018-059/2017 Univerza v Ljubljani

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter Nine Velkavrh in mag. Mateje Škabar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava in vzdrževanje poslovnega in informacijskega sistema UL«, ter na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja SAOP Računalništvo d.o.o., Cesta Goriške fronte 46, Šempeter pri Gorici, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji o.p., d.o.o., Tivolska cesta 48, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika UNIVERZA V LJUBLJANI, Kongresni trg 12, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 10. 5. 2017

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 28. 9. 2016 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila po konkurenčnem postopku s pogajanji z namenom sklenitve okvirnega sporazuma. Obvestilo o naročilu je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 6. 10. 2016, pod št. objave JN006059/2016, ter dne 7. 10. 2016, pod št. objave 2016/S 194-348776, tudi v Uradnem listu Evropske unije. Dne 29. 12. 2016 je bil na Portalu javnih naročil objavljen popravek obvestila, ki je bil dne 30. 12. 2016 objavljen tudi v Uradnem listu Evropske unije.

Dne 3. 11. 2016 je bil vložen zahtevek za revizijo zoper dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, katerega je Državna revizijska komisija s sklepom, št. 018-233/2016 z dne 16. 12. 2016, zavrnila kot neutemeljenega. Naročnik je, zaradi zadržanja postopka oddaje javnega naročila, po prejemu predmetnega sklepa določil nov rok za odpiranje prijav, to je dne 4. 1. 2017.

Naročnik je dne 16. 2. 2017 izdal dokument »Sklep o priznanju sposobnosti«, št. 401-12/2016, ki je bil objavljen na Portalu javnih naročil dne 17. 2. 2017 (v nadaljevanju: odločitev o priznanju sposobnosti), iz katerega izhaja, da je naročnik priznal sposobnost štirim kandidatom. Naročnik je prejel pet pravočasnih prijav, pri preverjanju ponudb z vidika izpolnjevanja pogojev za priznanje sposobnosti ter neobstoja razlogov za izključitev, je naročnik ugotovil, da je pri vlagatelju dne 4. 11. 2016 (datum oddaje prijav) obstajal razlog za izključitev, zato ga je izključil iz nadaljnjega sodelovanja v postopku javnega naročila.

Vlagatelj je zoper odločitev o priznanju sposobnosti pravočasno, dne 28. 2. 2017, vložil zahtevek za revizijo, v katerem zahteva razveljavitev odločitve ter priznanje sposobnosti za sodelovanje v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Zahteva tudi povrnitev stroškov pravnega varstva. Uvodoma vlagatelj pojasnjuje (po njegovem mnenju) namen zakonodajalca glede določbe drugega odstavka 75. člena (Uradni list RS, št. 91/15; v nadaljevanju: ZJN-3). Nadalje navaja, da je iz potrdila Ministrstva za finance, Finančna uprava RS (v nadaljevanju: FURS), št. DT0211-1470/2017-5 11-141-14 (v nadaljevanju: potrdilo FURS) izhajalo, da je vlagatelj na dan 4. 11. 2016 (datum oddaje prijav) imel ugotovljeno neplačano domnevno obvezno dajatev, kar je bil razlog za njegovo izključitev. Takšna izključitev vlagatelja pa je v nasprotju z načelom sorazmernosti glede na sicer redno plačevanje obveznih dajatev ter glede na višino domnevno dolgovane obvezne dajatve v primerjavi z višino že plačanih obveznih dajatev. Sklicuje se na uvedbo elektronskega vročanja preko Portala za elektronsko davčno poslovanje (v nadaljevanju: portal eDavki), kot vzrok za nastanek manjšega neskladja pri (ne)plačanih obveznih dajatvah na dan 4. 11. 2016. Pojasnjuje, da je domnevno zapadla obvezna dajatev posledica elektronske vročitve odločbe o odmeri davka izdane s strani FURS (v nadaljevanju: odločba FURS), saj zaradi takšnega načina vročanja vlagatelj z njo ni bil seznanjen, posledično pa tudi ni mogel vedeti za obstoj predmetne davčne obveznosti. V podkrepitev revizijskih navedb v zvezi s težavami pri elektronskemu vročanju odločb je vlagatelj kot dokaz preložil obvestilo FURS z dne 11. 11. 2016, iz katerega izhaja ustavitev poskusnega vročanja. V zaključku poudarja, da je bilo neskladje v zvezi z obveznimi dajatvami na dan 4. 11. 2016 v celoti odpravljeno s plačilom dne 6. 12. 2016 ter da bi izključitev vlagatelja iz nadaljnjega postopka javnega naročila temeljila na tehničnih težavah z elektronskim vročanjem FURS, za kar vlagatelj ne more in ne sme biti odgovoren, saj bi bila takšna izključitev v nasprotju z načelom sorazmernosti ter načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki.

