018-068/2017 Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija Republike Slovenije za vode

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter Nine Velkavrh in Tadeje Pušnar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Projekt FRISCO 1 - Tehnična pomoč v izdelavi celovite študije zmanjševanja poplavne ogroženosti za čezmejno porečje reke Sotle« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil Inštitut za vode Republike Slovenije, Dunajska cesta 156, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Avbreht, Zajc in Partnerji o.p., d.o.o., Tivolska cesta 50, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija Republike Slovenije za vode, Hajdrihova ulica 28c, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 11.05.2017

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu dne 31.01.2017 objavil na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN 000668/2017-W01. Naročnik je dne 15.03.2017 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila št. 43015-1/2017-17, s katero je predmetno javno naročilo oddal v izvedbo ponudniku Hidrosvet d.o.o., Kidričeva ulica 25, Celje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve je razvidno, da se je na prvo mesto uvrstila vlagateljeva ponudba, ki pa ni dopustna. Zavrnjena je bila iz razloga, ker iz ESPD obrazca, ki ga je predložil partner, izhaja, da je pri pogoju, ki se nanaša na vpis v ustrezen poslovni register, označil odgovor NE, ter iz razloga, ker iz predložene reference za nominirano odgovorno osebo (projektant/izdelovalec) N.H. izhaja, da je pri referenčnem poslu sodelovala v vlogi odgovornega vodje projekta in ne v vlogi odgovornega projektanta, ki jo prevzema v ponudbi.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 24.03.2017 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se izpodbijana odločitev razveljavi ter zahteva povrnitev stroškov pravnega varstva, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Zatrjuje, da je pri izpolnjevanju ESPD obrazca prišlo do očitne napake, saj je njegov partner Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo (v nadaljevanju: FGG) v sporni del obrazca pomotoma označil odgovor NE. Vlagatelj pri tem opozarja, da je FGG v Prijavi (OBR-2), pod točko 2 navedel dve šifri dejavnosti, od katerih je ena 72.190 - Raziskovalna in razvojna dejavnost na drugih področjih naravoslovja in tehnike. Navedeno pa pomeni, da je registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila in jo prevzema v ponudbi. Poleg tega je Statut Univerze v Ljubljani objavljen tudi v Uradnem listu RS (Uradni list RS, št. 4/17), kar pomeni, da bi moral naročnik to dejstvo poznati. Zaradi navedene pomote, ki je očitna, ponudbe v tem delu ni potrebno niti dopolnjevati niti pojasnjevati. Vlagatelj zgolj iz previdnosti še dodaja, da bi ga moral naročnik tudi v primeru, če bi bilo v zvezi s tem sprejeto drugačno stališče, pozvati k pojasnilu v skladu s 13. točko Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe. V tej točki je namreč naročnik določil omejen krog primerov, v katerih dopolnjevanja oziroma pojasnjevanja ponudb ne bo dovolil, zato bi ga moral v vseh ostalih primerih dopustiti, oziroma bi moral vlagatelja v spornem delu pozvati k pojasnilu očitne pomote. Vlagatelj opozarja, da je naročnik z zavrnitvijo njegove ponudbe ravnal tudi v nasprotju s temeljnimi načeli javnega naročanja. Vlagatelj še navaja, da je referenca za osebo N.H. skladna z naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije. Pojasnjuje, da je skladno z Zakonom o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002 s spremembami; v nadaljevanju ZGO-1) odgovorni vodja projekta posameznik, ki investitorju odgovarja za medsebojno usklajenost vseh načrtov, ki sestavljajo projektno dokumentacijo, odgovorni projektant pa je posameznik, ki projektantu odgovarja za skladnost načrta, ki ga izdela, s prostorskimi akti, gradbenimi predpisi in pogoji pristojnih soglasodajalcev. Odgovorni projektant tako odgovarja le za skladnost svojega načrta, odgovorni vodja projekta pa odgovarja za usklajenost vseh načrtov. Ker odgovorni vodja projektov presega domet posameznega odgovornega projektanta, bi moral naročnik (kot ustrezno) upoštevati tudi referenco odgovornega vodje projekta (osebe N.H.). Vlagatelj pri tem še opozarja, da je oseba N.H., pri sporni referenci sodelovala tako v vlogi odgovornega vodje projekta, kakor tudi v vlogi odgovorne osebe (vlagatelj v zvezi s tem prilaga izjavo referenčnega naročnika, ki jo je podal dne 23.03.2017). Vlagatelj še zatrjuje, da v kolikor je naročnik menil, da referenca odgovornega vodje projekta ne zadošča postavljeni zahtevi, bi ga moral pozvati k pojasnilu. Vlagatelj tudi navaja, da je v praksi za odgovornega vodjo projekta praviloma imenovan eden izmed odgovornih projektantov. Prej veljavni Zakon o graditvi objektov je celo določal, da mora investitor v primeru, če je pri projektiranju sodelovalo več projektantov in odgovornih projektantov, izmed odgovornih projektantov imenovati odgovornega vodjo projekta. Določal je tudi, da v primeru, ko pri izdelavi projektne dokumentacije nastopa samo en odgovorni projektant, ta v zvezi s projektno dokumentacijo, ki jo projektira, nastopa tudi kot odgovorni vodja projekta.

