018-044/2017 epublika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter Nine Velkavrh in Tadeje Pušnar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »A-35/16 - G; Sanacija brežine »Sestre Logar« na cesti R2-428/1252 Sestre Logar – Pavličevo sedlo od km 0,705 do km 0,850«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Rafael, d.o.o., Savska cesta 24, Sevnica, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Vrtačnik, d.o.o, Beethovnova 9, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 25.4.2017

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila »A-35/16 - G; Sanacija brežine »Sestre Logar« na cesti R2-428/1252 Sestre Logar – Pavličevo sedlo od km 0,705 do km 0,850«, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 43001-74/2016/13 47 (410), z dne 12.1.2017.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 4.379,86 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po odprtem postopku, je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 24.3.2016, pod št. objave JN2084/2016.

Naročnik je z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 43001-74/2016/13 47 (410), z dne 12.1.2017 predmetno javno naročilo oddal v izvedbo ponudniku P.E.D. Sava, d.o.o., Maistrov trg 13, Kranj (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve navedene odločitve izhaja, da je naročnik ponudbo ponudnika PNEV–CAR NOVA, d.o.o., in vlagateljevo ponudbo, ki sta se glede na merilo za izbiro ponudbe (tj. najnižja ponudbena cena) uvrstili pred ponudbo izbranega ponudnika, izločil iz postopka. V zvezi z vlagateljevo ponudbo je naročnik navedel, da je bil vlagatelj pozvan k predložitvi dodatnih pojasnil in dokazil, vendar dopolnitve ponudbe (situacije izvršenih referenčnih del, pogodbe za referenčna dela, zapisniki, imenovanje odgovorne osebe) ni predložil v slovenskem jeziku, kot je bilo zahtevano v točki 4.1. Navodil za pripravo ponudbe.

Vlagatelj je z vlogo z dne 24.1.2017 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila, naročnikovo ponovno odločanje o izboru najugodnejše ponudbe in povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik z izločitvijo njegove ponudbe kršil določbe Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) in razpisne dokumentacije. Vlagatelj je izpolnil zahtevo iz točke 4.1 Navodil za pripravo ponudbe, saj je ponudbeno dokumentacijo (oz. listine, ki sestavljajo ponudbeno dokumentacijo) izpolnil v slovenskem jeziku. Na podlagi naročnikove zahteve po dopolnitvi (oz. spremembi) ponudbe je predložil dodatna dokazila (s katerimi je izkazoval izpolnjevanje zahtev iz točke 3.1.3.4 in točke 3.1.4 Navodil za pripravo ponudbe), ki so delno v slovenskem, delno v hrvaškem jeziku. Predložitev dodatnih dokazil v razpisni dokumentaciji ni bila zahtevana, saj si je naročnik v točki 3.1.3.4 in točki 3.1.4 Navodil za pripravo ponudbe zgolj pridržal pravico do preveritve navedb in predložitve dodatnih dokazil. Zato dodatna dokazila niso obvezni del (prvotne) ponudbe in se nanje zahteva iz točke 4.1 Navodil za pripravo ponudbe ne nanaša. Vlagatelj nadalje zatrjuje, da ZJN-2 dovoljuje predložitev ponudbe v tujem jeziku, prav tako ZJN-2 omogoča naročniku, da zahteva prevod ponudbe z določitvijo ustreznega roka. Naročnik je, zgolj formalno nepopolno ponudbo vlagatelja, preuranjeno zavrnil kot nepopolno, saj vlagatelju ni določil (primernega) roka za dostavo uradnih prevodov, kot to določa drugi odstavek 23. člena ZJN-2. Šele če vlagatelj v dodatno postavljenem roku ne bi zagotovil prevodov, bi naročnik lahko takšno ponudbo izločil kot nepopolno. Vlagatelj izpostavlja tudi odločitvi Državne revizijske komisije, št. 018-16/2016 z dne 3.3.2016, in št. 018-204/2012 z dne 22.8.2012. Vlagatelj še dodaja, da je predmetni naročnik v enem izmed prejšnjih postopkov oddaje javnega naročila (brez dodatnega poziva na uraden prevod) izbral vlagateljevo ponudbo, čeprav je vlagatelj ob enaki zahtevi razpisne dokumentacije predložil dodatna dokazila v tujem jeziku.

Naročnik je izbranega ponudnika z dopisom z dne 30.1.2017, ki je bil izbranemu ponudniku vročen dne 2.2.2017, obvestil o vložitvi zahtevka za revizijo in ga seznanil s pravico do opredelitve do revizijskih navedb. Izbrani ponudnik se do navedb vlagatelja ni opredelil.

