018-069/2017 Slovenske železnice, d. o. o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter Boruta Smrdela in Nine Velkavrh, kot članov senata, v postopku pravnega varstva glede oddaje naročila male vrednosti »Izdelava projektne dokumentacije načrt idejne zasnove (IDZ) za selitev dejavnosti Tovornega prometa iz Kajuhove 51 na lokacijo Kontejnerskega terminala Ljubljana Moste« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj SUDOP BRNO, spol. s r. o., Kounicova 26, Brno, Češka republika (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d. o. o., Rozmanova ulica 12, Ljubljana, zoper ravnanje naročnika Slovenske železnice, d. o. o., Kolodvorska ulica 11, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 25. 4. 2017

odločila:

1. Zahtevku za revizijo, z dne 8. 3. 2017, se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila »Izdelava projektne dokumentacije načrt idejne zasnove (IDZ) za selitev dejavnosti Tovornega prometa iz Kajuhove 51 na lokacijo Kontejnerskega terminala Ljubljana Moste«, kot izhaja iz dokumenta »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA po postopku oddaje naročil male vrednosti«, številka 60402-59/2016-6, z dne 23. 2. 2017.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 1.787,06 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 21. 12. 2016 sprejel sklep o začetku postopka oddaje naročila male vrednosti za izdelavo projektne dokumentacije načrt idejne zasnove »za selitev dejavnosti Tovornega prometa iz Kajuhove 51 na lokacijo Kontejnerskega terminala Ljubljana Moste«, obvestilo o naročilu za oddajo tega naročila po postopku naročila male vrednosti pa je bilo dne 22. 12. 2016 (s številko objave JN007972/2016-W01) objavljeno na Portalu javnih naročil (v nadaljevanju: naročilo male vrednosti).

Naročnik je dne 23. 2. 2017 sprejel »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA po postopku oddaje naročil male vrednosti«, številka 60402-59/2016-6 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katere izhaja, da se to naročilo male vrednosti odda ponudniku »Tiring inžiniring, d.o.o.«, Trzin, čigar ponudbo je izbral kot najugodnejšo.

Odločitev o oddaji naročila male vrednosti je bila na Portalu javnih naročil (s številko objave JN007972/2016-ODL01) objavljena dne 3. 3. 2017, v posledici česar se na podlagi tretje povedi desetega odstavka 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3) z omenjenim dnem objave šteje za vročeno ponudnikom.

Vlagatelj je dne 9. 3. 2017 na pošto priporočeno oddal zahtevek za revizijo, z dne 8. 3. 2017, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo), v katerem predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi, razveljavi odločitev o oddaji naročila in odloči, da mu je naročnik dolžan povrniti stroške postopka. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik njegovo ponudbo »zavrnil kot nedopustno, pri tem pa ni navedel pravnorelevantnih razlogov«. Po stališču vlagatelja »je naročnikova odločitev o zavrnitvi ponudbe vlagatelja arbitrarna in« […] »ni vsebinsko obrazložena. Razlogi so pavšalni, kar« mu »onemogoča« uveljavljanje »z ustavo zagotovljen[e] pravic[e] do učinkovitega pravnega sredstva«. Vlagatelj se tudi ne strinja s stališčem naročnika, da je njegova ponudba nedopustna, pač pa »je prepričan, da je njegova ponudba dopustna«.

Naročnik je dne 3. 4. 2017 sprejel odločitev o zahtevku za revizijo, številka 60402-59/2016-13, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V njej naročnik navaja ključna dejstva in ključne podatke, ki so narekovali zaključek, da vlagatelj ni izkazal, da v ponudbi »navedeni strokovnjak ni sodeloval na z razpisanimi deli primerljivih projektih, kot je to« zahtevano v točki 3.13 zadnje verzije Navodil ponudnikom za pripravo ponudb (v nadaljevanju: Navodila za pripravo ponudb), kot sklepno pa ponovno izpostavlja vsebino odločitve o oddaji naročila.

Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj prejel dne 4. 4. 2017, naročnik pa je z dopisom, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 11. 4. 2017, odstopil dokumentacijo o oddaji naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka v zvezi s postopkom oddaje tega naročila male vrednosti v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 11. 4. 2017 prejela vlagateljevo »Prv[o] pripravljaln[o] vlog[o] v postopku revizije«, z dne 7. 4. 2017 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo), v kateri se vlagatelj opredeljuje do naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo, pri čemer poudarja, da je naročnik šele v odločitvi o zahtevku za revizijo »vsebinsko obrazložil, zakaj je ponudbo vlagatelja zavrnil,« česar pa »v izpodbijani odločitvi ni storil«. Vlagatelj še zatrjuje, da »je odločitev naročnika« tudi »vsebinsko nepravilna«.

Državna revizijska komisija je s pozivom z dne 14. 4. 2017 naročnika pozvala na dopolnitev oziroma odstop dotlej še neodstopljene dokumentacije, katero je od naročnika prejela dne 20. 4. 2017.

Po proučitvi vse odstopljene dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje in predrevizijski postopek postopka oddaje tega naročila male vrednosti, pa tudi po proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je naročnik njegovo ponudbo »zavrnil kot nedopustno, pri tem pa ni navedel pravnorelevantnih razlogov« (prvi odstavek na tretji strani). Po stališču vlagatelja »je naročnikova odločitev o zavrnitvi ponudbe vlagatelja arbitrarna in« […] »ni vsebinsko obrazložena. Razlogi so pavšalni, kar« mu »onemogoča« uveljavljanje »z ustavo zagotovljen[e] pravic[e] do učinkovitega pravnega sredstva« (prvi odstavek na četrti strani). Vlagatelj se tudi ne strinja s stališčem naročnika, da je njegova ponudba nedopustna, pač pa »je prepričan, da je njegova ponudba dopustna« (drugi odstavek na tretji strani).

V zvezi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v odločitvi o oddaji naročila glede ponudbe vlagatelja zapisal, da je pri njenem pregledu ugotovil, da »je ponudnik v ponudbi priložil dokazilo o izpolnjevanju zahtevanih kadrovskih pogojev (Potrdilo reference) iz katerega je razvidno, da navedeni strokovnjak ni sodeloval na z razpisanimi deli primerljivih projektih, kot je to zahteval naročnik v točkah 13.2 in 13.3 razpisne dokumentacije. Ponudba je bila zaradi neizpolnjevanja pogojev kot nedopustna izločena iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila«.

Iz prvega odstavka 6. člena ZJN-3 (načelo transparentnosti javnega naročanja) kot ena od zahtev, ki je uvrščena med načela, na katerih temelji javno naročanje, izhaja zahteva, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku. Navedena zahteva je ena od ključnih zahtev ZJN-3, ki je konkretizirana (in implementirana) med drugim tudi v tretjem odstavku 90. člena ZJN-3, iz katerega izhaja, da mora odločitev o oddaji naročila vsebovati:
– razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran, in v primeru iz sedmega, osmega in devetega odstavka 68. člena ZJN-3 tudi razloge za odločitev o neenakovrednosti oziroma da gradnje, blago ali storitve ne izpolnjujejo zahtev v zvezi z delovanjem ali funkcionalnostjo;
– značilnosti in prednosti izbrane ponudbe ter ime uspešnega ponudnika ali podpisnikov okvirnega sporazuma;
– razloge za zavrnitev prijave vsakega neuspešnega kandidata k sodelovanju;
– v primeru izvedbe pogajanj ali dialoga, kratek opis poteka pogajanj in dialoga s ponudniki.
Norma, ki naročniku nalaga, da svojo odločitev obrazloži v skladu z določbami 90. člena ZJN-3, je zapisana tudi v drugi povedi desetega odstavka 90. člena ZJN-3.