Izbrani ponudnik se je z vlogo, z dne 29.03.2017, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji (v točki 7.2.1. - Ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti) zahteval, da mora biti gospodarski subjekt registriran za opravljanje dejavnosti, ki jo prevzema v ponudbi. Kot dokazilo je naročnik zahteval izpolnjen in podpisan ESPD obrazec. Poleg tega je naročnik v 6. točki Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe zapisal, da gospodarski subjekt, ki odda ponudbo, pod kazensko in materialno odgovornostjo jamči, da so vsi podatki in dokumenti, podani v ponudbi, resnični. Naročnik je torej jasno in nedvoumno zahteval, da predstavlja dokazilo o ustreznosti za opravljanje poklicne dejavnosti, izpolnjen in podpisan ESPD obrazec. Zato so vlagateljeve navedbe v zvezi s tem neutemeljene. Izbrani ponudnik še navaja, da je predmet javnega naročila izdelava študije, ki obsega 1. podrobno analizo obstoječih razmer, 2. hidrološke in hidravlične analize v obstoječih razmerah in scenarije z različnimi ukrepi, 3. oceno stroškov s koristmi različnih ukrepov, vključno koristmi zmanjšanja neposredne in posredne škode poplav, morebitnega znižanja stroškov vzdrževanja, aktivne zaščite pred poplavami ter drugimi koristmi, vključno s koristmi za okolje, 4. opredelitev ključnih naravnih zadrževalnih površin, analize možnih ukrepov zelene infrastrukture, ki jih je potrebno upoštevati prednostno, če se izkaže, da so tehnično in ekonomsko izvedljivi, 5. razvoj in analizo alternativnih rešitev za dolgoročni program ukrepov za obvladovanje poplavne ogroženosti, izbor optimalnih rešitev, 6. identifikacijo in analizo izvedljivosti kratkoročnih ukrepov, ki se bodo izvajali v kasnejših gradbenih projektih v okviru strateških projektov PA1 Programa sodelovanja INTERREG V-A Slovenija - Hrvaška 2014-2020 in 7. pripravo načrta nadaljnjega razvoja in izvajanja predlaganih kratkoročnih ukrepov. Skladno s Prilogo II Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 s spremembami), spada k dejavnosti 72.190 (Raziskovalna in razvojna dejavnost na drugih področjih naravoslovja in tehnologije): 1. raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju naravoslovnih ved (matematika, fizika, mehanika, geofizika, astronomija, kemija, biologija, geologija, fizikalna geografija ipd., 2. multidisciplinarno raziskovanje in eksperimentalni razvoj, 3. raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju medicinskih ved, 4. raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju kmetijskih ved ter 5. raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju tehničnih ved (rudarstvo, metalurgija, uporabna geologija in uporabna geofizika, elektrotehnika, elektronika in avtomatika, strojništvo, ladjedelništvo, gradbeništvo, geodezija, arhitektura, živilska tehnologija, tekstilna tehnologija, promet, informatika idr.). Izbrani ponudnik ob tem zatrjuje, da dejavnost 72.190 (Raziskovalna in razvojna dejavnost na drugih področjih naravoslovja in tehnologije) ne pokriva predmeta javnega naročila. Opozarja tudi, da naročnik na podlagi Statuta Univerze v Ljubljani ni mogel predvidevati, za katere dejavnosti je registriran vlagateljev partner (FGG). Poleg tega je naročnik v 13. točki Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe jasno navedel, da lahko (ni pa nujno) zahteva, da gospodarski subjekt v ustreznem roku predloži manjkajoče dokumente, dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacijo. Navedenemu naročnikovemu določilu sledi tudi praksa Državne revizijske komisije (npr. v zadevi 018-029/2017), v skladu s katero pozivanje k pojasnjevanju, dopolnjevanju ali popravku ponudb ni naročnikova dolžnost, temveč gre le za možnost, ki je prepuščena odločitvi naročnika, pri čemer mora naročnik spoštovati določila razpisne dokumentacije in vse ponudnike obravnavati enakopravno. Izbrani ponudnik še navaja, da je iz točke 7.2.3 (Tehnična in strokovna sposobnost) razpisne dokumentacije jasno razvidno, da je naročnik predvidel dve ločeni funkciji - odgovornega vodjo projekta in odgovorno osebo projektanta (izdelovalca). Za vsakega je posebej določil pogoje, hkrati pa je podal jasno navodilo, da mora biti iz opisa referenc razvidno, da gre za istovrstna dela, kot jih oseba prevzema v ponudbi. Zatrjuje, da ZGO-1 v 2. členu jasno loči med obema funkcijama (odgovorni projektant odgovarja projektantu za skladnost načrta, ki ga izdela, s prostorskimi akti, gradbenimi predpisi in pogoji pristojnih soglasodajalcev, odgovorni vodja projekta pa odgovarja investitorju za medsebojno skladnost vseh načrtov, ki sestavljajo projektno dokumentacijo). To pomeni, da izkušenj odgovornega projektanta (ki odgovarja za vsebino in strokovne rešitve v načrtu, ki ga je izdelal) ni možno nadomestiti z izkušnjami odgovornega vodje projekta (ki odgovarja za usklajenost teh načrtov med seboj, pri čemer ne preverja niti ne povzema nobene odgovornosti za strokovne rešitve v posameznih načrtih). Izbrani ponudnik še opozarja, da je naročnik v 13. točki Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe izrecno navedel, da ne bo dovolil predložitve novih referenc, poleg tega pa je naročnik pojasnjevanje, popravljanje in spreminjanje ponudb predvidel zgolj kot možnost, za katero se bo odločil po lastni presoji. Vlagatelj ob tem opozarja na odločitvi Državne revizijske komisije (št. 018-011/2017, 018-248/2016), v skladu s katerima naročnik pogoju (po poteku roka za predložitev ponudb) ne more dajati širše ali drugačne vsebine, saj bi na ta način nezakonito posegel v razpisno dokumentacijo.

Naročnik je z dokumentom, št. 43015-1/2017-29, z dne 07.04.2017, zahtevek za revizijo zavrnil in (posledično) zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. V zvezi z obema očitkoma, ki ju navaja vlagatelj, se naročnik strinja z izbranim ponudnikom in povzema njegove navedbe (zato jih Državna revizijska komisija v izogib ponavljanju ne navaja ponovno). Naročnik še navaja, da so vlagateljeve navedbe v delu, ki se nanašajo na kršitev načel javnega naročanja, pavšalne in neargumentirane. Glede vlagateljevih očitkov, ki se nanašajo na kršitve načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, se naročnik sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-004/2015 in zatrjuje, da to načelo prvenstveno ni namenjeno zaščiti položaja ponudnikov, temveč zaščiti javnega interesa (ki ga, skladno z drugim odstavkom 6. člena ZPVPJN, varujejo ministrstvo, pristojno za javna naročila, Računsko sodišče Republike Slovenije, organ, pristojen za varstvo konkurence in organ, pristojen za preprečevanje korupcije), ki se kaže v racionalni porabi javno-finančnih sredstev in v zagotavljanju najboljšega razmerja med ceno in kvaliteto kupljenega blaga, storitev in gradenj. Že po naravi stvari se zato posamezen ponudnik v revizijskemu postopku praviloma ne more sklicevati na kršitev tega načela, saj se z njim ščiti javni interes, ne pa interes ponudnika, ki je v tem, da se na enakopravnih izhodiščih poteguje za izvedbo konkretnega javnega naročila, ne da bi ga pri tem ovirale možne kršitve pravil javnega naročanja. Navaja še, da neveljavne določbe Zakona o graditvi objektov, na katere se sklicuje vlagatelj, ne morejo biti relevantne. Naročnik še opozarja, da potencialni ponudniki v zvezi z definicijami in nalogami zahtevanih kadrov niso postavili nobenega vprašanja, kar pomeni, da v tem delu razpisne dokumentacije ni bilo nejasnosti. Vsi ponudniki, vključno z vlagateljem, so dolžni ponudbo pripraviti v skladu z razpisno dokumentacijo, pri čemer jih zavezuje tudi skrbnost dobrega strokovnjaka, česar pa vlagatelj očitno ni storil.

Vlagatelj se je z vlogo, z dne 13.04.2017, izjasnil o navedbah naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Priznava, da je FGG napačno označil ESPD obrazec, pri čemer je v obrazec Prijava (OBR-2) vpisal ustrezno šifro dejavnosti, in sicer 72.190 - Raziskovalna in razvojna dejavnost na drugih področjih naravoslovja in tehnike. Zato je njegova ponudba dopustna, oziroma bi ga moral naročnik pozvati k pojasnilu. Vlagatelj zatrjuje, da navedena dejavnost ustreza razpisani storitvi, poleg tega naročnik ni navedel, katera dejavnost bi v konkretnem primeru izkazala ustrezno registracijo. Navaja, da je predmet javnega naročila po vsebini razvojna študija, kar je razvidno tudi iz naročnikove projektne naloge. Izvajalec mora v skladu s projektno dokumentacijo izdelati študijo poplavne ogroženosti in pripraviti ukrepe zmanjšanja poplavne ogroženosti, ne pa pripraviti projektov za posamezne tehnične rešitve. Poleg tega je tudi drugi partner v vlagateljevi skupni ponudbi navedel enako dejavnost, pa naročnik pri njem očitno ni menil, da ne izpolnjuje pogojev glede registrirane dejavnosti. Vlagatelj je prepričan, da imajo tudi drugi ponudniki (vključno z izbranim ponudnikom) v obrazcu Prijava (OBR-2) navedeno enako dejavnost. Poleg tega je naročnik navedbe glede nepravilne dejavnosti navedel šele v odločitvi o zahtevku za revizijo. Vlagatelj ob tem opozarja, da navedena registracija izhaja iz priloge Statuta Univerze v Ljubljani, v njej pa so med drugim navedene tudi druge dejavnosti FGG (na primer 71.129 - Druge inženirske dejavnosti in tehnično svetovanje). Vlagatelj še navaja, da je naročnik v 13. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe taksativno navedel v katerih primerih dopolnjevanje oziroma spreminjanje ponudbe ne bo dovoljeno - to pa pomeni, da bi ga moral naročnik v vseh ostalih primerih oziroma tudi v primeru očitne pomote pri izpolnjevanju ESPD obrazca, pozvati k pojasnilu. Ker tudi ZJN-3 zavezuje naročnike k gospodarnemu ravnanju, je smiselno, da si mora naročnik prizadevati pridobiti čim več dopustnih in konkurenčnih ponudb, oziroma omogočiti odpravo pomanjkljivosti, še posebej, če gre za očitno napako kot v zadevnem primeru. Navedeno narekuje tudi načelo sorazmernosti, saj zavrnitev ponudnika zaradi nebistvenih ali očitnih napak ni sorazmerna s ciljem javnega naročanja. Vlagatelj opozarja, da je referenca za osebo N.H. skladna z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Res je, da ZGO-1 loči med funkcijama odgovornega vodje projekta in odgovornega projektanta, vendar je vloga odgovornega vodje kljub temu širša od vloge odgovornega projektanta. Poleg tega je iz opisa sporne reference razvidno, da je oseba N.H. pokrivala tudi vlogo odgovorne osebe. Vlagatelj še navaja, da v primeru, če bi ga naročnik v tem delu pozval na pojasnilo, ne bi predložil nove reference, temveč bi zgolj pojasnil že obstoječo referenco.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru vlagatelj zatrjuje, da je njegova ponudba dopustna tako v delu, ki se nanaša na registracijo njegovega partnerja, kakor tudi v delu, ki se nanaša na referenco odgovornega projektanta (osebe N.H.).