Naročnik je s sklepom z dne 20.2.2017 zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevo za povračilo stroškov pravnega varstva. Naročnik navaja, da je v točki 4.1. Navodil za pripravo ponudbe zahteval predložitev ponudbene dokumentacije v slovenskem jeziku. Ker se je pri preverjanju vlagateljeve ponudbe naročniku vzbudil dvom o izpolnjevanju zahtev razpisne dokumentacije, je vlagatelja pozval k pojasnilom, dopolnitvi oz. k spremembi ponudbe v zvezi z referencami odgovornega vodje posameznih del D.U., gospodarskega subjekta Monterra, d.o.o., in gospodarskega subjekta Rafael, d.o.o. V pozivu je naročnik zahteval, da mora biti iz dodatnih dokazil nedvoumno razvidno izkazovanje referenčnih zahtev, prav tako je vlagatelja v pozivu opozoril na možnost izločitve njegove ponudbe. Vlagatelj bi moral odgovor na poziv pripraviti z vso skrbnostjo in predložiti zahtevane listine na način, da ovrže naročnikove dvome. Vlagatelj je, kljub točki 4.1. Navodil in kljub naročnikovem dvomu o izpolnjevanju pogojev, del dokumentacije predložil v slovenskem jeziku, del ključnih dokumentov pa v hrvaškem jeziku. Vlagatelj ponudbe ni ustrezno dopolnil, saj bi moral dodatna dokazila predložiti na način, da bi nedvoumno izkazal izpolnjevanje pogojev, česar iz vlagateljeve dopolnitve ni mogoče ugotoviti. Dodatna dokazila predstavljajo sestavni del ponudbe, saj si je naročnik v razpisni dokumentaciji pridržal pravico, da navedbe preveri ter zahteva dokazila o uspešni izvedbi referenčnega dela. Stališče, da je dopolnitev ponudbe sestavni del ponudbe, je zavzela tudi Državna revizijska komisija. Določba 78. člena ZJN-2 ne govori o formalni pomanjkljivosti ponudbe v primeru, ko je dopolnitev oz. sprememba ponudbe neustrezna, ampak to dejstvo postavi kot izločitven razlog. V zvezi z vlagateljevimi navedbami o ravnanju naročnika v drugih postopkih javnega naročanja naročnik pojasnjuje, da je vsako javno naročilo samostojna in zaključena celota, ki jih med seboj ni mogoče primerjati.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 23.2.2017 odstopil dokumentacijo v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Ker odstopljena dokumentacija ni bila popolna, je Državna revizijska komisija naročnika pozvala k dopolnitvi. Naročnik je zahtevano manjkajočo dokumentacijo posredoval z dopisom z dne 8.3.2017 in dopisom z dne 13.3.2017. Naročnik je po elektronski pošti dne 9.3.2017 Državni revizijski komisiji posredoval vlagateljevo vlogo z dne 27.2.2017.

Vlagatelj v vlogi z dne 27.2.2017, s katero se je opredelil do navedb naročnika, vztraja pri revizijskih navedbah.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.


Med strankama je sporno, ali je naročnik zakonito izločil vlagateljevo ponudbo iz postopka oddaje javnega naročila. V skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb oziroma spremembi ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2 izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Ponudbe, ki ji ni mogoče očitati neizpolnjevanja pogojev in zahtev iz razpisne dokumentacije in tudi ne kakšnih drugih pomanjkljivosti, naročnik ne sme označiti za nepopolno, temveč jo mora uvrstiti v ocenjevanje in jo oceniti v skladu z vnaprej določenimi merili za izbiro ponudbe.

Kot izhaja iz izpodbijane odločitve o oddaji naročila, je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil iz postopka, ker vlagatelj dopolnitve ponudb (situacije izvršenih referenčnih del, pogodbe za referenčna dela, zapisniki, imenovanje odgovorne osebe) ni predložil v slovenskem jeziku.

Zahteve glede jezika ponudbenih dokumentov je naročnik določil v točki 4.1 »Ponudbena dokumentacija« Navodil za pripravo ponudbe, in sicer:
»Ponudbena dokumentacija mora biti napisana v slovenskem jeziku ter izdelana skladno z zahtevami in predlogami iz razpisne dokumentacije. Sestavljajo jo naslednje listine:
– Ponudba
– Podatki o gospodarskem subjektu
– Dokazila o izpolnjevanju pogojev za priznanje sposobnosti
– Specifikacija naročila in predračun
– Zavarovanje za resnost ponudbe.
Listine se izpolni ter podpiše in žigosa, kjer je to določeno. […] Sestavni del ponudbe je tudi zgoščenka (CD) z elektronsko kopijo vseh ponudbenih listin v »pdf« zapisu […]«.