Zahteva po tem, da odločitev o oddaji naročila vsebuje razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran, v primeru iz sedmega, osmega in devetega odstavka 68. člena ZJN-3 pa tudi razloge za odločitev o neenakovrednosti, oziroma, da gradnje, blago ali storitve ne izpolnjujejo zahtev v zvezi z delovanjem ali funkcionalnostjo, je v določbah ZJN-3 (v povezavi s prvim odstavkom 6. člena) izrecno poudarjena, saj ZJN-3 ne vsebuje instituta zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila oziroma dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila, kot sta ga normirala tretji odstavek 83. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.) in tretji odstavek 79. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.). Na podlagi omenjenih dveh zakonov, ki sicer ne veljata več, je namreč lahko ponudnik, ki ni bil izbran, pri naročniku vložil zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila v primeru, če odločitev o oddaji naročila ni vsebovala razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran, in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran. Ponudnik (ki ni bil izbran) te možnosti (pravice) po določbah ZJN-3 nima več, kar v posledici (ob upoštevanju prvega odstavka 6. člena ZJN-3) še toliko bolj pomeni, da mora biti odločitev o oddaji naročila ob sprejemu in odpremi naslovnikom ustrezno obrazložena. Kot ustrezna se šteje obrazložitev, ki zadosti normi tretjega odstavka 90. člena ZJN-3.

Državna revizijska komisija je že v več odločitvah zapisala, da ni nujno, da bi obrazložitev odločitve morala biti vseobsežna, torej takšna, da bi zajemala prav vse podrobnosti (detajle) posameznih razlogov, ki so naročnika vodili pri sprejemu odločitve (primerjaj na primer odločitev Državne revizijske komisije, številka 018-071/2015-9, z dne 13. 5. 2015). Iz sodbe Splošnega sodišča Evropske unije, dne 8. 7. 2015 sprejete v zadevi številka T 536/11, European Dynamics Luxembourg SA, European Dynamics Belgium SA, Evropaïki Dynamiki – Proigmena Systimata Tilepikoinonion Pliroforikis kai Tilematikis AE proti Evropski komisiji, ECLI:EU:T:2015:476, točka 53, tako izhaja, da od naročnika v okviru posredovanja značilnosti in relativnih prednosti izbrane ponudbe ni mogoče zahtevati natančne primerjalne analize izbrane ponudbe in ponudbe zavrnjenega ponudnika (Uredba številka 2342/2002, z dne 23. 12. 2002, o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe številka 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropske unije – Uradni list EU, št. L 357/2002, in sprem. – ob upoštevanju katere je bila sprejeta zadevna sodba, obveščanje kandidatov in ponudnikov normira primerljivo členu 75 Direktive 2014/25/EU, z dne 26. 2. 2014, o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES, pa tudi primerljivo členu 55 Direktive 2014/24/EU, z dne 26. 2. 2014, o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES – obe Uradni list EU, št. L 94/2014). Vendar pa mora, kot ključno, obrazložitev odločitve o oddaji naročila jasno in nedvoumno izražati razlogovanje naročnika do te mere, da se ponudniki lahko seznanijo z utemeljitvijo odločitve (s ciljem, da bi lahko uveljavljali in zaščitili svoje pravice ter preverili, ali je odločitev o oddaji naročila utemeljena ali ne), pa tudi do mere, ki sodišču omogoča izvajanje nadzora zakonitosti navedene odločitve. Ali je povzetek ustreznih razlogov v odločitvi o oddaji naročila zadosten, je potrebno presojati v vsakem konkretnem primeru posebej in sicer glede na vse okoliščine primera. Primerljivo sta Sodišče Evropske unije in Splošno sodišče Evropske unije zapisali že v številnih sodbah, ki sta jih sprejeli, navedeno pa sovpada tudi z razlago drugega odstavka člena 296 Pogodbe o delovanju Evropske unije (prečiščena različica – Uradni list EU, št. C 202/2016). Šele po tem, ko je bil ponudnik obveščen o razlogih, zaradi katerih v postopku oddaje javnega naročila ni uspel, si lahko ustvari jasno razlago o morebitnem obstoju kršitve upoštevnih določb in o možnosti vložitve zahtevka za revizijo (primerjaj sodbo Sodišča Evropske unije, dne 28. 1. 2010 sprejeto v zadevi številka C-406/08, Uniplex (UK) Ltd proti NHS Business Services Authority, ECLI:EU:C:2010:45, točka 31). Ob tem ne gre prezreti niti dejstva, da je (kot sta Sodišče Evropske unije oziroma Splošno sodišče Evropske unije zapisali že v več svojih sodbah) obveznost obrazložitve postopkovna zahteva, ki jo je treba razlikovati od vprašanja utemeljenosti obrazložitve, ki je del vsebinske zakonitosti spornega akta.

Vsebinsko primerljivo je Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih odločitvah. V odločitvi, številka 018-163/2016-4 z dne 22. 9. 2016, je Državna revizijska komisija na primer zapisala, da je določba »tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, v skladu s katero je naročnik dolžan v odločitvi o (ne)oddaji javnega naročila (med drugim) navesti razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran«, ki odraža tudi »načelo transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3),« […] »ključnega pomena za zagotavljanje učinkovitosti kot enega temeljnih načel pravnega varstva v postopkih oddaje javnih naročil (9. člen ZPVPJN v povezavi s 7. členom ZPVPJN). (Šele) izpolnjena dolžnost naročnika, da obrazloži svojo odločitev o (ne)oddaji javnega naročila, zagotovi ponudnikom možnost uresničitve pravice do učinkovitega pravnega sredstva, saj jim omogoči, da se seznanijo s poglavitnimi razlogi naročnikove odločitve, preverijo njihovo logično in pravno vzdržnost ter se na podlagi preizkusa razumnosti omenjene odločitve po lastni presoji odločijo, ali jo bodo morebiti izpodbijali v postopku pravnega varstva. Da pa bi mogli ponudniki sprejeti odločitev o (ne)uveljavljanju pravnega varstva, morajo biti v zadostni meri seznanjeni s konkretnimi ter jasnimi (in ne le z abstraktnimi ter pavšalnimi) razlogi, ki so naročnika vodili pri sprejemu njegove odločitve«. Na ustaljeno prakso Državne revizijske komisije v zvezi z zahtevami glede obrazložitve odločitve o oddaji naročila (vezano na prvo alineo tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, v povezavi s prvim odstavkom 6. člena ZJN-3), v zahtevku za revizijo (drugi odstavek na peti strani, ki se nadaljuje kot prvi odstavek na šesti strani) upravičeno opozarja tudi vlagatelj.

V postopku oddaje tega naročila male vrednosti je naročnik v točkah 3.12 oziroma 3.13 Navodil za pripravo ponudb določil:
»3.12 Tehnična sposobnost
Ponudnik mora izpolnjevati pogoj za dokazovanje tehnične sposobnosti:
Ponudnik predloži dokazilo, da je v zadnjih petih letih od dneva določenega za predložitev ponudb izvedel in uspešno in kvalitetno dokončal vsaj dva projekta vsakega v vrednosti po 40.000 EUR brez DDV ali več – izdelava projektne dokumentacije na nivoju idejna zasnova (IDZ), IZN ali PZI za tire in spremljajoče tirne naprave ter objekte.
Referenčni posel mora biti potrjen s strani naročnika referenčnega posla.

Dokazilo:
- Izpolnjen, podpisan in žigosan obrazec 17
- Izpolnjen, podpisan in žigosan obrazec 18.

3.13 Kadrovska sposobnost

Ponudnik mora izpolnjevati pogoj za dokazovanje kadrovske sposobnosti. Ponudnik mora razpolagati najmanj z:
- 1 projektantom za zgornji in
- 1 projektantom za spodnji ustroj.
Ponudnik mora priložiti dokazilo za posameznega odgovornega projektanta, ki izpolnjuje pogoje iz 45. člena ZGO-1.

Odgovorni projektant mora imeti vsaj:
- pet (5) let delovnih izkušenj na področju razpisanih del za primerljive projekte iz točke 3.12 ter
- mora biti vpisan v imenik Inženirske zbornice Slovenije s statusom "Pooblaščene (-ga) inženirja (-ke)".

Naročnik si za vse navedene reference ponudnika pridružuje pravico preveriti resničnost navedb.

Dokazilo:
- Izpolnjen, podpisan in žigosan obrazec 18.
Referenca mora biti potrjena s strani naročnika referenčnega posla za odgovornega vodjo del.

V primeru skupne ponudbe ali če ponudnik vključi podizvajalce, se referenčni projekti (reference) seštevajo. Na obrazcih 17 in 18 se označi ali gre za referenco ponudnika ali podizvajalca«.

Naročnik je v zvezi s točkama 3.12 in 3.13 Navodil za pripravo ponudb na Portalu javnih naročil podal več odgovorov na vprašanja gospodarskih subjektov. Pri tem je dopustil, da »[p]onudnik lahko predloži originalne potrjene referenčne izjave v drugačni obliki, ki pa morajo vsebovati vse podatke zahtevane v Obrazcu 18« (odgovor naročnika z »Datum[om] objave: 05.01.2017 10:52«). Obenem je zapisal, da referenčne »izjave (obrazec 18) morajo biti priložene za vse v ponudbi navedene strokovnjake (odgovorne projektante), predložena pa morajo biti tudi »dokazila o izpolnjevanju pogojev iz 45. člena ZGO-1« (odgovor naročnika z »Datum[om] objave: 05.01.2017 10:53«). Naročnik je dovolil, da ponudniki »lahko namesto obrazca 18« priložijo »izpolnjena in potrjena referenčna potrdila za podjetje in oba projektanta (zgornji in spodnji ustroj ), ki vsebinsko ustrezajo obrazcu 18 in so pridobljena za izdelano projektno dokumentacijo« (odgovor naročnika z »Datum[om] objave: 05.01.2017 10:53«), prav tako pa je odgovoril, da »za posameznega projektanta (projektant za spodnji in projektant za zgornji ustroj) poleg izpolnjevanja pogojev po 45. Členu ZGO-1 zahteva najmanj po dve referenci na področju razpisanih del v obdobju zadnjih petih let od dneva določenega za predložitev ponudb«, odgovorni vodja del pa »je lahko eden izmed projektantov za zgornji ali spodnji ustroj, ki razpolaga z ustreznimi referencami tudi kot odgovorni vodja del« (odgovor naročnika z »Datum[om] objave: 06.01.2017 11:20«). Te informacije se kot informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku javnega naročanja, štejejo kot del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (zadnja poved prvega odstavka 67. člena ZJN-3).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da razlogi za izločitev vlagateljeve ponudbe v odločitvi o oddaji naročila niso pojasnjeni tako, da bi obrazložitev odločitve o oddaji naročila jasno in nedvoumno izražala razlogovanje naročnika do te mere, da bi se vlagatelj lahko seznanil z utemeljitvijo odločitve (s ciljem, da bi lahko uveljavljal in zaščitil svoje pravice ter preveril, ali je odločitev o oddaji naročila utemeljena ali ne), niti niso pojasnjeni do mere, da bi to Državni revizijski komisiji omogočalo izvajanje nadzora zakonitosti navedene odločitve. Četudi bi bilo naročniku slediti v njegovem pritrjevanju, da »je prišlo do očitnega lapsusa pri navedbi točk razpisne dokumentacije«, saj »se le te pravilno glasijo 3.13 ter 3.12« (zadnji odstavek na strani 2, vsebinsko primerljivo pa drugi odstavek na zadnji strani odločitve o zahtevku za revizijo), kar v zahtevku za revizijo (prvi odstavek na četrti strani) zatrjuje vlagatelj, Državna revizijska komisija namreč zaključuje, da naročnik ni konkretizirano navedel tistih ključnih podatkov oziroma dejstev, ki so ga vodili do zaključka, da je iz »dokazil[a] o izpolnjevanju zahtevanih kadrovskih pogojev (Potrdil[a] reference)« v vlagateljevi ponudbi »razvidno, da navedeni strokovnjak ni sodeloval na z razpisanimi deli primerljivih projektih, kot je to zahteval naročnik v točkah« 3.12 oziroma 3.13 Navodil za pripravo ponudb. Vlagatelj je v ponudbi predložil
– podpisan in žigosan Razpisni obrazec 17, imenovan »SEZNAM REFERENC«, na katerem je navedel dve referenčni deli
– potrdili referenčnih naročnikov
– podpisana in žigosana Razpisna obrazca 18, imenovana »POTRDILO REFERENCE« (z namenom dokazovanja kadrovske sposobnosti – na to upravičeno v drugem odstavku na četrti strani zahtevka za revizijo opozarja tudi vlagatelj)
– šest podpisanih »Izja[v] strokovnjaka za visoke stavbe« (za dokazovanje izpolnjevanja meril za oddajo naročila),
naročnik pa v obrazložitvi odločitve o oddaji naročila ni konkretiziral ključnih podatkov oziroma dejstev, ki so narekovali zaključek, da je iz »dokazil[a] o izpolnjevanju zahtevanih kadrovskih pogojev (Potrdil[a] reference)« v vlagateljevi ponudbi »razvidno, da navedeni strokovnjak ni sodeloval na z razpisanimi deli primerljivih projektih, kot je to zahteval naročnik v točkah« 3.12 oziroma 3.13 Navodil za pripravo ponudb. Naročnik v obrazložitvi odločitve o oddaji naročila namreč ni konkretiziral ne dokazila »o izpolnjevanju zahtevanih kadrovskih pogojev (Potrdil[a] reference)« v vlagateljevi ponudbi, iz katerega naj bi bilo po njegovi oceni razvidno, da »strokovnjak ni sodeloval na z razpisanimi deli primerljivih projektih, kot je to zahteval« v točkah 3.12 oziroma 3.13 Navodil za pripravo ponudb (ni na primer določno navedel, ali gre za potrdilo referenčnega naročnika ali Razpisna obrazca 18, kot tudi ni določno navedel, za katero od naštetih dokazil gre), niti ni ustrezno konkretiziral, kdo naj bi bil v obrazložitvi odločitve o oddaji naročila omenjeni »navedeni strokovnjak«. V obrazložitvi odločitve o oddaji naročila naročnik poleg tega ni (primerjalno) navedel tistih ključnih podatkov oziroma dejstev, na podlagi katerih je ugotovil, da »strokovnjak ni sodeloval na z razpisanimi deli primerljivih projektih« (naročnik v obrazložitvi odločitve o oddaji naročila ni izpostavil podatkov oziroma dejstev, na podlagi katerih je ugotavljal, ali je referenčni projekt primerljiv v dokumentaciji v zvezi z oddajo tega naročila zahtevanemu projektu). Iz obrazložitve odločitve o oddaji naročila je sicer razbrati, da iz ponudbe vlagatelja izhaja, da »strokovnjak ni sodeloval na z razpisanimi deli primerljivih projektih, kot je to« zahtevano v točki 3.13 Navodil za pripravo ponudb, vendar pa iz nje ni razvidno, v katerem segmentu v okviru referenčnega dela strokovnjak ni sodeloval na z razpisanimi deli primerljivih projektih (ali pri izdelavi projektne dokumentacije na nivoju idejne zasnove (IDZ), IZN ali PZI ali pri izdelavi projektne dokumentacije za tire in spremljajoče tirne naprave ter objekte). V obrazložitvi odločitve o oddaji naročila tudi niso ustrezno predstavljeni razlogi za takšen zaključek (podatki v posameznih dokumentih, ki to dokazujejo). V posledici je pritrditi vlagatelju v zatrjevanjih, da v odločitvi o oddaji naročila naročnik »odločilnih dejstev ni navedel« (prvi odstavek na sedmi strani zahtevka za revizijo), da bi moral naročnik »jasno navesti« […] »strokovnjaka in referenčni posel, na katerega se očitek nanaša« (prvi odstavek na četrti strani zahtevka za revizijo), da »bi moral naročnik jasno povedati, kateri od« […] »navedenih strokovnjakov ne izpolnjuje« […] »referenčne zahteve« (drugi odstavek na četrti strani zahtevka za revizijo), pa tudi, da bi moral naročnik v odločitvi o oddaji naročila navesti konkretna dejstva, na »katerih temelji njegova ocena o nedopustnosti vlagateljeve ponudbe (torej, katero referenčno potrdilo ni ustrezno, glede na zahteve razpisa)« (tretji odstavek na šesti strani zahtevka za revizijo). Naročnik je (kot to v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo upravičeno poudarja vlagatelj) ključne podatke, ki so narekovali zaključek, da v ponudbi »navedeni strokovnjak ni sodeloval na z razpisanimi deli primerljivih projektih, kot je« zahtevano v točki 3.13 Navodil za pripravo ponudb, konkretiziral šele v odločitvi o zahtevku za revizijo (zlasti zadnja dva odstavka na strani 3 in prvi odstavek na zadnji strani odločitve o zahtevku za revizijo), s čimer vlagatelju ni omogočil, da bi se ob prejemu odločitve o oddaji naročila (in pred morebitno vložitvijo zahtevka za revizijo) lahko seznanil z njeno utemeljitvijo in preveril, ali je utemeljena ali ne, Državni revizijski komisiji pa (v posledici) ni omogočil izvajanja nadzora njene zakonitosti. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ni vsebinsko odločala o zatrjevanjih vlagatelja v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, po katerih »je odločitev naročnika vsebinsko nepravilna« (prvi odstavek na četrti strani), niti o zatrjevanju vlagatelja v zahtevku za revizijo, da »je njegova ponudba dopustna« (drugi odstavek na tretji strani).

Naročnik v odločitvi o oddaji naročila tudi ni z ničemer izrazil in izkazal, da se je odločil, da nekaterih informacij o oddaji naročila iz drugega in tretjega odstavka 90. člena ZJN-3 ni objavil, ker bi njihovo razkritje oviralo izvajanje zakona ali bi bilo sicer v nasprotju z javnim interesom, ker bi škodilo upravičenim poslovnim interesom javnega ali zasebnega gospodarskega subjekta ali ker bi lahko vplivalo na pošteno konkurenco med gospodarskimi subjekti (četrti odstavek 90. člena ZJN-3).

V posledici vsega doslej navedenega je vlagatelj v zahtevku za revizijo dokazal, da v odločitvi o oddaji naročila »pravnorelevantnih dejstev, ki bi jih bilo mogoče tudi objektivno gledano preveriti«, ni (drugi odstavek na šesti strani), dokazal pa je tudi, da odločitev o oddaji naročila »ni vsebinsko obrazložena« in da so razlogi v njej pavšalni, kar mu »onemogoča« uveljavljanje »z ustavo zagotovljen[e] pravic[e] do učinkovitega pravnega sredstva« (prvi odstavek na četrti strani). Upravičeno je tudi zatrjevanje vlagatelja, da »je naročnik s tem, ko je zgolj pavšalno navedel razloge za zavrnitev ponudbe vlagatelja, podal zgolj zaključek svojih ugotovitev, katerega pravna posledica se je odrazila v oceni o nedopustnosti ter posledični zavrnitvi vlagateljeve ponudbe, ni pa navedel konkretnih dejstev oziroma konkretnih okoliščin danega primera, ki so ga vodili k sprejemu omenjenega zaključka« (tretji odstavek na šesti strani zahtevka za revizijo).

Glede na navedeno je vlagatelj v zahtevku za revizijo dokazal tudi, da »naročnikova odločitev ni obrazložena na način, kot to zahteva zakon«, kar »kaže na netransparentnost odločitve, saj pravilnosti« […] »odločitve ni mogoče objektivno preveriti« (drugi odstavek na peti strani), v posledici pa je dokazal, da je naročnik z (neustrezno) vsebino obrazložitve odločitve o oddaji naročila v delu, ki se nanaša na vlagateljevo ponudbo, kršil tretji odstavek 90. člena ZJN-3 (v njegovi prvi alinei), v povezavi s prvim odstavkom 6. člena ZJN-3 (drugi odstavek na sedmi strani zahtevka za revizijo). Naročnik namreč v odločitvi o oddaji naročila ni navedel oziroma obrazložil razlogov za zavrnitev vlagateljeve ponudbe v vsebini, kot od njega to zahteva prva alinea tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, s tem pa tudi ni zagotovil, da bi bil ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku. Državna revizijska komisija v nadaljevanju zato ni odločala o tem, ali je naročnik z obrazložitvijo odločitve o oddaji naročila kršil še katero od določb ZJN-3 (zlasti njegov 5. oziroma 7. člen). Vsebinska presoja zahtevka za revizijo v preostalih delih namreč ne bi več vplivala na predmetno odločitev Državne revizijske komisije.

V posledici dosedanjih ugotovitev in zaključkov je Državna revizijska komisija tako na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev naročnika, kot izhaja iz dokumenta »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA po postopku oddaje naročil male vrednosti«, številka 60402-59/2016-6, z dne 23. 2. 2017.

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka oddaje tega naročila male vrednosti v delu, v katerem je bil razveljavljen, naročnika na podlagi druge povedi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, jo ob upoštevanju določb 90. člena ZJN-3 (v povezavi s prvim odstavkom 6. člena ZJN-3) ustrezno obrazloži, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V zahtevku za revizijo vlagatelj zahteva, da mu naročnik povrne strošek »taks[e] 1.161,44 EUR«, strošek »[z]astopanj[a] v postopku revizije po odv. tarifi 40/1 – 1100 točk, 504,90 EUR in 22% DDV« ter »materialn[e] strošk[e] po odv. tarifi 3/11«, vse skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi vred. V opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo pa vlagatelj zahteva, da mu naročnik povrne še strošek »Prv[e] pripravljaln[e] vlog[e] po odv. tarifi 40/2« in »materialn[e] strošk[e] 2%«, oboje prav tako skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi vred.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del prve povedi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je vlagatelju (upoštevaje predvsem 70. člen ZPVPJN) priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške:
– strošek plačane dolžne takse (za postopek pravnega varstva) v znesku 1.161,44 EUR,
– strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo v znesku 504,90 EUR (1.100 točk), ki ga je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju 1. točke tarifne številke 40 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa),
– izdatke za zahtevek za revizijo v pavšalnem znesku 9,64 EUR (21 točk), ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena Odvetniške tarife,
– 22 % davek na dodano vrednost v znesku 111,08 EUR na strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo, izračunan na podlagi drugega odstavka 2. člena (v povezavi z drugim odstavkom 12. člena) Odvetniške tarife, ob upoštevanju prvega odstavka 41. člena Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 117/2006 in sprem.). Iz »Seznam[a] davčnih zavezancev – pravne osebe«, dostopnega na spletni strani Republike Slovenije, Ministrstva za finance, Finančne uprave Republike Slovenije, je namreč razbrati, da je pooblaščena odvetniška družba, ki zastopa vlagatelja, na seznamu davčnih zavezancev vpisana kot davčni zavezanec,
skupaj torej 1.787,06 EUR.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da ostali stroški, za katere je vlagatelj v tem postopku pravnega varstva zahteval povračilo, v konkretnem primeru niso potrebni (peti odstavek 70. člena ZPVPJN, v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife) oziroma za priznanje njihovega povračila v Odvetniški tarifi ni najti ustrezne pravne podlage. V navezavi na stroške, priglašene v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ti niso bili potrebni iz razloga, ker v zadevnem primeru prispevek vlagatelja k rešitvi zadeve v vsebini, kot izhaja iz opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Dejstva, ki so narekovala ugoditev zahtevku za revizijo, v celoti izhajajo že iz dokumentacije, ki jo je Državni revizijski komisiji odstopil naročnik.

Državna revizijska komisija je rok za povračilo stroškov vlagatelju določila v 15 dneh od prejema tega sklepa (in ne »v 15 dneh od odločitve o zahtevku za revizijo«) ter posledično priznala obrestni del stroškovnega zahtevka od izteka navedenega roka. Skladno s 313. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem.), v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, namreč rok za izpolnitev dajatve začne teči prvi dan po vročitvi prepisa sodbe stranki, ki ji je naložena izpolnitev. Naročnik ne more izpolniti obveznosti oziroma priti v zamudo z njeno izpolnitvijo preden ne prejme odločitve Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo, s katero se odloči o njegovi obveznosti povračila stroškov.

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 1.787,06 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 25. 4. 2017


Predsednica senata
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije




























Vročiti:
– Slovenske železnice, d. o. o., Kolodvorska ulica 11, 1000 Ljubljana
– Odvetniška družba Marovt in partnerji, d. o. o., Rozmanova ulica 12, 1000 Ljubljana
– TIRING inženiring, d. o. o, Trzin, Motnica 11, 1236 Trzin
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:
– v spis zadeve, tu

Natisni stran