Naročnik je s sklepom, št. 401-12/2016 z dne 7. 3. 2017 (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo), vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega, zavrnil je tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov pravnega varstva. Naročnik pojasnjuje, da je pogoj določen v drugem odstavku 75. člena ZJN-3, obligatoren pogoj, ki določa maksimalno še sprejemljivo višino neplačanih zapadlih obveznih dajatev. Zgornja meja neplačanih obveznih dajatev torej ni prepuščena diskreciji naročnika, da bi lahko ravnal v skladu z načelom sorazmernosti. Prav tako omenjena zakonska določba ne dopušča, da naročnik iz postopka javnega naročanja ne bi izključil ponudnika, ki na vnaprej določen datum ne izpolnjuje obligatornega pogoja. Izjema od obvezne izključitve ponudnika iz postopka javnega naročanja v skladu s tretjim odstavkom 75. člena ZJN-3, v konkretnem primeru (po mnenju naročnika) ne velja. Nadalje pojasnjuje, da je zavezan upoštevati potrdilo izdano s strani FURS, iz katerega ni izhajalo, da je neizpolnjevanje zakonskih pogojev nastalo, kot posledica ravnanja FURS. Zato je moral naročnik ugotoviti, da vlagatelj na dan 4. 11. 2016 ni izpolnjeval vseh obligatornih pogojev. Poudarja še, da morajo ponudniki ob oddaji prijave ravnati s posebno skrbnostjo, predvsem pri zakonsko določenih pogojih, za katere je že vnaprej znan datum preverjanja.

Naročnik je dne 13. 3. 2017 Državni revizijski komisiji, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN, v odločanje odstopil vso dokumentacijo o oddaji javnega naročila.

Državna revizijska komisija je po prejemu zahtevka za revizijo opravila predhodni preizkus v skladu z 31. členom ZPVPJN ter ugotovila, da zahtevek izpolnjuje vse pogoje iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, zato ga je sprejela v obravnavo.

Vlagatelj se je v vlogi z dne 13. 3. 2017 opredelil do navedb naročnika iz odločitve o zahtevku za revizijo (v nadaljevanju: opredelitev vlagatelja), katere v celoti prereka ter vztraja pri svojih revizijskih navedbah. Dodaja, da je prejel odločbo FURS na portal eDavki ter da mu je bila odločba vročena po fikciji, na podlagi katere je bil dne 24. 10. 2016 bremenjen za dajatev nastale na podlagi odločbe FURS, za obstoj katere pa ni vedel.

Naročnik se je v dokumentu z dne 17. 3. 2017 (z datumom 16. 3. 2017) opredelil do opredelitve vlagatelja (v nadaljevanju: opredelitev naročnika), v katerem zatrjuje, da je vlagatelj v vlogi z dne 13. 3. 2017 predlagal nov dokaz, to je naj Državna revizijska komisija opravi poizvedbo pri FURS glede težav v zvezi z elektronskim vročanjem.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Uvodoma Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika podrobneje utemeljeval nekatere predhodno (v zahtevku za revizijo) že navedena dejstva in dokaze za utemeljitev domnevno nezakonite izključitve vlagatelja, pri tem pa je en dokazni predlog navajal tudi na novo. Tako je vlagatelj šele v omenjenem dokumentu predlagal, da naj Državna revizijska komisija opravi poizvedbo pri FURS glede težav v zvezi z elektronskim vročanjem. Načelo kontradiktornosti, kot ga opredeljuje ZPVPJN, strankam postopka pravnega varstva (tudi naročniku) daje pravico do tega, da se izrečejo o navedbah nasprotne stranke. Pri vlogah, s katerimi se stranke izrekajo o navedbah nasprotnih strank, je treba upoštevati le omejitve oz. prekluzije iz ZPVPJN. Vlagatelj tako v vlogah, s katerimi se opredeljuje do naročnikovih navedb iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, v skladu s petim odstavkom 29. člena ZPVPJN ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija pritrjuje ugotovitvi naročnika, da je v obravnavanem primeru vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika predlagal nov dokaz, to je poizvedba pri FURS v zvezi z težavami glede elektronskega vročanja dokumentov, ki ga ni predlagal že v zahtevku za revizijo. Ker vlagatelj ni zatrjeval ali dokazal, da tega dokaza brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku, je s tem dokaznim predlogom prekludiran.