Pogoje za priznanje sposobnosti in dokazila o izpolnjevanju pogojev za priznanje sposobnosti je naročnik določil v točki 3 »Pogoji in merila za izbor ponudb« Navodil za pripravo ponudbe. V točki 3.1.3.3. Navodil za pripravo ponudbe je naročnik je zahteval, da ponudniki imenujejo odgovornega vodjo del, ki (med drugim) izpolnjuje pet referenčnih zahtev, navedenih od točke a do točke e. V točki 3.1.3.4 Navodil za pripravo ponudbe je naročnik dopustil, da ponudniki, če imenovani odgovorni vodja del ne zagotavlja zahtevanih referenc od točk a do c, za vodenje te vrste del imenujejo odgovornega vodjo posameznih del z referencami za to vrsto del.

Kot dokazilo o izpolnjevanju (točke 3.1.3.3. in) točke 3.1.3.4. Navodil za pripravo ponudbe je naročnik predvidel izjavo ponudnika. Naročnik je namreč zahteval, da ponudniki izpolnijo in podpišejo obrazec »Podatki o kadrovskih zmogljivostih«, ki ga je vnaprej pripravil naročnik. V navedeni obrazec so ponudniki vpisali podatke o imenovanem kadru in o referencah nominiranega kadra (naziv gradnje oz. del, vrednost del, datum dokončanja del in opis del s količinami). Kot opombo točki 3.1.3.4 Navodil za pripravo ponudbe je naročnik (smiselno) zapisal:
»Naročnik si pridržuje pravico, da navedbe preveri ter zahteva dokazila o zagotovitvi odgovornega vodje posameznih del (dokazilo o zaposlitvi, pogodbo ali drug enakovreden dokument) ter dokazilo o izobrazbi, kvalifikaciji in o navedenih referencah«.

V točki 3.1.4 »Reference« Navodil za pripravo ponudbe je naročnik določil pet referenčnih zahtev, ki jih mora izkazati ponudnik. Kot dokazilo o izpolnjevanju izpostavljene zahteve je naročnik predvidel izjavo gospodarskega subjekta, ki nastopa v ponudbi. Naročnik je namreč zahteval, da gospodarski subjekti izpolnijo in podpišejo obrazec »Podatki o referenčnem delu«, ki ga je vnaprej pripravil naročnik. V navedeni obrazec so gospodarski subjekti, ki nastopajo v ponudbi, vpisali svoje podatke in podatke o referenčnem poslu, na katerega se sklicujejo. Kot opombo k točki 3.1.4 Navodil za pripravo ponudbe je naročnik zapisal:
»Naročnik si pridržuje pravico, da navedbe preveri ter zahteva dokazila (na primer: pogodbo z investitorjem ali delodajalcem, končni obračun, potrdilo o izplačilu, izvajalsko zasedbo,...) o uspešni izvedbi referenčnega dela«.

Pregled vlagateljeve ponudbe, predložene do poteka roka za oddajo ponudb, pokaže, da je vlagatelj v ponudbeno dokumentacijo (med drugim) predložil izpolnjen in podpisan obrazec »Podatki o kadrovskih zmogljivostih«, iz katerega izhaja, da je vlagatelj za D.U., ki je imenovan kot odgovorni vodja posameznih del, navedel štiri referenčne posle. Iz izpolnjenih in podpisanih obrazcev »Podatki o referenčnem delu«, ki se nahajajo v vlagateljevi ponudbi, je razvidno, da se gospodarski subjekt Monterra, d.o.o., ki nastopa kot podizvajalec, sklicuje na šest referenčnih poslov.

Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je naročnik na vlagatelja naslovil dopis »Poziv za predložitev dodatnih pojasnil in dokazil oziroma za spremembo ponudbe« z dne 7.11.2016 (v nadaljevanju: poziv z dne 7.11.2016). V izpostavljenem pozivu je naročnik zahteval pojasnila v zvezi z odgovornim vodjo posameznih del (katere referenčne zahteve pokriva posamezni imenovani odgovorni vodja posameznih del), »potrditev« obrazca »Podatki o kadrovskih zmogljivostih« za imenovanega D.U. s strani podizvajalca in spremembo ponudbe v delu, ki se nanaša na referenco, na katero se je skliceval subjekt Rafael d.o.o.. Ker med strankama ni sporno, ali je vlagatelj ravnal skladno z izpostavljenim delom poziva z dne 7.11.2016, se tudi Državna revizijska komisija do navedenega ni opredeljevala.

Nadalje je naročnik v pozivu z dne 7.11.2016 navedel referenčne posle, ki izhajajo iz obrazca »Podatki o kadrovskih zmogljivostih« za imenovanega D.U., ter v nadaljevanju zapisal:
»Naročnik zgoraj navedenih referenc ni bila Direkcija RS za infrastrukturo, zato vas pozivamo k dodatni predložitvi dokazil ali spremembi ponudbe, iz česar bo nedvoumno razvidno izkazovanje referenčnih zahtev. Iz dokazil mora biti razvidna udeležba odgovornega vodje posameznih del D.U. v poslu, skladnost referenčnih del z zahtevanimi deli, obseg del ter da so dela uspešno zaključena in prevzeta (npr. pogodba, končni obračun, zapisnik o prevzemu, uporabno dovoljenje ali drug enakovreden dokument)«.

Naročnik je nadalje v pozivu z dne 7.11.2016 navedel referenčne posle, na katere se sklicuje podizvajalec Monterra, d.o.o., ter zapisal:
»Naročnik zgoraj navedenih referenc ni bila Direkcija RS za infrastrukturo, zato vas pozivamo k dodatni predložitvi dokazil ali spremembi ponudbe, ki izpolnjujejo zahtevane reference iz točke 3.1.4. Navodil za pripravo ponudbe. Iz predloženih dokazil mora biti razvidno, da je gospodarski subjekt navedena referenčna dela sam neposredno (z lastnimi znanji in zmogljivostmi) tudi izvedel. Potrebno je predložiti dokazila, iz katerih bo razviden obseg referenčnih del, skladnost referenčnih del z zahtevanimi deli, obseg del ter da so dela uspešno zaključena in prevzeta (npr. pogodba, končni obračun, zapisnik o prevzemu, uporabno dovoljenje ali drug enakovreden dokument)«.

Naročnik je v pozivu z dne 7.11.2016 še zapisal »Po določilih zakona in razpisne dokumentacije se ponudba izloči, če ponudnik v določenem roku ne predloži zahtevanih pojasnil oziroma dokazil ali če ne upošteva naročnikovih določil«.

Vlagatelj je naročniku dne 14.11.2016 posredoval dodatno dokumentacijo. Ob upoštevanju, da je naročnik vlagatelja pozval »k dodatni predložitvi dokazil ali spremembi ponudbe« gre najprej ugotoviti, da niti naročnik niti vlagatelj ne zatrjujeta, da je vlagatelj s posredovano dodatno dokumentacijo spreminjal ponudbo v delu, ki se nanaša na reference podizvajalca Monterra, d.o.o., oz. v delu, ki se nanaša na reference nominiranega D.U. Iz navedb naročnika in vlagatelja izhaja, da oba (smiselno) zatrjujeta, da je vlagatelj s posredovano dokumentacijo predložil dodatna dokazila, ki se nanašajo (oz. naj bi se nanašala) na reference, ki jih je vlagatelj navedel v ponudbi. Iz posredovane dodatne dokumentacije je razvidno, kar med strankama ni sporno, da je vlagatelj predložil dodatna dokazila o referenčnih poslih deloma v slovenskem jeziku (in sicer Podizvajalska pogodba, št. 4640/IX-15, z dne 13.10.2015), deloma pa v tujem (hrvaškem) jeziku (in sicer vsa ostala dodatna dokazila).

Slednje, torej predložitev dodatnih dokazil o referenčnih poslih v tujem jeziku, je naročnik tudi navedel kot razlog za izločitev vlagateljeve ponudbe. Naročnik je namreč v izpodbijani odločitvi o oddaji naročila navedel, da vlagatelj »dopolnitve ponudbe (situacije izvršenih referenčnih del, pogodbe za referenčna dela, zapisniki, imenovanje odgovorne osebe)« ni predložil v slovenskem jeziku. Pritrditi gre sicer naročniku, da je dopolnitev ponudbe v smislu 78. člena ZJN-2 sestavni del ponudbe, posledično mora biti tudi dopolnitev ponudbe skladna z zahtevami razpisne dokumentacije. Vendar predložitve dodatnih dokazil o referenčnih poslih, ki jih je zahteval naročnik v pozivu z dne 7.11.2016, v obravnavanem primeru ni mogoče šteti kot dopolnitve ponudbe v smislu 78. člena ZJN-2. Dopolnitev ponudbe na podlagi določbe 78. člena ZJN-2 je namreč namenjena odpravi formalno nepopolne (prvotno) predložene ponudbe, s čimer slednja postane popolna. V obravnavanem primeru vlagatelj ponudbe v izpostavljenem delu ni dopolnjeval z manjkajočimi zahtevanimi dokumenti ali podatki. Naročnik je namreč za dokazovanje zahtev iz točke 3.1.3.4 in 3.1.4 Navodil za pripravo ponudbe zahteval le predložitev izpolnjenih obrazcev »Podatki o kadrovskih zmogljivostih« in »Podatki o referenčnem delu«, ne pa tudi dodatne dokumentacije (tj. »npr. pogodba, končni obračun, zapisnik o prevzemu, uporabno dovoljenje ali drug enakovreden dokument«), ki jo je naročnik zahteval v pozivu z dne 7.11.2016. Dokazila, zahtevana v točki 3.1.3.4 in točki 3.1.4 Navodil za pripravo ponudbe, je vlagatelj predložil v ponudbeno dokumentacijo. Da bi naročnik pri pregledu vlagateljeve ponudbe ugotovil formalne nepopolnosti v izpostavljenem delu vlagateljeve ponudbe, iz naročnikovega poziva z dne 7.11.2016 ne izhaja. Pri tem gre še dodati, da naročnik niti v izpodbijani odločitvi o oddaji naročila niti v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo ne zatrjuje, da je vlagatelj predložil neustrezno izpolnjene obrazce »Podatki o kadrovskih zmogljivostih« in obrazce »Podatki o referenčnem delu«. Naročnik namreč ne zatrjuje, da je vlagatelj izpostavljene obrazce izpolnil v tujem jeziku, niti ne zatrjuje, da iz podatkov, navedenih v izpostavljenih obrazcih, ne izhaja izpolnjevanje naročnikovih zahtev.

Da v obravnavanem primeru predložitve dodatnih dokazil o referenčnih poslih ni mogoče šteti kot dopolnitve ponudbe v smislu 78. člena ZJN-2, ne more spremeniti dejstvo, da si je naročnik v točki 3.1.3.4 in točki 3.1.4 Navodil za pripravo ponudbe pridržal pravico, da preveri navedbe ter zahteva dodatna dokazila o uspešni izvedbi referenčnih poslov. Z navedenim je naročnik namreč ponudnike zgolj seznanil o preverjanju ponudb v smislu 77. člena ZJN-2, prav tako je naročnik vnaprej seznanil ponudnike, da jih bo, če bo potreboval dodatna dokazila o referenčnih poslih oz. o navedbah v obrazcih »Podatki o kadrovskih zmogljivostih« in »Podatki o referenčnem delu«, pozval na predložitev le-teh. Naročnikov poziv z dne 7.11.2016 na predložitev dodatnih dokazil o referenčnih poslih gre tako šteti kot poziv v smislu 77. člena ZJN-2, s katerim je naročnik preverjal podatke v vlagateljevi ponudbi. Navedeno je razvidno tudi iz vsebine poziva z dne 7.11.2016, v katerem je naročnik zapisal, da (predmetni) naročnik ni bil referenčni naročnik, »zato vas pozivamo k dodatni predložitvi dokazil«, iz katerih bo razvidno izkazovanje referenčnih zahtev. Iz navedenega izhaja, da naročnik referenčnih poslov, ki jih je vlagatelj v ponudbi navedel za nominiranega D.U. in podizvajalca Monterra, d.o.o., ne pozna, posledično pa (resničnosti) vlagateljevih navedb o referenčnih poslih (v obrazcih »Podatki o kadrovskih zmogljivostih« in »Podatki o referenčnem delu«) ne more preveriti sam.

V obravnavani zadevi je zato potrebno odgovoriti na vprašanje, ali je bil naročnik upravičen vlagateljevo ponudbo izločiti iz razloga, ker je vlagatelj predložil dodatna dokazila o referenčnih poslih, zahtevana z namenom preveritve vlagateljeve ponudbe, (deloma) v tujem jeziku.

Najprej gre v zvezi v vlagateljevimi navedbami, da je naročnik v nekem drugem postopku javnega naročanja, ob podobnem dejanskem stanju, brez dodatnega pozivanja na prevod predloženih dokazil izbral njegovo ponudbo kot najugodnejšo, pojasniti, da vlagatelj s sklicevanjem na ravnanje naročnika v drugem postopku javnega naročanja ne more izkazati nezakonitega ravnanja naročnika v predmetnem postopku javnega naročanja. Pritrditi gre naročniku, da se vsak postopek oddaje javnega naročila vodi kot zaključena in samostojna celota, zato ravnanja naročnika v določenem postopku javnega naročanja ne morejo predstavljati argumenta oziroma zakonite podlage za ravnanja naročnikov v tem postopku javnega naročanja. Državna revizijska komisija zato izpostavljenih navedb vlagatelja v nadaljevanju ni vsebinsko presojala.

Pritrditi gre naročniku, da je v točki 4.1. Navodil za pripravo ponudbe zahteval predložitev ponudbene dokumentacije v slovenskem jeziku. Vendar ne gre spregledati, da je naročnik izrecno opredelil dokumente oz. listine, ki sestavljajo ponudbeno dokumentacijo. Ponudniki so bili tako dolžni v slovenskem jeziku predložiti »Dokazila o izpolnjevanju pogojev za priznanje sposobnosti«, kar pomeni, da so bili ponudniki, za dokazovanje zahtev iz točke 3.1.3.4 in točke 3.1.4. Navodil za pripravo ponudbe, dolžni v ponudbeno dokumentacijo predložiti v slovenskem jeziku izpolnjene in podpisane obrazce »Podatki o kadrovskih zmogljivostih« in »Podatki o referenčnem delu«. Ni pa mogoče šteti, da se zahteva točke 4.1. Navodil za pripravo ponudbe nanaša tudi na dodatno dokumentacijo, ki jo naročnik zahteva z namenom preveritve navedb v ponudbi, in torej tudi ne na dodatna dokazila o referenčnih poslih, ki jih je naročnik zahteval v pozivu z dne 7.11.2016, in sicer »npr. pogodba, končni obračun, zapisnik o prevzemu, uporabno dovoljenje ali drug enakovreden dokument«. Po poteku roka za prejem ponudb naročnik ne sme več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije (tretji odstavek 71. člena ZJN-2), niti dati jasni določbi razpisne dokumentacije z drugačno interpretacijo njene vsebine povsem drugega pomena. Naročnikova (smiselna) razlaga točke 4.1. Navodil za pripravo ponudbe, in sicer da morajo ponudniki dodatna dokazila o referenčnih poslih, ki jih bo naročnik (mogoče) zahteval za namen preveritve ponudb, predložiti v slovenskem jeziku oz. (skupaj) s prevodom v slovenski jezik, bi po poteku roka za predložitev ponudb dajala nov ali drugačen pomen obstoječim določbam razpisne dokumentacije, kar bi pomenilo kršitev tretjega odstavka 71. člena ZJN-2, kršitev načela transparentnosti javnega naročanja (8. člen ZJN-2) ter enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2). Državna revizijska komisija zato ne more slediti smiselnim navedbam naročnika, da točka 4.1. Navodil za pripravo ponudbe predstavlja podlago za izločitev ponudbe iz razloga predložitve dodatnih dokazil o referenčnih poslih v tujem jeziku.

Tudi v pozivu z dne 7.11.2016 naročnik od vlagatelja ni izrecno zahteval predložitve dodatnih dokazil o referenčnih poslih v slovenskem jeziku (oz. skupaj s prevodom v slovenski jezik). Naročnikove zahteve k predložitvi dokazil, iz katerih bo »nedvoumno razvidno« izpolnjevanje referenčnih zahtev, ni mogoče razumeti kot zahteve k predložitvi dodatnih dokazil v slovenskem jeziku (oz. k predložitvi dodatnih dokazil, skupaj s prevodom v slovenski jezik), kot to smiselno zatrjuje naročnik. Izpostavljeno zahtevo gre namreč razumeti na način, da mora vlagatelj predložiti takšna dokazila, ki bodo po vsebini dokazovala, da posamezni referenčni posli, ki jih je vlagatelj navedel v ponudbi, izpolnjujejo tiste zahteve razpisne dokumentacije, ki jih je naročnik tudi opredelil v pozivu (tj. udeležba D.U. v referenčnih poslih, dejanska izvedba referenčnih poslov s strani podizvajalca, skladnost referenčnih del z zahtevanimi, obseg del in uspešen zaključek referenčnega dela). Posledično tudi naročnikovo opozorilo v pozivu z dne 7.11.2016, in sicer, da bo ponudba izločena, če vlagatelj »v določenem roku ne predloži zahtevanih pojasnil oziroma dokazil ali če ne upošteva naročnikovih določil«, ni mogoče razumeti na način, da bo vlagateljeva ponudba izločena, če vlagatelj dodatnih dokazil o referenčnih poslih ne bo predložil v slovenskem jeziku (oz. skupaj s prevodom v slovenski jezik). Pritrditi gre naročnikovim navedbam, da mora ponudnik pri posredovanje dodatnih dokazil (kot tudi ponudbene dokumentacije) ravnati z vso potrebno skrbnostjo, vendar od ponudnikov ni mogoče zahtevati več ali drugače, kot je od njih vnaprej zahteval naročnik.

Niti iz zahtev razpisne dokumentacije niti iz poziva z dne 7.11.2016 torej ne izhaja naročnikova zahteva, ki bi vlagatelju nalagala predložitev dodatnih zahtevanih dokazil o referenčnih poslih v slovenskem jeziku oz. predložitev dodatnih zahtevanih dokazil o referenčnih poslih, skupaj s prevodom v slovenski jezik.

ZJN-2 v prvi povedi prvega odstavka 23. člena določa, da poteka postopek javnega naročanja v slovenskem jeziku. Medtem ko ZJN-2 ne določa natančnejših pravil v zvezi z jezikom dokumentacije, namenjene za preverjanje ponudb, pa ZJN-2 v zvezi z jezikom ponudbene dokumentacije določa, da lahko naročnik v razpisni dokumentaciji dopusti predložitev (dela) ponudbe v tujem jeziku (prvi odstavek 23. člena ZJN-2). V tem primeru lahko naročnik, če ob pregledovanju in ocenjevanju ponudb meni, da je treba del ponudbe, ki ni predložen v slovenskem jeziku, uradno prevesti v slovenski jezik, to zahteva in ponudniku določi ustrezni rok. Stroške prevoda nosi ponudnik (drugi odstavek 23. člena ZJN-2). Če naročnik v razpisni dokumentaciji ne dopusti predložitve (dela) ponudbe v tujem jeziku, je ponudba, katere del je v tujem jeziku, skladno z določbami 78. člena ZJN-2, formalno nepopolna ponudba (glej npr. odločitvi Državne revizijske komisije, št. 018-16/2016 z dne 3.3.2016, in št. 018-268/2012-3 z dne 3. 10. 2012). V primeru formalno nepopolne ponudbe je naročnik dolžan upoštevati določila 78. člena ZJN-2 in vlagatelja pozvati na odpravo ugotovljene pomanjkljivosti, pri čemer skladno z določilom 78. člena ZJN-2 naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Iz navedenega izhaja, da skladno z določbami ZJN-2 predložitev (dela) ponudbe v tujem jeziku ni razlog za neposredno izločitev takšne ponudbe, ampak lahko naročnik, če razpolaga z ustreznim strokovnim znanjem, upošteva (ponudbene) navedbe v tujem jeziku, v nasprotnem primeru pa mora ponudnika pozvati, da v ustreznem roku predloži prevod (dela) ponudbe, ki je v tujem jeziku, v slovenskem jeziku.

Obravnavani primer, ko je vlagatelj predložil dodatno dokumentacijo, namenjeno za preverjanje navedb v njegovi ponudbi, v tujem jeziku, je primerljiva s položajem, ko ponudnik predloži del ponudbene dokumentacije v tujem jeziku. Zato je potrebno določbe ZJN-2 v zvezi z jezikom ponudbene dokumentacije smiselno uporabiti tudi v obravnavani zadevi. Če predložitev ponudbene dokumentacije v tujem jeziku ne more biti razlog za takojšnjo (neposredno) izločitev takšne ponudbe, potem (toliko bolj) tudi predložitev dokumentacije, namenjene za preverjanje ponudb, v tujem jeziku ne more biti razlog za takojšnjo (neposredno) izločitev takšne ponudbe. To pomeni, da lahko naročnik, če razpolaga z ustreznim strokovnim znanjem (oz. znanjem tujega jezika), preveri navedbe v ponudbi na podlagi dodatnih dokazil o referenčnih poslih v tujem jeziku. V nasprotnem primeru, če naročnik ne razpolaga z ustreznim strokovnim mnenjem (poznavanje tujih jezikov namreč ni dolžnost naročnika), mora ponudnika pozvati, da v ustreznem roku predloži v slovenski jezik prevedeno dokumentacijo, ki jo je vlagatelj prvotno predložil v tujem jeziku. Na podlagi naknadno predložene prevedene dokumentacije mora nato preveriti navedbe v vlagateljevi ponudbi.

V obravnavanem primeru je naročnik po prejemu vlagateljevih dodatnih dokazil o referenčnih poslih v tujem jeziku vlagateljevo ponudbo izločil, ne da bi pred tem bodisi preveril, ali iz predložene dokumentacije v tujem jeziku izhaja izpolnjevanje naročnikovih zahtev, bodisi vlagatelja pozval na predložitev prevoda predloženih dodatnih dokazil o referenčnih poslih v slovenski jezik. Zato gre ugotoviti, da je vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo izkazal, da je naročnik s tem, ko je njegovo ponudbo izločil iz postopka (zgolj) zaradi predložitve dodatnih dokazil o referenčnih poslih, zahtevanih z namenom preverjanja vlagateljeve ponudbe, v tujem jeziku, kršil prvi odstavek 80. člena ZJN-2. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev naročnika o oddaji predmetnega javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 43001-74/2016/13 47 (410), z dne 12.1.2017.

V zvezi z vlagateljevim predlogom, »da naročnik ponovno odloči o izboru najugodnejšega ponudnika« Državna revizijska komisija še pojasnjuje, da ima v revizijskem postopku zgolj kasatorična pooblastila, kar pomeni, da lahko naročnikova ravnanja v primeru ugotovljenih kršitev le razveljavi, ne more pa odločiti, na kakšen način naj naročnik zaključi postopek oddaje javnega naročila (»odločitev o izboru najugodnejšega ponudnika« namreč ni edini možni zaključek postopka oddaje javnega naročila).

Z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila se postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2, v povezavi z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija naročnika (z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen), na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN, napotuje, da sprejme eno od odločitev, ki jih v zvezi z zaključkom postopka oddaje javnega naročila predvideva ZJN-2. Če se bo naročnik odločil, da bo nadaljeval postopek javnega naročanja s sprejemom nove odločitve o oddaji javnega naročila, naj (če razpolaga z zadostnim znanjem tujega jezika) na podlagi predloženih dodatnih dokazil o referenčnih poslih preveri vlagateljeve navedbe v ponudbi, če pa naročnik ne razpolaga z zadostnim znanjem tujega jezika, naj vlagatelja pozove na predložitev prevoda (predloženih) dodatnih dokazil o referenčnih poslih v slovenskem jeziku.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN in skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: OT), kot potrebne priznala naslednje priglašene stroške:
– strošek dolžne vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 3.412,77 EUR,
– strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo v višini 951,97 EUR (1.700 točk), ki ga je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju 1. točke tarifne številke 40 OT, ob upoštevanju vrednosti točke, povečano za 22% DDV,
– izdatke v pavšalnem znesku v višini 15,12 EUR (27 točk), ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena OT, ob upoštevanju vrednosti točke, povečano za 22% DDV.

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala presežka nad priznanimi stroški za strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo in za izdatke v pavšalnem znesku, saj glede na vrednost spora (vrednost ponudbe izbranega ponudnika z DDV znaša 170.638,81 EUR) za njuno priznanje ni podlage v OT. Državna revizijska komisija vlagatelju tudi ni priznala priglašenega stroška za odvetniške storitve za opredelitev do navedb naročnika (vloga z dne 27.2.2017), saj ta v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife). Navedbe v vlagateljevi vlogi z dne 27.2.2017 niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

Državna revizijska komisija je skladno s 313. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP), v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, določila 15-dnevni rok za plačilo priznanih stroškov, ki teče od vročitve (prejema) tega sklepa naročniku (in ne 15-dnevni rok od pravnomočnosti odločitve o zahtevku za revizijo, kot je to predlagal vlagatelj) ter posledično priznala obrestni del stroškovnega zahtevka od izteka navedenega roka.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne stroške priznala stroške v višini 4.379,86 EUR, ki mu jih je dolžan povrniti naročnik v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, 25.4.2017

Predsednica senata:
mag. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana,
- Odvetniška pisarna Vrtačnik, d.o.o, Beethovnova 9, 1000 Ljubljana,
- P.E.D. Sava, d.o.o., Maistrov trg 13, 4000 Kranj,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran