sta prvi in drugi vlagatelj takso preplačala za 24.000 eurov, zato bo Državna revizijska komisija na podlagi druge alinee četrtega odstavka 72. člena ZPVPJN ministrstvu, pristojnemu za finance, naložila vračilo preveč plačane takse (prim. npr. zadevo št. 018-046/2016).

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb prvega in drugega vlagatelja, ponudnikov LANCom, d. o. o., Maribor, Marand Inženiring, d. o. o., Ljubljana, SRC, sistemske integracije, d. o. o., Ljubljana in Unistar LC, d. o. o., Ljubljana ter naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Naročnik je za javno naročilo blaga (točka II.1.3 objav; 4. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3), ki ga je razdelil na 22 sklopov (točka II.1.6 objav in 16. točka Povabila in navodil gospodarskim subjektom za izdelavo ponudbe) in ga oddaja po odprtem postopku (točka IV.1.1 objav in prvi odstavek 3. točke Povabila in navodil gospodarskim subjektom za izdelavo ponudbe) z namenom sklenitve okvirnega sporazuma (tretji odstavek 3. točke Povabila in navodil gospodarskim subjektom za izdelavo ponudbe), z dokumentom »Odločitev o oddaji naročila« št. 4301-12/2016/99 z dne 9. 1. 2017 ponudnike obvestil, kako je v posameznih sklopih razvrstil prejete ponudbe po cenah za kos blaga, pri čemer je tudi navedel, da je ponudbo prvega vlagatelja za sklope 1, 2, 4, 6, 7, 9, 11, 12, 14, 16 in 18, ponudbo drugega vlagatelja pa za sklope 1, 4, 5, 6, 9, 10, 11, 14 in 15 obravnaval, da nista dopustni, saj ne izpolnjujeta tehničnih zahtev, za ponudbo prvega vlagatelja za sklop 17 pa naročnik ni ne navedel, da ni dopustna, niti ni je ni razvrstil po cenah za kos blaga. Prvi in drugi vlagatelj sta nasprotovala naročnikovim navedbam, da njuni ponudbi nista dopustni, prvi vlagatelj pa je tudi navedel, da se naročnik ni opredelil do položaja njegove ponudbe za sklop 17.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala zahtevek za revizijo prvega vlagatelja, pri čemer ga je obravnavala le v delu, ki se nanaša na sklope 1, 2, 4, 6, 7, 9, 11, 12, 14, 16 in 18, ne pa tudi v delu, ki se nanaša na sklop 17, saj je naročnik v tem delu zahtevku za revizijo prvega vlagatelja ugodil in, kot izhaja s str. 3 sklepa št. 4301-12/2016/126 z dne 9. 2. 2017, razveljavil odločitev za sklop 17, ker je ugotovil, da odločitve za sklop 17 ni obrazložil. Odločitev o ugoditvi zahtevku za revizijo prvega vlagatelja v zvezi s sklopom 17 je pravnomočna (šesti odstavek 28. člena ZPVPJN), zato se položaj prvega vlagatelja zaradi obravnave zahtevka za revizijo zoper odločitev za sklop 17 še pred Državno revizijsko komisijo ne bi mogel več izboljšati. Odločitev v zvezi z javnim naročilom za sklop 17 je namreč že razveljavljena (sklep št. 4301-12/2016/126 z dne 9. 2. 2017, str. 3). Državna revizijska komisija sicer ugotavlja, da se je prvi vlagatelj v vlogi z dne 2. 3. 2017 izjasnil tudi o naročnikovi odločitvi o zahtevku za revizijo v delu, ki se nanaša na sklop 17, saj se je naročnik v sklepu št. 4301-12/2016/126 z dne 9. 2. 2017 izrekel tudi o dopustnosti ponudbe prvega vlagatelja za sklop 17, vendar bo odločanje o dopustnosti ponudbe prvega vlagatelja za sklop 17 lahko predmet revizijskega postopka le v morebitnem novem postopku pravnega varstva, če bi naročnik po razveljavitvi odločitve za sklop 17 v zvezi s ponudbo prvega vlagatelja za sklop 17 sprejel znova odločitev, da ponudba prvega vlagatelja za sklop 17 ni dopustna, prvi vlagatelj pa bi zoper to novo odločitev vložil zahtevek za revizijo, ki bi ga naročnik bodisi zavrnil bodisi bi nastopili pogoji za obravnavo zahtevka za revizijo zaradi molka naročnika (gl. 30. člen ZPVPJN).

Prvi vlagatelj je najprej navedel, da je naročnik obrazložil odločitev o oddaji javnega naročila v nasprotju z načelom transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) ter drugim odstavkom 67. člena in tretjim odstavkom 90. člena ZJN-3. Naročnik se ni strinjal s prvim vlagateljem, pri čemer je navedel, da se je prvi vlagatelj v IV. točki zahtevka za revizijo opredelil do skladnosti svoje ponudbe s tehničnimi zahtevami in so mu zato bila znana vsa dejstva, zaradi katerih je ugotovil, da njegova ponudba za sklope 1, 2, 4, 6, 7, 9, 11, 12, 14, 16 in 18 ni (bila) dopustna.

Naročnik v zvezi s sklenitvijo okvirnega sporazuma skladno z drugim in desetim odstavkom 90. člena ZJN-3 obvesti ponudnike o sprejeti odločitvi. To obvestilo mora skladno s prvo alineo tretjega odstavka 90. člena ZJN-3 vsebovati razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran, in v primeru iz sedmega, osmega in devetega odstavka 68. člena ZJN-3 tudi razloge za odločitev o neenakovrednosti oziroma da (med drugim) blago ne izpolnjuje zahtev v zvezi z delovanjem ali funkcionalnostjo. V 68. členu ZJN-3 so določena pravila za oblikovanje tehničnih specifikacij. V sedmem odstavku 68. člena ZJN-3 je urejen položaj, ko je naročnik uporabil možnost sklicevanja na tehnične specifikacije iz b) točke petega odstavka 68. člena ZJN-3, v osmem odstavku 68. člena ZJN-3 pa položaj, ko je naročnik uporabil možnost iz a) točke petega odstavka 68. člena ZJN-3, da določi tehnične specifikacije v smislu zahtev glede delovanja ali funkcionalnosti. V teh dveh primerih ZJN-3 nalaga naročniku določene obveznosti pri morebitni zavrnitvi ponudbe, saj mu preprečuje, da ne bi upošteval določenih informacij iz ponudbe. Deveti odstavek 68. člena ZJN-3 pa ureja položaj, ki se nanaša na ponudnika, saj mu nalaga dolžnost dokazovanja. Naročnik se ob izpolnjenih pogojih lahko skladno s prvo povedjo iz četrtega odstavka 90. člena ZJN-3 odloči, da ne objavi nekaterih informacij o oddaji naročila iz drugega in tretjega odstavka 90. člena ZJN-3.