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala tiste vlagateljeve očitke, ki se nanašajo na referenco odgovornega projektanta (osebe N.H.). Vlagatelj v tem delu zahtevka za revizijo navaja, da je njegova ponudba dopustna ter zatrjuje, da bi ga moral naročnik pozvati k pojasnilu.

Naročnik je kadrovske zahteve navedel v točki 7.2.3 (Tehnična in strokovna sposobnost) Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe, in sicer:

»Gospodarski subjekt mora za izvedbo javnega naročila imenovati in zagotoviti strokovno ekipo, ki mora imeti najmanj 4 člane, s katerimi ima sklenjeno delovno ali pogodbeno razmerje in bo na voljo ves čas izvajanja pogodbenih storitev, in ki bodo sodelovali pri izvedbi projekta in morajo izpolnjevati najmanj naslednje pogoje:

a) odgovorni vodja projekta:
- ima strokovno izobrazbo s področja gradbeništva - smer hidrotehnika,
- izpolnjuje pogoje po Zakonu o graditvi objektov (ZGO-1) za odgovornega projektanta za zahtevne objekte,
- je vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev pristojne poklicne zbornice v Republiki Sloveniji (IZS),
- je bil v zadnjih desetih letih pred rokom za oddajo ponudb odgovorni vodja projekta pri vsaj enem projektu izdelave hidrološko - hidravlične študije z matematičnim modeliranjem (dolžina analiziranih vodotokov vsaj 10000 m; na osnovi kombinacije 1D*2D hidravličnega modeliranja) s kartami poplavne nevarnosti, izdelave konceptualnih ali idejnih rešitev zaščite pred škodljivim delovanjem voda.

b) odgovorna oseba (projektant/izdelovalec):
- ima strokovno izobrazbo s področja gradbeništva - smer hidrotehnika,
- izpolnjuje pogoje po Zakonu o graditvi objektov (ZGO-1) za odgovornega projektanta za zahtevne objekte,
- je vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev pristojne poklicne zbornice v Republiki Sloveniji (IZS),
- je bil v zadnjih desetih letih pred rokom za oddajo ponudb odgovorna oseba pri vsaj enem projektu izdelave hidrološko - hidravlične študije z matematičnim modeliranjem (dolžina analiziranih vodotokov vsaj 10000 m; na osnovi kombinacije 1D*2D hidravličnega modeliranja) s kartami poplavne nevarnosti, izdelave konceptualnih ali idejnih rešitev zaščite pred škodljivim delovanjem voda.

c) sodelavec:
- ima končano najmanj višjo strokovno izobraževanje/višjo strokovno izobrazbo ali najmanj višješolsko izobraževanje s področja ekonomije,
- ima najmanj 2 referenci, da je v zadnjih petih letih pred rokom za oddajo ponudb izdelal finančno-ekonomsko analizo vplivov na okolje, naravo in stanje voda, od katerih je najmanj 1 referenca s področja študije izvedljivosti na področju voda.

d) sodelavec:
- ima končano najmanj višjo strokovno izobraževanje/višjo strokovno izobrazbo ali najmanj višješolsko izobraževanje s področja tehnične ali naravoslovne smeri - strokovnjak za varstvo okolja,
- ima najmanj 2 referenci, da je v zadnjih petih letih pred rokom za oddajo ponudb izdelal analizo vplivov na okolje, naravo in stanje voda, od katerih je najmanj 1 referenca s področja zaščite pred škodljivim delovanjem voda.

Iz opisa referenc mora biti razvidno, da gre za istovrstna dela kot jih oseba prevzema v ponudbi. Kot ustrezne se štejejo le reference za zaključena dela, to pomeni zaključene projekte po reviziji, recenziji ali strokovnem pregledu naročnika.«

Naročnik je v zvezi z referencami kadra v razpisni dokumentaciji predložil dva obrazca. Prvega (Potrdilo reference - OBR-4), ki so ga morali podpisati in žigosati referenčni naročniki, so morali ponudniki izpolniti z imeni in priimki vseh štirih zahtevanih kadrov, nazivi in naslovi referenčnih naročnikov in izvajalcev, vrednostjo in opisom referenčnih poslov, datumi začetka in končanja del, kontaktnimi osebami (ki lahko potrdijo reference), ter z opredelitvijo porečij, na katerih je bil posel opravljen. Drugi referenčni obrazec (Izjava o kadrovski usposobljenosti ponudnika - OBR-5) so morali ponudniki izpolniti s podatki o nazivu in naslovu ponudnika, za vsakega izmed zahtevanih štirih kadrov pa so morali vpisati še njihova imena in priimke, izobrazbo, število let delovnih izkušenj z relevantnega področja, številko in čas trajanja pogodbe o zaposlitvi ter za prva dva strokovnjaka označiti (z DA ali NE), ali izpolnjujeta pogoje za odgovornega projektanta za zahtevne objekte ter za njiju vpisati tudi identifikacijsko številko pooblaščenega inženirja.

Naročnik je tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije, in sicer na opozorilo enega izmed potencialnih ponudnikov (»… da je diskriminatorno zahtevati le eno ozko univerzitetno smer, saj se v področje gradbeništva uvrščajo tudi drugi programi, denimo univerzitetni študij vodarstva in komunalnega inženirstva, ter naj naročnik potrdi ali ovrže domnevo, da je možna prijava na razpis tudi z izobrazbo drugega univerzitetnega programa fakultete za gradbeništvo, ki je usmerjen v področje obvladovanja in analize voda….«) podal naslednji odgovor (opozorilo in odgovor sta bila objavljena na Portalu javnih naročil dne 10.02.2017):

»Potrjujemo, da se pod področje gradbeništva uvrščajo tudi drugi programi, denimo univerzitetni študij vodarstva in komunalnega inženirstva.«

Iz zgoraj citiranih delov razpisne dokumentacije je razvidno, da je naročnik zahteval od ponudnikov, da zagotovijo najmanj štiri strokovnjake, ki bodo sodelovali pri izvedbi razpisane storitve. Imenovati so morali odgovornega vodjo projekta, odgovornega projektanta ter ekonomista in strokovnjaka za varstvo okolja. Vsi štirje kadri so morali imeti s ponudnikom sklenjeno delovno ali pogodbeno razmerje ter izkazati reference za istovrstna dela, ki jih prevzemajo v ponudbi (prva dva strokovnjaka po vsaj 1 referenco, druga dva pa vsaj po 2 referenci). Odgovorni vodja projekta je moral izkazati vsaj eno referenco, v kateri je imel funkcijo odgovornega vodje projekta, odgovorni projektant pa takšno referenčno delo, v katerem je nastopil v vlogi odgovornega projektanta. Referenci obeh navedenih strokovnjakov sta se morali nanašati na izdelavo hidrološko - hidravlične študije z matematičnim modeliranjem (dolžina analiziranih vodotokov vsaj 10000 m; na osnovi kombinacije 1D*2D hidravličnega modeliranja) s kartami poplavne nevarnosti, izdelave konceptualnih ali idejnih rešitev zaščite pred škodljivim delovanjem voda. Odgovorni vodja projekta in odgovorni projektant sta morala imeti strokovno izobrazbo s področja gradbeništva (ki se nanaša na smer vodarstva, komunalnega inženirstva oziroma na katerokoli področje obvladovanja in analize voda), poleg tega sta morala biti vpisana v imenik pooblaščenih inženirjev pristojne poklicne zbornice v Republiki Sloveniji.

Pregled vlagateljeve ponudbe pokaže, da je v skladu z naročnikovimi zahtevami nominiral štiri strokovnjake - odgovornega vodjo projekta (osebo M.B.), odgovornega projektanta (osebo N.H.) ter oba sodelavca (univ. dipl. ekon. K.J. in magistra bioloških znanosti M.Ž.). Za vse štiri kadre je vlagatelj predložil vsa zahtevana dokazila.

Iz spornega referenčnega obrazca Potrdilo reference (OBR-4), ki ga je dne 10.02.2017 podpisal in žigosal referenčni naročnik, je razvidno, da je nominirana oseba N.H., ki v vlagateljevi ponudbi prevzema dela odgovornega projektanta, referenčno delo izvedla v vlogi odgovornega vodje projekta.

Državna revizijska komisija se strinja z izbranim ponudnikom in naročnikom v tem, da je razpisna dokumentacija v tem delu dovolj jasna, oziroma da je naročnik za dva strokovnjaka izrecno zahteval, da mora biti eden izmed njiju nominiran za odgovornega vodjo projekta, drugi pa za odgovornega projektanta, ter da morajo biti v zvezi s tem usklajeni tudi njuni referenci. Odgovorni vodja projekta je moral izkazati referenco, v kateri je sodeloval v vlogi odgovornega vodje projekta, odgovorni projektant pa referenco, v kateri je opravljal funkcijo odgovornega projektanta. Prav tako izbrani ponudnik in naročnik pravilno navajata, da tudi ZGO-1 loči med obema funkcijama (odgovorni projektant je posameznik, ki projektantu odgovarja za skladnost načrta, ki ga izdela, s prostorskimi akti, gradbenimi predpisi in pogoji pristojnih soglasodajalcev, odgovorni vodja projekta pa je posameznik, ki investitorju odgovarja za medsebojno usklajenost vseh načrtov, ki sestavljajo projektno dokumentacijo - točki 4.2.1 in 4.2.2 prvega odstavka 2. člena ZGO-1). Ob navedenem se je potrebno strinjati z izbranim ponudnikom in naročnikom tudi v tem, da izkušenj odgovornega projektanta ni mogoče nadomestiti z izkušnjami odgovornega vodje projekta, oziroma ni mogoče pritrditi vlagatelju, da je njegova ponudba v tem delu dopustna, ter da je sporna referenca skladna z naročnikovimi zahtevami iz razloga, ker (kot navaja) »vloga odgovornega vodje projekta presega domet posameznega odgovornega projektanta«.

Kot prav tako pravilno navajata izbrani ponudnik in naročnik, je Država revizijska komisija že v več svojih odločitvah (tudi v odločitvi št. 018-29/2017, na katero opozarjata) zapisala, da je (ob upoštevanju petega odstavka 89. člena Zakona o javnem naročanju - Uradni lis RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3) možnost pojasnjevanja, dopolnjevanja ali popravljanja ponudbe odvisna od naročnika. Naročnik namreč v primerih, ki so navedeni v petem odstavku 89. člena ZJN-3, od ponudnika lahko zahteva (ni pa to dolžan storiti), da predloži manjkajoče dokumente ali jih dopolni, popravi ali pojasni. Gre torej za možnost, ki mu jo daje ZJN-3, takšna pa je tudi sodna praksa Sodišča EU (prim. npr. zadevi C-599/10 SAG ELV Slovensko in C-336/12 Manova). Pri odločitvi o tem, ali bo v konkretnem primeru dopustil dopolnjevanje in pojasnjevanje ponudb, mora naročnik upoštevati določila lastne razpisne dokumentacije, zlasti pa pomembno, da so pri tem vsi ponudniki obravnavani enakopravno.

Naročnik je navodila, ki se nanašajo na dopolnjevanje in spreminjanje ponudb, navedel v 13. točki Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe (Dopolnjevanje in spreminjanje ponudb), in sicer:

»Če so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne, oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, lahko (ni pa nujno) naročnik zahteva, da gospodarski subjekt v ustreznem roku predloži manjkajoče dokumente ali dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti.

Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, je mogoče objektivno preveriti. Če ponudnik ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, bo naročnik ponudnika izključil.

Razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba, ponudnik ne sme dopolnjevati ali popravljati:
- svoje cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV, skupne vrednosti ponudbe brez DDV, razen kadar se skupna vrednost spremeni v skladu s sedmim odstavkom 89. člena ZJN-3 in ponudbe v okviru meril,
- tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila,
- tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Naročnik ne dovoljuje, da ponudniki dopolnjujejo oziroma spreminjajo ponudbo v naslednjih delih:
- menjava podizvajalcev od roka za sprejem ponudb do pravnomočnosti odločitve o oddaji naročila,
- predložitev novih referenc,
- priglasitev novega strokovnega kadra.«

Iz citiranega dela razpisne dokumentacije je razvidno, da se naročnik v konkretnem primeru ni zavezal k izvedbi postopka pojasnjevanja, dopolnjevanja ali spreminjanja ponudb, temveč si je v zvezi s tem zgolj pridržal pravico, oziroma je navedel, da bo v primeru, če se bodo zdele informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne, oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, »lahko (ni pa nujno)« zahteval, da gospodarski subjekt v ustreznem roku predloži manjkajoče dokumente ali dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacijo (pod pogojem, da bo takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enakopravne obravnave in transparentnosti). Zato ni mogoče sprejeti vlagateljevega stališča, da je naročnik v 13. točki Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe »taksativno navedel, v katerih primerih dopolnjevanje oziroma spreminjanje ponudb ne bo dovoljeno - kar pomeni, da bi moral vlagatelja v vseh ostalih primerih pozvati k pojasnilu«. Iz 13. točke Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe namreč izrecno in jasno izhaja, da si je naročnik v konkretnem primeru pridržal pravico, da bo sam odločil o tem, ali bo dovolil pojasnjevanje, dopolnjevanje ali spreminjanje ponudb, pri čemer je navedel v katere dele ponudbene vsebine ni dovoljeno posegati (pri tem je v celoti povzel določilo šestega odstavka 89. člena ZJN-3), poleg tega pa je tudi zapisal, da ne bo dovolil menjave podizvajalcev (od roka za sprejem ponudb do pravnomočnosti odločitve o oddaji naročila), predložitve novih referenc in priglasitve novega strokovnega kadra.

Ker torej niti v predmetni razpisni dokumentaciji niti v ZJN-3 ni podlage za ugotovitev, da bi moral naročnik v tem postopku oddaje javnega naročila vlagatelja pozvati k pojasnilu sporne reference (vlagatelj se sicer zaveda, da je naročnik v konkretnem primeru prepovedal spreminjanje referenc, saj je navedel, »da v primeru, če bi ga naročnik v tem delu pozval k pojasnilu, ne bi predložil nove reference, temveč bi zgolj pojasnil že obstoječo referenco«), mu tudi Državna revizijska ne more naložiti takšne dolžnosti. Državna revizijska komisija namreč v revizijskem postopku presoja zakonitost postopka izbire najugodnejšega ponudnika in/ali oddaje javnega naročila. V skladu z veljavno zakonodajo se torej ni pristojna izrekati o strokovnih ter o drugih naročnikovih odločitvah, oziroma le-te lahko presoja le toliko, kolikor je to potrebno za presojo zakonitosti postopka oddaje javnega naročila. Poleg tega je iz odstopljene dokumentacije tudi razvidno (kar med strankama v tem postopku tudi sicer ni sporno), da naročnik v konkretnem nobenega izmed sodelujočih ponudnikov ni pozval k pojasnjevanju, dopolnjevanju ali spreminjanju ponudb.

Ker je Državna revizijska komisija že na podlagi navedenega ugotovila, da vlagateljeve ponudbe ni mogoče šteti kot dopustne ponudbe v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ni vsebinsko obravnavala vlagateljevih očitkov, ki se nanašajo na registracijo njegovega partnerja. Morebitna ugotovitev o dopustnosti vlagateljeve ponudbe v tem delu namreč ne bi mogla več vplivati niti na vlagateljev položaj (oziroma na drugačen status njegove ponudbe), prav tako pa tudi ne na drugačno odločitev Državne revizijske komisije.

Državna revizijska komisija ob ugotovljenem zaključuje, da vlagatelj ni uspel izkazati, da je naročnik z izločitvijo njegove ponudbe kršil pravila ZJN-3 in razpisne dokumentacije. Zato je v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN odločila, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 11.05.2017



Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik
član Državne revizijske komisije















Vročiti:

- Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija Republike Slovenije za vode, Hajdrihova ulica 28 c, Ljubljana,
- Odvetniška družba Avbreht, Zajc in Partnerji o.p., d.o.o., Tivolska cesta 50, Ljubljana,
- Hidrosvet d.o.o., Kidričeva ulica 25, Celje,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana.


Vložiti:

- v spis zadeve, tu.

Natisni stran