Ob zapisanem je v obravnavanem primeru Državna revizijska komisija presodila, da je za ugotovitev dejanskega stanja v zadevi, potrebno opraviti poizvedbo pri FURS v zvezi elektronskim vročanjem omenjene odločbe FURS ter datumom nastanka oziroma zapadlosti vlagateljeve davčne obveznosti iz tega naslova.

Državna revizijska komisija je dne 4. 4. 2017 prejela s strani FURS dopis, št. DT 0211-12546/2017-2 z dne 31. 3. 2017 (v nadaljevanju: dopis FURS), iz katerega izhaja, da je davčna obveznost vlagatelja nastala na podlagi odločbe o odmeri davka z dne 29. 8. 2016, katere prvi obrok je zapadel v plačilo dne 24. 10. 2016. Nadalje, da je bila vlagatelju odločba naložena na portal eDavki dne 8. 9. 2016 ob 15.02 uri, hkrati je prejel tudi obvestilo, da ga na portalu eDavki čaka dokument. V nadaljevanju je bil vlagatelju dne 16. 9. 2016 ob 15.51 poslan še opomnik, ker vlagatelj v 15 dneh od datuma odložitve dokumenta na portalu eDavki, dokumenta ni prevzel, mu je bil le-ta vročen s fikcijo dne 23. 9. 2016.

Vlagatelj se je izrekel o dopisu FURS v vlogi z dne 12. 4. 2017. Priznava vsa dejstva navedena v dopisu FURS, vključno s fiktivno vročitvijo dne 23. 9. 2016, poudarja pa, da mu je FURS vse omenjene dokumente oziroma obvestila poskušal vročiti le preko portala eDavki, zaradi česar ni vedel za obstoj dolga ter da bi ga moral FURS obvestiti z navadno pošto, kot so bili davčni zavezanci dotlej navajeni. Kot dokazila je vlagatelj predložil izpise iz portala eDavki, iz katerih izhajajo enaka dejstva v enakem časovnem zaporedju, kot iz dopisa FURS.

Med strankama revizijskega postopka je spor glede zakonitosti naročnikove odločitve o priznanju sposobnosti, in sicer vezano na naročnikovo izključitev vlagatelja iz nadaljnjega postopka predmetnega javnega naročila zaradi neizpolnjevanje pogojev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3.

Revizijske navedbe vlagatelja je potrebno presojati z vidika drugega odstavka 75. člena ZJN-3, ki določa, da mora naročnik iz sodelovanja v postopku javnega naročanja izključiti gospodarski subjekt, če pri preverjanju v skladu s 77., 79. in 80. členom tega zakona ugotovi, da gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države naročnika, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan oddaje ponudbe ali prijave znaša 50 EUR ali več. Šteje se, da gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznosti iz prejšnjega stavka tudi, če na dan oddaje ponudbe ali prijave ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje ponudbe ali prijave. Kot zadosten dokaz, da ne obstajajo razlogi za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3, naročnik v skladu s tretjim odstavkom 77. člena ZJN-3 sprejme potrdilo, ki ga izda pristojni organ v Republiki Sloveniji, drugi državi članici ali tretji državi.

Naročnik zadevno javno naročilo oddaja po konkurenčnem postopku s pogajanji v skladu s 44. členom ZJN-3. V drugem odstavku navedenega člena je določeno, da se lahko na podlagi objavljenega obvestila o javnem naročilu za sodelovanje prijavi vsak (zainteresirani) gospodarski subjekt. Prijavi za sodelovanje pa mora priložiti informacije za ugotavljanje sposobnosti, ki jih zahteva naročnik.

V zvezi z ugotavljanjem sposobnosti za sodelovanje gospodarskega subjekta oziroma kandidata (8. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3) je naročnik uvodoma v poglavju 1.1. »Podatki o naročniku in postopku« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljevanju: razpisna dokumentacija) zapisal:
»[…]Naročnik bo prispele prijave pregledal ter priznal sposobnost kandidatom, ki bodo izpolnjevali vse pogoje za ugotavljanje sposobnosti navedene v točki 2.3 poglavja te razpisne dokumentacije, hkrati pa bo njihova prijava pravočasna in ji ni mogoče na kakršni koli podlagi očitati nezakonitosti.[…]«.

V poglavju 2.3. »Izpolnjevanje pogojev, sposobnosti in drugih zahtev naročnika« je naročnik zapisal: »Vsak ponudnik, ki želi sodelovati v postopku oddaje predmetnega javnega naročila, mora izpolnjevati vse v tej točki navedene pogoje.
[…]
V primeru, da ponudnik, partner ali podizvajalec ne izpolnjuje navedenih splošnih pogojev, bo naročnik tako ponudbo izključil iz postopka oddaje javnega naročila.«.

Z alinejo b) točke 2) »Neobstoj razlogov za izključitev« poglavja 2.3.1. razpisne dokumentacije je naročnik prenesel vsebino drugega odstavka 75. člena ZJN-3 v lastno razpisno dokumentacijo, kot dokazilo pa zahteval ESPD obrazec.

V zvezi z vlagateljevimi revizijskimi navedbami glede načela sorazmernost ter (vlagateljeve) interpretacije drugega odstavka 75. člena ZJN-3 Državna revizijska komisija pojasnjuje, da predmetna določba ZJN-3, kot navaja tudi naročnik, predstavlja obligatorni izključitveni razlog, ki naročniku ne daje diskrecijske pravice, ali bo razlog za izključitev uvrstil v razpisno dokumentacijo ali ne. Prav tako ni prepuščena presoji naročnika višina neplačanih davčnih oziroma drugih podobnih dajatev, kajti že ZJN-3 določa minimalni prag, to je 50 EUR, za presečni datum pa določa dan oddaje prijave oziroma ponudbe. Odstopanja od obvezne izključitve gospodarskega subjekta, upoštevaje načelo sorazmernosti, torej ureja že sam ZJN-3, in sicer določa, da bi bila izključitev očitno nesorazmerna, če niso plačane le manjše vsote davkov ali prispevkov za socialno varnost, to je 50 EUR ali manj. Tretji odstavek 75. člena ZJN-3, sicer res, kot zatrjuje vlagatelj, omogoča odstopanje od obvezne izključitve, vendar le v izjemnih primerih, to je kadar bi bila oddaja javnega naročila neizogibna zaradi tako pomembnih zahtev v javnem interesu (javno zdravje, življenje ljudi ali varstvo okolja). Takšnih izjemnih okoliščin vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje. Posledično pa so vlagateljeve revizijske navedbe v zvezi s tem neutemeljene. Na navedeno ne more vplivati razlaga vlagatelja, da je namen določbe drugega odstavka 75. člena ZJN-3, da se prepreči v postopkih javnega naročanja sodelovanje gospodarskim subjektom, ki stalno ne plačujejo davkov oz. drugih obveznih dajatev, medtem ko vlagatelj redno plačuje vse davčne obveznosti (dokaz: e-knjigovodska kartica za leto 2016). Niti dejstvo, da je vlagatelj poravnal konkretno davčno obveznost dne 6. 12. 2016. Vsebina izključitvenega razloga je jasna in nedvoumna ter ne dopušča drugačnih interpretacij, nanaša se namreč zgolj na »na dan oddaje prijave«, ne pa na druge časovne točke oziroma obdobja, niti se ne nanaša na dejanski stan rednega plačevanja davčnih obveznosti.