Kot izhaja iz drugega in tretjega, pa tudi desetega, odstavka 90. člena ZJN-3, mora naročnik obvestiti ponudnike o odločitvi v zvezi s sklenitvijo okvirnega sporazuma in razlogih zanjo, obseg teh informacij pa lahko omeji ob izpolnjenih pogojih iz prve povedi iz četrtega odstavka 90. člena ZJN-3. Iz navedenih pravnih podlag je razvidno, da naročniku nalagajo dolžnost obveščanja in urejajo vprašanje obsega obrazložitve, ki jo mora naročnik zagotoviti ponudnikom, saj urejajo to, kaj mora vsebovati odločitev v zvezi s sklenitvijo okvirnega sporazuma (natančneje pa obvestilo o odločitvi v zvezi s sklenitvijo okvirnega sporazuma). Vprašanje obsega obrazložitve pa je drugačno vprašanje od vprašanja njene utemeljenosti. Pri vprašanju obsega obrazložitve se namreč odpira vprašanje, ali je naročnik ponudnikom v zvezi s sprejeto odločitvijo v zvezi s sklenitvijo okvirnega sporazuma navedel informacije, za katere ZJN-3 določa, da jim jih mora sporočiti (tj. razloge), pri vprašanju utemeljenosti obrazložitve pa se odpira vprašanje, ali so te informacije (tj. razlogi) take (tj. taki), da lahko utemeljijo, da je naročnik odločitev v zvezi s sklenitvijo okvirnega sporazuma tudi sprejel zakonito (tj. ali je ta naročnikova odločitev glede na razloge, ki jih je naročnik navedel v obrazložitvi, tudi skladna z ZJN-3).

ZJN-3 več ne omogoča ponudniku, da bi zahteval izdajo dodatne obrazložitve odločitve v zvezi s sklenitvijo okvirnega sporazuma, saj ne ureja več instituta, kot ga je določal tretji odstavek 79. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; ZJN-2). Ker pa mora naročnik tudi v fazi izbire ponudb in obveščanja ponudnikov upoštevati temeljna načela (prvi odstavek 3. člena ZJN-3), med drugim načeli transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) in enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3), je treba upoštevati, da mora biti že obrazložitev naročnikove odločitve taka, da ponudniku omogoča seznanitev z relevantnim dejanskim stanjem, da lahko učinkovito uveljavlja pravno varstvo, organu, ki odloča o sporu, pa da tako odločitev preizkusi (prim. zadevo št. 018-061/2017). Ali je naročnik odločitev zadostno obrazložil in torej, ali je navedel razloge v smislu prve alinee tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, se ugotavlja glede na konkretne dejanske okoliščine primera (po analogiji prim. zadeve št. 018-322/2011, 018-255/2012 in 018-266/2012, gl. tudi zadevo št. 018-061/2017).

Med prvim vlagateljem in naročnikom ni sporno, da je naročnik sprejel odločitev za sklope 1, 2, 4, 6, 7, 9, 11, 12, 14, 16 in 18 ter da se je prvi vlagatelj seznanil z obrazložitvijo, ki jo je naročnik podal v dokumentu »Odločitev o oddaji naročila« št. 4301-12/2016/99 z dne 9. 1. 2017. Vendar je prvi vlagatelj navedel, da obrazložitev, s katero se je seznanil, ni zadostna in tudi sicer ne more utemeljiti odločitve, da naročnik z njim ne sklene okvirnega sporazuma za sklope 1, 2, 4, 6, 7, 9, 11, 12, 14, 16 in 18. Prvi vlagatelj je torej izpostavil dva vidika, s katerima utemeljuje, da je naročnik ravnal nezakonito pri sprejemu odločitve v zvezi s sklenitvijo okvirnega sporazuma za sklope 1, 2, 4, 6, 7, 9, 11, 12, 14, 16 in 18.

Naročnik je za ponudbo prvega vlagatelja navedel:
»Ponudba ponudnika ne izpolnjuje tehničnih zahtev iz tehničnih specifikacij za sklope 1, 2, 4, 6, 7, 9, 11, 12, 14, 16 in 18.
Priloženi certifikat SIQ poročila T211-0447/16 vsebuje le stran 5, iz katere ni razvidno katere vrste procesorjev ponudnik ponuja. Ponudnik je bil pozvan k pojasnilu in dopustni dopolnitvi ponudbe. Ponudnik je v odgovoru navedel, da je bil testiran najzmogljivejši računalnik tega tipa, potrdilo pa po pravilih velja tudi za vse šibkejše konfiguracije, kar pa iz priloženih dokazil ni razvidno. Iz priloženih testov ni razvidno, katere matične plošče so bile testirane. Iz Windows certifikatov je razvidno, da je za model računalnika PCplus MT300-Q170 ponujena matična plošča Q170M-C in za model računalnika PCplus MT300-C236 matična plošča P10S WS, vendar iz SIQ poročila ne izhaja, da sta bili testirani ti dve matični plošči. Ponudnik v lastni izjavi št. i300/2016-001 navaja, da se modela PCplus MT300-Q170 in PCplus MT300-C236 razlikujeta od preizkusnega vzorca, na osnovi katerega so bili izdani priloženi certifikati.
Ponudba je tako za sklope 1, 2, 4, 6, 7, 9, 11, 12, 14, 16 in 18 v skladu z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 nedopustna in jo mora naročnik zaradi navedenega izključiti iz postopka.«

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik v prvem odstavku obrazložitve za ponudbo prvega vlagatelja za sklope 1, 2, 4, 6, 7, 9, 11, 12, 14, 16 in 18 navedel razlog, zaradi katerega je uporabil pravno posledico, ki jo je navedel v tretjem odstavku obrazložitve. Vendar razlog, ki ga je naročnik navedel v prvi alinei obrazložitve, zaradi svoje splošnosti in nedoločnosti, ki pa tudi predstavlja le drugačno ubeseditev dela pravne kvalifikacije iz 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ne zadošča, da bi ga lahko šteli za takega, da je naročnik z njim izpolnil obveznost iz prve alinee tretjega odstavka 90. člena ZJN-3. Zato je treba preizkusiti, ali bi druga alinea obrazložitve zadostila zahtevam iz prve alinee tretjega odstavka 90. člena ZJN-3.

Naročnik je v 9. točki Povabila in navodil gospodarskim subjektom za izdelavo ponudbe določil, da dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila med drugim sestavljajo:
- »Tehnične specifikacije« (2. točka) in
- »obrazec konfiguracija za sklope 1 do 24« (3. točka).

Naročnik je pripravil prilogo »Tehnične specifikacije« (10 strani) in jo objavil kot priponko v formatu pdf, pri čemer je v njej navedel tehnične lastnosti blaga, za katerim povprašuje (opisi pod naslovi A, B C, D in E), in določil tudi dokazila. Naročnik je v opisih pod naslovi A, B, C in D v dveh izmed alinej med drugim določil zahtevi, ki ju določata 1. in 3. točka točke 4.1.2 priloge 4 Uredbe o zelenem javnem naročanju (Uradni list RS, št. 102/2011 s sprem.):
- »Glasnost osebnega računalnika mora biti izmerjena v skladu s standardom SIST EN ISO 7779 in ne sme presegati 26 dB v času zapisovanja na trdi disk. Podatek mora biti označen z oznako LpAm v dB.« in
- »Osebni računalniki morajo izpolnjevati najnovejše standarde ENERGY STAR 6 za energijsko učinkovitost, veljavne na dan objave obvestila o javnem naročilu ali na dan povabila k oddaji ponudbe, ali enakovredne standarde.«,
kot dokazili zanju pa:
- »Ponudnik mora k ponudbi priložiti potrdilo, da ima blago znak za okolje tipa I – ENERGY STAR, tehnično dokumentacijo proizvajalca ali ustrezno dokazilo, iz katerega izhaja, da blago izpolnjuje zahteve.« in
- »Ponudnik mora k ponudbi priložiti potrdilo, da ima blago znak za okolje tipa I, tehnično dokumentacijo proizvajalca ali ustrezno dokazilo, iz katerega izhaja, da blago izpolnjuje zahteve.«.

Obrazec »Konfiguracija« je za sklope 1, 2, 4, 6, 7, 9, 11, 12, 14, 16 in 18 sestavljen tako, da vsebuje tabelo z dvema stolpca, pri čemer je naročnik v razdelke iz prvega stolpca vpisal podatke za »zahtevo iz tehničnih specifikacij«, ponudniki pa so morali v razdelke iz drugega stolpca vpisati podatke za »izpolnjevanje tehničnih zahtev in dokazilo (priloga tehničnih specifikacij stran…., spletni naslov…….)«.

Naročnik je v drugem odstavku 12. točke Povabila in navodil gospodarskim subjektom za izdelavo ponudbe določil, da ponudbeno dokumentacijo med drugim sestavljajo:
- »izpolnjen obrazec "Konfiguracija za vsak prijavljen sklop opreme"« (3. točka) in
- »tehnična dokumentacija, katalogi oziroma ustrezni tehnični podatki za vse ponujene računalnike oz. zaslone, iz katerih je mogoče ugotoviti karakteristike in zahteve glede opreme, ki je opredeljena v tehničnih specifikacijah in ustrezna dokazila, iz katerih izhaja, da blago izpolnjuje zahteve« (4. točka).

Naročnik je v tretjem odstavku 12. točke Povabila in navodil gospodarskim subjektom za izdelavo ponudbe določil:
»Kandidat mora v sistemu e-Dražbe poleg predložitve navedenih dokumentov vnesti ceno opreme na kos z DDV. Cena mora vsebovati vse stroške v zvezi z izvedbo predmeta tega javnega naročila. Cena z DDV/kos v EUR se poda na največ dve decimalni mesti. Kandidat lahko vpiše tudi ponujeni model in blagovno znamko opreme. Če kandidat v sistemu e-Dražbe ne bi vpisal ponujenega modela in blagovne znamke ali bo navedene podatke vpisal, ne bodo pa enaki podatkov v obrazcu "Konfiguracija", se šteje, da kandidat ponuja model in blagovno znamko v obrazcu "Konfiguracija"«.

Naročnik je v točki 12.2.2 Povabila in navodil gospodarskim subjektom za izdelavo ponudbe določil:
»Kandidat mora v obrazec "Konfiguracija" za vsak prijavljen sklop opreme vpisati podatke o oznaki opreme, karakteristikah ponujene opreme v skladu s tehničnimi specifikacijami. Priloženi morajo biti katalogi oziroma ustrezni tehnični podatki za vse ponujene računalnike oz. zaslone, iz katerih je mogoče ugotoviti karakteristike in zahteve glede opreme, ki je opredeljena v tehničnih specifikacijah.«

Za tabelo iz obrazcev »Konfiguracija« za sklope 1, 2, 4, 6, 7, 9, 11, 12, 14, 16 in 18 se nahaja besedilo:
»V nadaljevanju prilagamo zahtevane dokumente, ki dokazujejo in dodatno pojasnjujejo specifikacijo opisanega modela. Za vsako zahtevo iz tehničnih specifikacij mora biti iz priloženih specifikacij (navedite stran) oz. navedenega spletnega naslova za ponujen model jasno razvidno izpolnjevanje tehničnih zahtev.«

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo prvega vlagatelja, ki ji jo je naročnik odstopil v elektronski obliki (na zgoščenki), in ugotovila, da je prvi vlagatelj med drugim predložil izpolnjene obrazce »Konfiguracija« za sklope 1, 2, 4, 6, 7, 9, 11, 12, 14, 16 in 18, pa tudi posamezna dokazila, s katerimi je dokazoval tehnične lastnosti blaga.

Državna revizijska komisija je iz dokumentacije, ki ji jo je posredoval naročnik, ugotovila, da sta naročnik in prvi vlagatelj v fazi po poteku roka za predložitev ponudb (28. 10. 2016, do 10. ure; točka IV.2.2 objav) dvakrat komunicirala, pri čemer se je naročnik opiral na institute iz petega odstavka 89. člena ZJN-3.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da se naročnik v obrazložitvi dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« št. 4301-12/2016/99 z dne 9. 1. 2017 v zvezi s ponudbo prvega vlagatelja ni skliceval na nobeno konkretno določbo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v delu, ki določa tehnične specifikacije (prim. prilogo »Tehnične specifikacije«), oziroma na opise za »zahtevo iz tehničnih specifikacij«, kot jih je določil v obrazcih »Konfiguracija« za sklope 1, 2, 4, 6, 7, 9, 11, 12, 14, 16 in 18. Na tako določbo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pa se je naročnik izrecno skliceval pri drugem vlagatelju, saj je navedel, da »je v tehničnih specifikacijah pod točko 4 zahtevana možnost nadgradnje delovnega pomnilnika na 64 GB«. Naročnik se pri drugih ponudnikih ni skliceval na tako izrecno oštevilčeno določbo ali tehnično zahtevo, našteto v kateri izmed alinej, vendar pa je Državna revizijska komisija po drugi strani ugotovila, da je naročnik za ponudbe teh ponudnikov navedel neko konkretno tehnično lastnost, ki je njihove ponudbe ne izpolnjujejo, oziroma je določno oziroma določneje navedel, kaj je tista tehnična lastnost, ki iz ponudb ne izhaja, da je izpolnjena. Naročnik je za ponudbo ponudnika Gorenje, d. d. Velenje za sklope 2, 4, 9, 12 in 14 med drugim navedel, da nista izpolnjena pogoja »prosta vsaj dva slota« in »možnost nadgradnje na 64 GB«, za ponudnika SRC, d. o. o., Ljubljana (sklopa 19 in 20) in LANCom, d. o. o., Ljubljana (sklopa 19 in 20) je navedel opis, da je bil zahtevan »LCD Zaslon 22''«, razlog za ugotovitev, da nista izpolnila zahtev iz tehničnih specifikacij za ta sklopa pa je bilo dejstvo, da sta ponudila »LCD Zaslon 24''«. Iz teh opisov izhaja, da je naročnik pri nekaterih ponudnikih, ne pa tudi prvem vlagatelju, navedel razlog, ki temelji na neki določni oziroma določnejši tehnični zahtevi iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Na podlagi primerjave obrazložitve med posameznimi ponudniki, ki jo podpirajo še razlogi, navedeni v nadaljevanju, se Državna revizijska komisija strinja s prvim vlagateljem, da »ni mogoče jasno in nedvoumno razbrati razlogov za izločitev vlagateljeve ponudbe, saj iz naročnikove obrazložitve sploh ni razvidno v katerem delu oziroma elementu vlagateljeva ponudba ne ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila« (zahtevek za revizijo, str. 4). Primerljivost položajev je relevantna zaradi upoštevanja načela iz 7. člena ZJN-3 (načelo enakopravne obravnave ponudnikov), na katerega se prvi vlagatelj sicer izrecno ni skliceval v III. točki zahtevka za revizijo, temveč v njegovi IV. točki, vendar pa načelo iz 6. člena ZJN-3, na katerega se je prvi vlagatelj izrecno skliceval v III. točki zahtevka za revizijo, črpa svoj temelj v načelu iz 7. člena ZJN-3. Z zagotavljanjem obrazložitve, ki ponudnikom omogoča primerno seznanjenost (tretji odstavek 90. člena ZJN-3), se ponudniki lahko seznanijo s potekom izbora v smislu prvega odstavka 6. člena ZJN-3, kar omogoča ponudnikom in tudi Državni revizijski komisiji preverjanje naročnikovega ravnanja pri zagotavljanju enakega položaja ponudnikov (prim. prvi odstavek 7. člena ZJN-3). Da je mogoče pripraviti obrazložitev, ki na jasen način, skladen s 6. členom ZJN-3, a kljub temu še strnjeno, predstavi razloge za zavrnitev ponudbe v smislu prve alinee tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, kaže naročnikova obrazložitev vsaj v zvezi s ponudbama ponudnikov SRC, d. o. o., Ljubljana in LANCom, d. o. o., Ljubljana za sklopa 19 in 20.

K jasnosti razloga ali razlogov, na katerem ali katerih temelji naročnikova odločitev za sklope 1, 2, 4, 6, 7, 9, 11, 12, 14, 16 in 18 v zvezi s ponudbo prvega vlagatelja, ne pripomore niti vpogled v dokumente, na katere se je naročnik skliceval v dokumentu »Odločitev o oddaji naročila« št. 4301-12/2016/99 z dne 9. 1. 2017. Naročnik se je pri prvem vlagatelju skliceval na stran 5 »certifikata SIQ poročila T211-0447/16«, vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da je str. 5 »certifikata SIQ poročila« fotokopirana na hrbtni strani poročila št. T211-0489/16 in ne poročila št. T211-0447/16. Državna revizijska komisija dodaja, da se na str. 5 »certifikata SIQ poročila« nahaja tudi številka T211-0489/16 (desni zgornji kot). Obe ti poročili in str. 5 certifikata je prvi vlagatelj predložil kot prilogo elektronskemu sporočilu z dne 15. 11. 2016, z njim pa je odgovoril na dopis št. 4301-12/2016/73 z dne 9. 11. 2016, s katerim ga je naročnik pozval, da odgovori na vprašanje »za izpolnjevanje splošnih pogojev iz tehničnih specifikacij za sklope 1, 2, 4, 6, 7, 9, 11, 12, 14, 16, 17 in 18 prosimo za pojasnilo in dokazila (THE ECO DECLARATION ali drugo ustrezno dokazilo), kako je izpolnjena zahteva, da glasnost osebnega računalnika, ki mora biti izmerjena v skladu s standardom SIST EN ISO 7779 ne presega 26 dB v času zapisovanja na disk. Podatek mora biti označen z oznako LKpAm v dB.« Naročnik bi torej v tem smislu pozival prvega vlagatelja na ravnanja v zvezi s tehnično zahtevo o glasnosti računalnika pri zapisovanju na trdi disk.

Naročnik je po prejemu elektronskega sporočila z dne 15. 11. 2016 prvemu vlagatelju poslal dopis št. 4301-12/2016/85 z dne 21. 11. 2016 in mu zastavil sedem vprašanj, nanj pa je prvi vlagatelj odgovoril z elektronskim sporočilom z dne 25. 11. 2016 in mu predložil posamezne priloge. Iz dela dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« št. 4301-12/2016/99 z dne 9. 1. 2017, v katerem je naročnik navedel, da je prvi vlagatelj »v odgovoru navedel, da je bil testiran najzmogljivejši računalnik tega tipa, potrdilo pa po pravilih velja tudi za vse šibkejše konfiguracije«, izhaja, da se je naročnik skliceval na odgovor št. 6, ki se glasi »Izpolnjevanje okolijskih zahtev izhaja iz že poslanega SIQ poročila T211-0447/16, kjer je bi testiran najzmogljivejši računalnik tega tipa, potrdilo pa po pravilih veja tudi za vse šibkejše konfiguracije. Doseganje Energy Star 6.1 standarda za naše računalnike je potrjeno tudi z objavo na [spletni strani]«. Prvi vlagatelj je s tem odgovorom odgovoril na poziv »Prosim za predložitev certifikata energy star 6.0 oziroma certifikata ECO-Declaration za modela PCplus MT300-Q170 in PCplus MT300-C236« (6. točka). Vsaj iz prvega dela poziva, kjer je naročnik prvega vlagatelja pozval na certifikat Energy Star, je razvidno, da je naročnik prvega vlagatelja pozval na ravnanja v zvezi s tehnično zahtevo o energijski učinkovitosti.

Naročnik je v sklepu št. 4301-12/2016/126 z dne 9. 2. 2017 navedel, da predloženi certifikat Energy Star ni sporen, saj so sporni drugi elementi. Čeprav bi se Državna revizijska komisija lahko strinjala z naročnikom, da bi bilo mogoče iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« št. 4301-12/2016/99 z dne 9. 1. 2017 razbrati nekatere elemente v zvezi z odločitvijo v zvezi s ponudbo prvega vlagatelja za sklope 1, 2, 4, 6, 7, 9, 11, 12, 14, 16 in 18, pa bi tako ugotavljanje temeljilo na posrednem načinu, ki ne bi izpolnjeval zahtev iz 6. in 7. člena ZJN-3. Čeprav Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi bilo mogoče sklepati, da je pri navedbi številk poročila SIQ v dokumentu »Odločitev o oddaji naročila« št. 4301-12/2016/99 z dne 9. 1. 2017 prišlo do napake, saj se str. 5 nahaja kot priloga poročilu št. T211-0489/16, in bi bilo mogoče sklepati, da je naročnik želel izpostaviti poročilo št. T211-0489/16, ki se nanaša na testiranje po standardu EN ISO 7779:2010 Akustika - Merjenje zračnega hrupa informacijske tehnologije in telekomunikacijske opreme, pa k večji jasnosti ne pripomore niti poziv iz dopisa št. 4301-12/2016/85 z dne 21. 11. 2016, saj ga zaradi besede »oziroma« ni mogoče razumeti povsem enoznačno. Tako ni mogoče izključiti, da bi ga bilo mogoče razumeti tako, da bi moral prvi vlagatelj dokazati le prvi del, ki se nanaša na predložitev dokazila za Energy Star. Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« št. 4301-12/2016/99 z dne 9. 1. 2017 v nasprotju z obrazložitvijo za druge ponudnike ne izhaja, da bi naročnik za sklope 1, 2, 4, 6, 7, 9, 11, 12, 14, 16 in 18 prvemu vlagatelju navedel določno ali določneje, ali je morebitni razlog za zaključek, da njegova ponudba ne izpolnjuje tehnične zahteve za glasnost zapisa na trdi disk, energijska učinkovitost ali pa sta to morda obe tehnični zahtevi ali pa celo še katera druga zahteva, kot bi bilo mogoče razumeti sklep št. 4301-12/2016/126 z dne 9. 2. 2017 (gl. str. 6, prvi odstavek). Državna revizijska komisija hkrati ugotavlja, da se naročnik v sklepu št. 4301-12/2016/126 z dne 9. 2. 2017 niti ne sklicuje na obstoj izjeme iz prve povedi iz četrtega odstavka 90. člena ZJN-3.

Državna revizijska komisija tako sprejema stališče prvega vlagatelja, da naročnik odločitve o sklenitvi okvirnega sporazuma v delu, ki se nanaša na ponudbo prvega vlagatelja za sklope 1, 2, 4, 6, 7, 9, 11, 12, 14, 16 in 18, ni obrazložil z razlogi v vsebini, kot jo zahteva prva alinea tretjega odstavka 90. člena ZJN-3 v povezavi s temeljnim načelom iz 6. člena ZJN-3. Na to ugotovitev ne vpliva to, ali bi se v tem primeru glede na prvo alineo tretjega odstavka 90. člena ZJN-3 sploh uporabila sedmi ali osmi odstavek 68. člena ZJN-3, saj je neodvisno od tega, da sta ti določbi uporabljivi le v primeru izpolnjenih pogojev (tj. načina oblikovanja tehničnih specifikacij iz točk a in b petega odstavka 68. člena ZJN-3), iz besede »tudi« razvidno, da mora biti v primeru tehničnih specifikacij, ki so oblikovane skladno z načinoma iz točk a in b petega odstavka 68. člena ZJN-3, obrazložitev odločitve, da naročnik s ponudnikom ne sklene okvirnega sporazuma, taka, da morajo biti poleg razlogov za zavrnitev ponudbe navedeni še dodatni razlogi, ki se nanašajo na neenakovrednost oziroma na izpolnjevanje zahtev v zvezi z delovanjem ali funkcionalnostjo. Kršitev, ki jo je ugotovila Državna revizijska komisija, pa je že zadostna za to, da skladno z drugo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodi zahtevku za revizijo prvega vlagatelja in razveljavi odločitev za sklope 1, 2, 4, 6, 7, 9, 11, 12, 14, 16 in 18, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« št. 4301-12/2016/99 z dne 9. 1. 2017. Le tako je mogoče doseči primerljiv položaj, ki bi prvemu vlagatelju omogočil učinkovito uveljavljanje pravnega varstva, saj taka odločitev naročniku nalaga pripravo obrazložitve odločitve o sklenitvi okvirnega sporazuma (navodilo po tretjem odstavku 39. člena ZPVPJN), prvemu vlagatelju pa omogoča seznanitev z razlogi, da bo lahko uveljavljal pravno varstvo v roku iz 25. člena ZPVPJN. Ker je (prvi) vlagatelj časovno in vsebinsko omejen z uveljavljanjem novot v revizijskem postopku (gl. peti odstavek 29. člena ZPVPJN), je treba upoštevati, da je naročnikova dolžnost informiranja ponudnikov pomembna še pred začetkom pravnega varstva po ZPVPJN. Dejstvo, da naj bi prvi vlagatelj tudi navajal razloge, ki napadajo tudi utemeljenost odločitve, da naročnik z njim ne sklene okvirnega sporazuma, ni ključno, saj je ključno, da prvi vlagatelj lahko pravno varstvo uveljavlja pod pogoji iz 10. člena ZPVPJN. Prvi vlagatelj bi bil v slabšem položaju kot drugi ponudniki, če bi moral pravno varstvo uveljavljati tako, da bi ugibal o dometu obrazložitve iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« št. 4301-12/2016/99 z dne 9. 1. 2017.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala še zahtevek za revizijo drugega vlagatelja, s katerim je drugi vlagatelj nasprotoval naročnikovemu stališču, da je predložil ponudbo, ki ni dopustna.

Naročnik je za ponudbo drugega vlagatelja v dokumentu »Odločitev o oddaji naročila« št. 4301-12/2016/99 z dne 9. 1. 2017 navedel:
»Ponudba ponudnika ne izpolnjuje tehničnih zahtev iz tehničnih specifikacij za sklope 1, 4, 5, 6, 9, 10, 11, 14 in 15, kjer je v tehničnih specifikacijah pod točko 4 zahtevana možnost nadgradnje delovnega pomnilnika na 64 GB.
Ponudnik je v zahtevanih dopolnitvah navedel, da je v tehničnih specifikacijah oddal starejšo DELLovo specifikacijo, kjer je pisalo, da oprema podpira maksimalno 32 GB delovnega spomina. Priložil je najnovejšo tehnično specifikacijo za delovne postaje. Naročnik je na uradni strani Dell-a ugotovil za računalnik Optiplex 7040 maksimalno 32 GB in ne 64 GB.
Ponudba je tako za sklope 11, 4, 5, 6, 9, 10, 11, 14 in 15 v skladu z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 nedopustna in jo mora naročnik zaradi navedenega izključiti iz postopka.«

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik v prvem odstavku obrazložitve za ponudbo drugega vlagatelja za sklope 1, 4, 5, 6, 9, 10, 11, 14 in 15 navedel razlog, zaradi katerega je uporabil pravno posledico, ki jo je navedel v tretjem odstavku obrazložitve. Naročnik je v prvem odstavku obrazložitve tudi konkretno navedel, katere tehnične zahteve ponudba drugega vlagatelja ni izpolnila. Naročnik je v drugem odstavku obrazložitve navedel, s katerimi podatki ga je seznanil drugi vlagatelj, sam pa je pri preveritvi na spletni strani proizvajalca Dell ugotovil drugačen podatek. Iz obrazložitve je tako razvidno, da je naročnik štel, da računalnik, ki ga je ponudil drugi vlagatelj, ne zagotavlja vsaj minimalne nadgradnje delovnega pomnilnika. Drugi vlagatelj zato utemeljeno opozarja (zahtevek za revizijo, str. 4), da se v postopku pravnega varstva lahko ugotavlja le utemeljenost naročnikove odločitve, ki temelji na obrazložitvi o neizpolnjevanju tehnične zahteve o minimalni nadgradnji delovnega pomnilnika.

Naročnik je v 9. točki Povabila in navodil gospodarskim subjektom za izdelavo ponudbe določil, da dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila med drugim sestavljajo:
- »Tehnične specifikacije« (2. točka) in
- »obrazec konfiguracija za sklope 1 do 24« (3. točka).

Naročnik je pripravil prilogo »Tehnične specifikacije« (10 strani) in jo objavil kot priponko v formatu pdf, pri čemer je v njej navedel tehnične lastnosti blaga, za katerim povprašuje (opisi pod naslovi A, B C, D in E), in določil tudi dokazila. Naročnik je v opisih pod naslovi A, B, C in D v štirih tabelah določil zahteve za (med drugim) delovne pomnilnike (zap. št. 4), pri čemer je kot eno izmed tehničnih zahteve za te pomnilnike določil »možnost nadgradnje na 64 GB«.

Obrazec »Konfiguracija« je za sklope 1, 4, 5, 6, 9, 10, 11, 14 in 15 sestavljen tako, da vsebuje tabelo z dvema stolpcema, pri čemer je naročnik v razdelke iz prvega stolpca vpisal podatke za »zahtevo iz tehničnih specifikacij«, ponudniki pa so morali v razdelke iz drugega stolpca vpisati podatke za »izpolnjevanje tehničnih zahtev in dokazilo (priloga tehničnih specifikacij stran…., spletni naslov…….)«.

Naročnik je v drugem odstavku 12. točke Povabila in navodil gospodarskim subjektom za izdelavo ponudbe določil, da ponudbeno dokumentacijo med drugim sestavljajo:
- »izpolnjen obrazec "Konfiguracija za vsak prijavljen sklop opreme"« (3. točka) in
- »tehnična dokumentacija, katalogi oziroma ustrezni tehnični podatki za vse ponujene računalnike oz. zaslone, iz katerih je mogoče ugotoviti karakteristike in zahteve glede opreme, ki je opredeljena v tehničnih specifikacijah in ustrezna dokazila, iz katerih izhaja, da blago izpolnjuje zahteve« (4. točka).

Naročnik je v tretjem odstavku 12. točke Povabila in navodil gospodarskim subjektom za izdelavo ponudbe določil:
»Kandidat mora v sistemu e-Dražbe poleg predložitve navedenih dokumentov vnesti ceno opreme na kos z DDV. Cena mora vsebovati vse stroške v zvezi z izvedbo predmeta tega javnega naročila. Cena z DDV/kos v EUR se poda na največ dve decimalni mesti. Kandidat lahko vpiše tudi ponujeni model in blagovno znamko opreme. Če kandidat v sistemu e-Dražbe ne bi vpisal ponujenega modela in blagovne znamke ali bo navedene podatke vpisal, ne bodo pa enaki podatkov v obrazcu "Konfiguracija", se šteje, da kandidat ponuja model in blagovno znamko v obrazcu "Konfiguracija"«.

Naročnik je v točki 12.2.2 Povabila in navodil gospodarskim subjektom za izdelavo ponudbe določil:
»Kandidat mora v obrazec "Konfiguracija" za vsak prijavljen sklop opreme vpisati podatke o oznaki opreme, karakteristikah ponujene opreme v skladu s tehničnimi specifikacijami. Priloženi morajo biti katalogi oziroma ustrezni tehnični podatki za vse ponujene računalnike oz. zaslone, iz katerih je mogoče ugotoviti karakteristike in zahteve glede opreme, ki je opredeljena v tehničnih specifikacijah.«

Za tabelo iz obrazcev »Konfiguracija« za sklope 1, 4, 5, 6, 9, 10, 11, 14 in 15 se nahaja besedilo:
»V nadaljevanju prilagamo zahtevane dokumente, ki dokazujejo in dodatno pojasnjujejo specifikacijo opisanega modela. Za vsako zahtevo iz tehničnih specifikacij mora biti iz priloženih specifikacij (navedite stran) oz. navedenega spletnega naslova za ponujen model jasno razvidno izpolnjevanje tehničnih zahtev.«

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo drugega vlagatelja, ki ji jo je naročnik odstopil v elektronski obliki (na zgoščenki), in ugotovila, da je drugi vlagatelj med drugim predložil izpolnjene obrazce »Konfiguracija« za sklope 1, 4, 5, 6, 9, 10, 11, 14 in 15, pa tudi posamezna dokazila, s katerimi je dokazoval tehnične lastnosti blaga. Drugi vlagatelj je v obrazce »Konfiguracija« za sklope 1, 4, 5, 6, 9, 10, 11, 14 in 15 vpisal podatek »maksimalno 64 GB spomina«, k njim pa je predložil še posamezne priloge, pri čemer iz nekaterih niso razvidni podatki o spominu. Podatek o spominu je razviden iz tehničnih specifikacij (str. 69 ponudbe), pri čemer je v razdelku »Memory« med drugim naveden podatek »up to 32 GB (16 GB for Micro)«. Razdelek »Memory« je označen z opombama 2 (»System Memory and Graphics: Significant system memory may be used to support graphics, depending on system memory size and other factors.«) in 3 (»4GB or Greater System Capability: A 64-bit operating system is required to support 4 GB or more of system memory.«), iz katerih ni razvidno, da so kakšni podatki za nadgradnjo na 64 GB. Državna revizijska komisija pritrjuje drugemu vlagatelju (zahtevek za revizijo, str. 7 in opomba 2), da se v tehničnih specifikacijah nahaja tudi opomba 1 (»Offering and availability may vary by region.«), vendar je z navedeno opombo oštevilčen le razdelek »Processors«. Ta dejstva sicer niso sporna niti drugemu vlagatelju.

Državna revizijska komisija je iz dokumentacije, ki ji jo je posredoval naročnik, ugotovila, da sta naročnik in prvi vlagatelj v fazi po poteku roka za predložitev ponudb (28. 10. 2016, do 10. ure; točka IV.2.2 objav) komunicirala, pri čemer se je naročnik opiral na institute iz petega odstavka 89. člena ZJN-3. Tako je naročnik z dopisom št. 4301-12/2016/77 z dne 10. 11. 2017 drugega vlagatelja pozval »za pojasnilo in dokazila, kako je izpolnjena zahteva«, saj »v sklopih 1, 4, 5, 6, 9, 10, 11, 14 in 15 je v tehničnih specifikacijah pod točko 4 zahtevana možnost nadgradnje delovnega pomnilnika na 64 GB«. Drugi vlagatelj je naročniku 16. 11. 2017 poslal elektronsko sporočilo, v katerem je navedel, da »v priponki« »pošilja[…] najnovejšo verzijo tehnične specifikacije za delovne postaje OptiPlex 7040 proizvajalca Dell, iz katere je razvidno, da ponujene delovne postaje podpirajo nadgradnjo maksimalno na 64GB delovnega pomnilnika in s tem tudi ustrezamo vašim zahtevam v vseh navedenih sklopih razpisa«. Iz predloženih tehničnih specifikacij je razvidno, da je v razdelku »Memory« med drugim naveden podatek »up to 64GB (32 GB for Micro)«. Na ta dejstva se je skliceval tudi drugi vlagatelj. Drugi vlagatelj je predložil tudi tehnične specifikacije za računalnik Mini Tower, iz katerih je v razdelku »Maximum memory« naveden podatek 32 GB in fotokopijo str. 69 ponudbe, na kateri je podatek »up to 32 GB (16 GB for Micro)« podčrtan in k njemu ročno pripisana beseda »STARA«.

Državna revizijska komisija se strinja z drugim vlagateljem, da je v obrazcih »Konfiguracija« za sklope 1, 4, 5, 6, 9, 10, 11, 14 in 15 pri delovnih pomnilnikih navedel podatek, da spomin znaša 64 GB, kar je zahteva, ki jo je naročnik določil v tehničnih specifikacijah. Vendar pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da zgolj navedba tega podatka še ni odločilna za ugotovitev, da je predložil ponudbo, ki je dopustna (29. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3), ali da je dokazal, da ponujeno blago izpolnjuje tehnične specifikacije. Državna revizijska komisija namreč opozarja, da je treba upoštevati tudi to, da je naročnik že v poimenovanju drugega stolpca v obrazcih »Konfiguracija« za sklope 1, 4, 5, 6, 9, 10, 11, 14 in 15 določil, da je treba navesti dokazilo, iz 4. točke drugega odstavka 12. točke Povabila in navodil gospodarskim subjektom za izdelavo ponudbe pa izhaja, da je določil, da ponudbeno dokumentacijo med drugim sestavljajo tudi dokazila (tj. »tehnična dokumentacija, katalogi oziroma ustrezni tehnični podatki«), za katera je zahteval, da je iz njih »mogoče ugotoviti karakteristike in zahteve glede opreme, ki je opredeljena v tehničnih specifikacijah in ustrezna dokazila, iz katerih izhaja, da blago izpolnjuje zahteve«. Dejstvo, da obstaja to navodilo, nasprotuje morebitnemu izhodišču, da zadoščajo že izpolnjeni obrazci »Konfiguracija« za sklope 1, 4, 5, 6, 9, 10, 11, 14 in 15, pač pa ga je treba razumeti tako, da morajo ta dokazila podpirati to, kar je vsebina obrazcev »Konfiguracija« za sklope 1, 4, 5, 6, 9, 10, 11, 14 in 15. Enako tudi izhaja iz besedila, ki se nahaja za tabelo iz obrazcev »Konfiguracija« za sklope 1, 4, 5, 6, 9, 10, 11, 14 in 15. Naročnik je namreč navedel, da mora biti iz dokazil »jasno razvidno izpolnjevanje tehničnih zahtev«. Besedna zveza »jasno razvidno« tako napeljuje na nepotrebnost dodatnega pozivanja na prikaz določene tehnične lastnosti. Podobno izhaja iz točke 12.2.2 Povabila in navodil gospodarskim subjektom za izdelavo ponudbe, saj morajo biti dokazila taka, da je na njihovi podlagi »mogoče ugotoviti karakteristike in zahteve glede opreme, ki je opredeljena v tehničnih specifikacijah.« Drugačnega zaključka pa ne omogoča niti tretji odstavek 12. točke Povabila in navodil gospodarskim subjektom za izdelavo ponudbe, čeprav ne omenja dokazil, a ureja, kaj se šteje, da ponuja gospodarski subjekt, če se podatki razhajajo. Vendar pa ta ureja le razhajanja med podatki o modelu in blagovni znamki.

Čeprav Državna revizijska komisija ne nasprotuje stališču drugega vlagatelja (zahtevek za revizijo, str. 6), da je lahko življenjsko, da katalogi proizvajalcev ne morejo vsebovati vseh lastnosti, ki se lahko proizvedejo za konkretno blago, pa dodaja, da naročnik v 4. točki drugega odstavka 12. točke Povabila in navodil gospodarskim subjektom za izdelavo ponudbe gospodarskim subjektom ni omejil dokazil le na kataloge, pač pa je omogočil predložitev različnih dokazil (tj. »tehnična dokumentacija, katalogi oziroma ustrezni tehnični podatki«). To tudi pomeni, da naročnik gospodarskim subjektom ni omejil možnosti, da predložijo neko drugo dokazilo, kot so katalogi. Drugi vlagatelj sicer niti ni navedel, da ne bi mogel predložiti niti pisne izjave proizvajalca o vsaj minimalni kapaciteti spomina. Katalog je predstavitev blaga določenega proizvajalca in v svojem bistvu pomeni izjavo o tehničnih lastnostnih blaga, ki je še slikovno opremljena. Zato samostojna izjava proizvajalca o neki lastnosti blaga ne more sama po sebi pomeniti manj kot katalog, ki bi predstavljal to blago. Kvečjemu bi taka neposredna izjava lahko imela še večjo težo, saj bi bila podana določeni osebi ali določenemu krogu oseb in bi se nanašala na neko konkretno tehnično lastnost blaga. Drugi vlagatelj je v vlogi z dne 16. 2. 2017 (str. 3) sicer opozoril na to, da v času predložitve ponudbe še ni razpolagal s kakšnim dokumentom proizvajalca Dell o novih nadgradnjah računalnikov, imel pa je o tem ustne podatke, vendar je nerazumno ravnanje drugega vlagatelja, ki v primeru, če bi bila ta navedba resnična, v ponudbi tega ni izjavil in morebiti navedel kontaktnih podatkov pri proizvajalcu Dell, prav tako pa ni razumno, da ne bi zapisal nekega enoznačnega pojasnila k dokazilu, ki ga je predložil v ponudbo. Str. 69 ponudbe, kot izhaja iz odstopljene zgoščenke, je namreč drugačna od str. 69, ki jo je drugi vlagatelj predložil k elektronskemu sporočilu z dne 16. 11. 2016, saj ne vsebuje nobenega pripisa, da gre za stare podatke.

Državna revizijska komisija sicer pritrjuje drugemu vlagatelju, da je naročnik pobrskal za podatki še na spletni strani proizvajalca Dell, na njej pa je navedeno tudi opozorilo o možnosti napak in izpuščanj, vendar ta naročnikova preveritev, četudi bi jo naročnik opravil napačno ali pa bi iskal podatke na napačni spletni strani, ni bistvena za rešitev zadeve. Tudi ni ključno, ali je mogoče upoštevati vlogo z dne 13. 3. 2017 in dokazilo, ki je njej predloženo (izjava o ažuriranju podatkov na partnerski spletni strani proizvajalca Dell). Državna revizijska komisija namreč opozarja, da je naročnik v obrazložitvi dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« št. 4301-12/2016/99 z dne 9. 1. 2017 navedel dejansko stanje, ki je relevantno za ocenjevanje skladnosti njegovega ravnanja z vidika uporabe petega odstavka 89. člena ZJN-3. Naročnik je namreč navedel, da je v tehničnih specifikacijah zahteval spomin 64 GB, dokazilo v ponudbi pa je navajalo podatek 32 GB. Čeprav je drugi vlagatelj za sklope 1, 4, 5, 6, 9, 10, 11, 14 in 15 izpolnil obrazce »Konfiguracija« z zahtevanim minimalnim podatkom, tega ni podprlo tudi dokazilo. Med tema deloma ponudbe je bilo razhajanje. Čeprav se je naročnik odločil, da bo to razhajanje razjasnjeval (dopis št. 4301-12/2016/77 z dne 10. 11. 2017), to samo po sebi še ni v nasprotju z ZJN-3. V nasprotju z ZJN-3 pa bi bilo ravnanje naročnika, ki bi sprejel pojasnilo, ki bi odpravilo razhajanje v tistem delu ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javna naročila (druga alinea šestega odstavka 89. člena ZJN-3). V tem primeru bi namreč šele zamenjava dokazila, s katerim je bilo treba dokazati potrebno tehnično lastnost, omogočila potrditev, da je mogoče ponuditi računalnik z vsaj minimalno zahtevanim spominom. Odprava takega razhajanja pa bi pomenila predlaganje nove ponudbe v smislu uvodne povedi iz šestega odstavka 89. člena ZJN-3, česar pa naročnik ne sme dovoliti. Drugi vlagatelj je v vlogi z dne 16. 2. 2017 sicer navedel (str. 3), da naj bi to pomenilo nov razlog za izločitev ponudbe, s čimer se Državna revizijska komisija ne strinja, saj predstavlja le pravno opredelitev relevantnega dela dejanskega stanja, ki ga je navedel naročnik v obrazložitvi dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« št. 4301-12/2016/99 z dne 9. 1. 2017. Čeprav bi morda celotna obrazložitev dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« št. 4301-12/2016/99 z dne 9. 1. 2017 ne mogla podpreti naročnikovega ravnanja s ponudbo drugega vlagatelja, to ni bistveno, saj je bistveno to, da je mogoče vsaj del njegovih ravnanj označiti za skladne z ZJN-3. Državna revizijska komisija tako zaključuje, da je naročnik smel šteti, da je drugi vlagatelj predložil ponudbo, ki ni dopustna (29. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3) in ga zato utemeljeno ni izbral za stranko okvirnega sporazuma.

Glede na navedeno je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo drugega vlagatelja skladno s prvo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Prvi vlagatelj je uspel z zahtevkom za revizijo, zato je upravičen do povrnitve potrebnih stroškov, nastalih s postopkom pravnega varstva. Državna revizijska komisija upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: OT), ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne šteje stroške takse v višini 1.000 eurov, stroške za sestavo zahtevka za revizijo (tarifna številka 40 OT) v višini 1.377 eurov (3.000 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 1.679,94 eurov, in izdatke (11. člen OT) v višini 18,36 eurov (40 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 22,40 eurov. Skupni znesek potrebnih stroškov, ki jih mora naročnik povrniti prvemu vlagatelju, tako znaša 2.702,34 eurov. Vendar je naročnik zaradi ugoditve zahtevku za revizijo prvega vlagatelja za sklop 17 prvemu vlagatelju s sklepom št. 4301-12/2016/126 z dne 9. 2. 2017 že priznal povrnitev stroškov v višini 640 eurov. Državna revizijska komisija je zato prvemu vlagatelju priznala le razliko med celotnim zneskom potrebnih stroškov in že priznanim zneskom stroškov, tj. 2.062,34 eurov.

Vlagatelj je povrnitev stroškov priglasil tudi v vlogi z dne 2. 3. 2017, vendar jih Državna revizijska komisija prvemu vlagatelju ni priznala, saj je bilo vse, kar je bistveno za rešitev zadeve, razvidno že iz zahtevka za revizijo.

Naročnik je dolžan prvemu vlagatelju povrniti še stroške v višini 2.062,34 eurov v 15 dneh po vročitvi tega sklepa. Državna revizijska komisija je zavrnila višjo stroškovno zahtevo prvega vlagatelja, saj ni zakonske podlage, da bi moral naročnik vrniti prvemu vlagatelju tudi stroške, ki niso bili potrebni, čeprav jih je prvi vlagatelj priglasil pravočasno.

Državna revizijska komisija pa bo, kot je že navedla v tem sklepu, zaradi preplačila takse na podlagi druge alinee četrtega odstavka 72. člena ZPVPJN ministrstvu, pristojnemu za finance, naložila vračilo preveč plačane takse v znesku 24.000 eurov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Drugi vlagatelj ni uspel z zahtevkom za revizijo, zato je Državna revizijska komisija zavrnila njegovo zahtevo za povrnitev stroškov (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija pa bo, kot je že navedla v tem sklepu, zaradi preplačila takse na podlagi druge alinee četrtega odstavka 72. člena ZPVPJN ministrstvu, pristojnemu za finance, naložila vračilo preveč plačane takse v znesku 24.000 eurov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Naročnik je s sklepom št. 4301-12/2016/126 z dne 9. 2. 2017 odločil, da mu mora prvi vlagatelj povrniti stroške v višini 338,80 eurov, ki predstavljajo stroške za delo javnega uslužbenca za obravnavo zahtevka za revizijo, s sklepom št. 4301-12/2016/127 z dne 9. 2. 2017 pa je povrnitev enakega zneska naložil tudi drugemu vlagatelju. Ker je (končna) odločitev o stroških odvisna od odločitve o zahtevku za revizijo (njegove (ne)utemeljenosti), o čemer v primeru nadaljevanja postopka pravnega varstva v revizijskem postopku (prvi odstavek 29. člena ZPVPJN) odloča Državna revizijska komisija (ki posledično odloči tudi o stroških postopka), je Državna revizijska komisija v tem primeru naročnikovi odločitvi o stroških štela kot priglasitev stroškov naročnika.

Državna revizijska komisija naročniku ne priznava stroškov, naloženih vlagateljema vsakemu v višini 338,80 eurov, saj naročnik v predrevizijskem postopku na podlagi določb ZPVPJN sprejema odločitve v vlogi organa odločanja oziroma pravnega varstva (prva alinea 2. člena ZPVPJN v povezavi z 28. členom ZPVPJN), ne pa v vlogi stranke predrevizijskega postopka (prvi odstavek 3. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 5. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 24. 4. 2017

Predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije















Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana,
- odvetnica Klara Kunovar, Šmartinska cesta 53, 1000 Ljubljana,
- Odvetniška družba Potočnik in Prebil, o. p., d. o. o., Ajdovščina 4, 1000 Ljubljana,
- LANCom, d. o. o., Tržaška cesta 63, 2000 Maribor,
- Marand Inženiring, d. o. o., Koprska ulica 100, 1000 Ljubljana,
- SRC, sistemske integracije, d. o. o., Tržaška cesta 116, 1000 Ljubljana,
- Unistar LC, d. o. o., Litostrojska ulica 56, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

V vednost:
- finančna služba, tu.

Natisni stran