Nadalje Državna revizijska komisija ugotavlja, da je za rešitev konkretnega spora potrebno odgovoriti na vprašanje, ali je imel vlagatelj na dan oddaje prijave, v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države naročnika, zapadle, neplačane obvezne dajatve ali druge denarne nedavčne obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, v vrednost 50 EUR ali več. Na podlagi vpogleda v ponudbo vlagatelja Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj predložil izpolnjen, podpisan in žigosan ESPD obrazec, v katerem je v poglavju Del III: Razlogi za izključitev, v točki B: Razlogi, povezani s plačilom davkov ali prispevkov za socialno varnost med drugim izjavil, da ni kršil svoje obveznosti v zvezi s plačilom davkov v skladu z drugim odstavkom 75. člena ZJN-3 ter da dovoljuje naročniku preveritev obstoja in vsebine podatkov oziroma drugih navedb iz ESPD obrazca. Kot izhaja iz spisovne dokumentacije, je naročnik vsebino navedenega dela ESPD obrazca najprej preveril v elektronski zbirki e-Dosje, iz katere izhaja podatek, da vlagatelj ne izpolnjuje pogoja iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3, nato je naročnik obstoj izključitvenega razloga preveril še pri pristojnem finančnem uradu. Iz potrdila FURS, št. DT 0211-1470/2017-5 11-141-14 z dne 12. 1. 2017, izhaja, da je imel vlagatelj na dan 4. 11. 2016, to je dan oddaje prijav, neplačane, zapadle davčne obveznosti v višini 50 EUR ali več. Da je imel na dan oddaje prijave neplačane davčne obveznosti v takšni višini, vlagatelj niti ne zanika. Navaja sicer, da ni vedel za obstoj davčne obveznosti na dan oddaje prijave, vendar je iz preostalih revizijskih navedb razvidno, da vlagatelj priznava, da je na dan oddaje prijave izkazoval neplačane davčne obveznosti, višje od 50 EUR. Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo večkrat navaja, da so bile davčne obveznosti poravnane dne 6. 12. 2016 (torej po dnevu oddaje prijave), kar vlagatelj dokazuje z lastno e-knjigovodsko kartico za leto 2016, priloženo zahtevku za revizijo.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo ne navaja dejstev, ki bi izkazovali nepravilnost podatkov iz javne listine – potrdilo FURS z dne 12. 1. 2017 (prvi odstavek 224. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP), v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN), še več, s podatki, ki izhajajo iz dopisa FURS z dne 31. 3. 2017, se vlagatelj v celoti strinja. Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja zgolj razlog, zakaj davčne obveznosti na konkretni presečni datum niso bile poravnane. Ob zapisanem gre poudariti, da je natančnost in skrbnost pri pripravi prijave oziroma ponudbene dokumentacije ter njena skladnost z vsemi naročnikovimi ter zakonskimi zahtevami v postopku oddaje javnega naročila temeljni interes in dolžnost, ki zavezuje vsakega (povprečno skrbnega) kandidata oziroma ponudnika. Če kandidat pri pripravi prijave ne ravna s potrebno skrbnostjo, mora sam nositi morebitne posledice, če prijava ni pripravljena skladno z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Navedeno velja še toliko bolj pri obligatornih izključitvenih razlogih, saj je gospodarskim subjektom omogočeno, da se vnaprej seznanijo z datumom preverjanja plačila davkov in prispevkov ter da pravočasno, to je do presečnega datuma, plačajo morebitne zapadle davčne obveznost. Vlagatelj sicer zatrjuje, da ni vedel za obstoj predmetnega davčnega dolga, ker so pri elektronskem vročanju odločb FURS nastale tehnične težave, zato je konkretno davčno obveznost poravnal naknadno dne 6. 12. 2016 (več kot en mesec po roku za oddajo prijav), vendar takšne navedbe v konkretnem primeru niso pravno relevantne, saj ne bi mogle spremeniti dejstva, da je imel vlagatelj na dan 4. 11. 2016 neplačane, zapadle davčne obveznosti v višini več kot 50 EUR, kot to izhaja iz potrdila FURS, zato jih Državna revizijska komisija ni presojala. Ob zapisanem v konkretnem primeru ne gre prezreti, da vlagatelj ne zatrjuje nedelovanja celotnega portala eDavki, da vlagatelj ni izkazal, da se (dve) obvestili FURS o tehničnih težavah pri elektronskem vročanju z dne 11. 11. 2016 ter z dne 22. 11. 2016 nanašata na konkretno odločbo FURS, ki mu je bila vročena s fikcijo (že) dne 24. 10. 2016 ter da je vlagatelj, kot dokaz predložil lastno e-knjigovodsko kartico za leto 2016, ki omogoča davčnim zavezancem sprotno preverjanje stanja na njihovi knjigovodski kartici preko sistema eDavki, kar vse izkazuje, da bi se vlagatelj moral in mogel seznaniti s konkretno davčno obveznostjo.

Ob zapisanem Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati ravnanja v nasprotju z določili ZJN-3 ter lastne razpisne dokumentacije, ko je na podlagi potrdila FURS, zaradi neplačanih, zapadlih davčnih obveznosti v višini 50 EUR in več na dan oddaje prijave, vlagatelja izključil iz nadaljnjega postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v zvezi z njegovo izključitvijo, je Državna revizijska komisija, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 10. 5. 2017

Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik
član Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Odvetniška družba Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji o.p., d.o.o., Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana,
- UNIVERZA V LJUBLJANI, Kongresni trg 12, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran