018-041/2017 Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Nine Velkavrh, kot predsednice senata, ter Tadeje Pušnar in mag. Mateje Škabar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Okoljsko manj obremenjujoče upravljanje in vzdrževanje objektov ter vodenje servisiranja vgrajenih sistemov in naprav na mejnih prehodih« - sklop 2 in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik Aktiva upravljanje d.o.o., Ljubljanska cesta 12f, Trzin, ki ga zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji d.o.o., Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 04.04.2017

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.

3. Zahteva naročnika za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu dne 03.11.2016 objavil na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN 006981/2016. Naročnik je predmetno javno naročilo razpisal v dveh sklopih - 1. sklop zajema razpisana dela na mejnih prehodih na območju PU Novo mesto, 2. sklop pa dela na mejnih prehodih na območju PU Murska Sobota. Naročnik je dne 13.01.2017 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila, št. 4300-103/2016/30, s katero je predmetno javno naročilo v 2. sklopu oddal v izvedbo družbi VUS d.o.o., Cesta krških žrtev 34, Krško (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve izhaja, da je ponudba izbranega ponudnika izpolnila vse zahteve iz razpisne dokumentacije, njena prednost v razmerju do preostalih ponudb pa je najnižja ponudbena cena. Ponudb, ki so cenovno manj ugodne od izbrane, naročnik ni preverjal. V 1. sklopu je bil izbran vlagatelj.

Zoper navedeno odločitev v 2. sklopu je vlagatelj dne 25.01.2017 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se izpodbijana odločitev razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov pravnega varstva, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Vlagatelj zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna. Navaja, da je pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ugotovil, da izbrani ponudnik v 2. sklopu svojo kadrovsko sposobnost (iz točke 10.1.3 razpisne dokumentacije) dokazuje z osebo K.T., torej z osebo, ki z izbranim ponudnikom ni v delovnem razmerju. Vlagatelj navaja, da je v ponudbi izbranega ponudnika predložen Pisni sporazum, ki sta ga sklenila oseba K.T. in izbrani ponudnik. Iz navedenega sporazuma je razvidno, da bo oseba K.T. v primeru, če bo javno naročilo oddano izbranemu ponudniku, z njim sklenila delovno razmerje za čas trajanja pogodbe, s prejšnjim delodajalcem pa bo delovno razmerje prekinila. Na prvi pogled je naveden sporazum sicer ustrezen, vendar temu ni tako, saj se kadrovska sposobnost (kot je že večkrat zapisala tudi Državna revizijska komisija) ugotavlja na dan oddaje ponudb. To je tisti dan, ko naročnik ponudbe med seboj primerja in ugotavlja, ali so ponudniki izpolnili vse zahteve iz razpisne dokumentacije. V primeru, če bi izpodbijana odločitev postala pravnomočna in bi naročnik podpisal pogodbo, izbrani ponudnik z izvedbo del ne bo mogel začeti. Oseba K.T. je namreč zaposlena pri vlagatelju in ima v svoji pogodbi o zaposlitvi določen trimesečni odpovedni rok, ki ga bo morala spoštovati, prav tako jo zavezuje konkurenčna klavzula, in sicer za dobo enega leta po prenehanju delovnega razmerja. Poleg tega je oseba K.T. sporazum podpisala v strahu, saj ji je izbrani ponudnik predočil, da bo izgubila službo, če tega javnega naročila ne dobi vlagatelj. Oseba K.T. pa je tudi potrdila, da ostaja na delovnem mestu pri vlagatelju. (vlagatelj v zvezi s tem prilaga dve izjavi osebe K.T., oba dokumenta sta datirana z dne 24.01.2017) ter Pogodbo o zaposlitvi (dokument z dne 22.12.2009), ki jo je vlagatelj sklenil s to osebo (K.T.).

Izbrani ponudnik se je z vlogo, z dne 06.02.2017, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Navaja, da je v ponudbi prijavil tri ustrezne kadre, in sicer osebi M.Ž. in M.T. ter po veljavnem pisnem sporazumu še osebo K.T. Vsi trije kadri so navedeni na strani 10/11 obrazca ESPD. Za vse tri osebe so priloženi (izpolnjeni) obrazci (Izjava kadra o izobrazbi s pooblastilom za preveritev podatkov) ter pisni sporazum z osebo K.T., ki ni bil preklican in še vedno velja. Izbrani ponudnik navaja, da četudi se oseba K.T. ne bo mogla zaposliti pri njem, ima še vedno na voljo osebo M.T., ki takšna dela opravlja že od leta 2004 in lahko v zvezi z razpisano storitvijo v 2. sklopu izpolni vse zadolžitve. Izbrani ponudnik še opozarja, da se je vlagatelj uvrstil šele na tretje mesto, zato je očitno, da želi zavlačevati postopek oddaje predmetnega javnega naročila in mu onemogočiti poslovanje.

Naročnik je z dokumentom, št. 4300-32/2016/58, z dne 20.02.2017, zahtevek za revizijo zavrnil in (posledično) zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik je tudi odločil, da mu mora vlagatelj povrniti stroške postopka pravnega varstva v višini 338,80 EUR. Naročnik zavrača vlagateljeve očitke. Pojasnjuje, da je zahteval od ponudnikov, da morajo zagotoviti (v času izvajanja pogodbe in torej ne že ob oddaji ponudbe) enega upravnika, ki je lahko hkrati tudi vzdrževalec. V kolikor ponudnik nominira kadre, ki niso zaposleni pri njem, mora predložiti dokazila o sodelovanju, iz katerih bo razvidno, da bo ta kader sodeloval pri izvajanju predmetnega naročila. Ponudniki so v ta namen lahko predložili različna dokazila (pisni dogovor med ponudnikom in kadrom, avtorsko pogodbo, podjemno pogodbo, ipd.). Ponudniki so se torej lahko sklicevali na kapacitete tretjih, pri čemer so morali dokazati, da bodo imeli te kapacitete na voljo. Izkazati so morali, da bodo imeli nominirani kader na voljo šele v primeru izvedbe in ne (kot napačno navaja vlagatelj), da bodo s kadrom razpolagali že v trenutku oddaje ponudbe (naročnik se v zvezi s tem sklicuje na sodbo Sodišča Evropske unije C-176/98 Holst Italia SpA proti Comune di Cagliari in Ruhrwasser AG International Water Management). Naročnik pojasnjuje, da je izbrani ponudnik v 2. sklopu nominiral kader, ki ni zaposlen pri njem. V ta namen je predložil sporazum, ki sta ga sklenila nominiran kader in izbrani ponudnik. Naročnik zatrjuje, da v ponudbi predložen sporazum predstavlja dokazilo, da bo imel izbrani ponudnik na voljo kader, ki je potreben za izvedbo naročila. Čeprav ob oddaji ponudbe izbrani ponudnik še ni imel na voljo navedenega kadra, pa je s sporazumom izkazal, da razpolaga z zmogljivostmi, ki so potrebne za izvedbo naročila. Naročnik navaja, da je njegova dolžnost preveriti vsebino sporazuma. Seveda pa iz tega ne izhaja, da mora preveriti vse morebitne obstoječe pogodbe (in njihovo vsebino), ki jih ima sklenjen vsak posamezen kader. Odgovornost za podpisovanje pogodb o zaposlitvi ali drugih pisnih sporazumov namreč lahko prevzame le kader. Po naročnikovem mnenju sklenjeni sporazum ne predstavlja kršitve delovnopravne zakonodaje. Predmet revizijskega zahtevka tudi ni delovnopravno razmerje med nominiranim kadrom in vlagateljem, v kolikor je prišlo do kršitev njune pogodbe o zaposlitvi, naj to urejata pred pristojnim delovnim sodiščem. Naročnik opozarja, da so zaradi priloženih izjav, ki ju je dala oseba K.T., nastale izredne okoliščine, ki jih ni mogel predvideti, oziroma se je v zvezi s tem pojavil sum storitve kaznivega ravnanja, vendar o tem ne more odločati. Naročnik je zato zadevo odstopil organom pregona (Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani). V kolikor bo sum ovržen, bo pristopil k sklenitvi pogodbe, v nasprotnem primeru pa bo od podpisa odstopil.

Vlagatelj se je z vlogo, z dne 23.02.2017, izjasnil o navedbah naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Zatrjuje, da v obravnavanem primeru ne gre za spor o tem, ali je bilo dopustno sklicevanje na kapacitete tretjih ali ne, pač pa, ali je izbrani ponudnik izkazal, da bo imel na voljo nominiran kader. Pri ugotavljanju kadrovske sposobnosti ni pomembno zgolj to, kako jo ponudnik izkaže, pač pa zlasti, ali so ta dejstva resnična. Naročnik ne sme oddati javnega naročila ne da bi preveril vsebino izjav in drugih dokumentov v ponudbi. Dopustnost ponudbe izbranega ponudnika v spornem (kadrovskem) delu pa bi moral naročnik preveriti vsaj tekom predrevizijskega postopka. Ker je pri sklepanju sporazuma med osebo K.T. in izbranim ponudnikom prišlo do napake volje, ta sporazum ne velja, ponudba izbranega ponudnika pa je nedopustna. Vlagatelj navaja, da mora naročnik pri odločanju o zahtevku za revizijo upoštevati tako navedbe vlagatelja, kakor tudi morebitno izjasnitev izbranega ponudnika. Nedopustno in neobičajno je, da se naročnik do vsebine vlagateljevih navedb ni opredelil. V končni fazi bo morala dokazni sklep sprejeti Državna revizijska komisija. Sposobnost za izvedbo posla se ugotavlja do pravnomočnosti odločitve o izbiri, po njeni pravnomočnosti pa ni več pristojna niti Državna revizijska komisija. Vlagatelj zatrjuje, da je šele na dan vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika ugotovil, da je izbrani ponudnik nominiral delavca K.T., torej delavca, ki je v delovnem razmerju pri njem. To je razbral iz ESPD obrazca. Videl je tudi sporazum, a ker je naročnik prekril vse osebne podatke, ni vedel kdo ga je podpisal. Vlagatelj se strinja, da naročnik ni mogel predvideti nastale situacije, pri čemer opozarja, da za naročnika trenutno izvaja tovrstna dela z isto osebo (K.T), ter da sta tako vlagatelj, kakor tudi izbrani ponudnik to osebo nominirala v svojih ponudbah. Zato bi naročnik lahko predvidel, da pisni sporazum med izbranim ponudnikom in osebo K.T. ne daje zagotovila o tem, da bo izbrani ponudnik razpisana dela lahko opravil s tem kadrom. Vlagatelj na koncu še opozarja, da naročnik v predrevizijskem postopku nastopa v vlogi organa pravnega varstva, zato do povrnitve priglašenih stroškov ni upravičen.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru vlagatelj očita naročniku, da je ponudba izbranega ponudnika (v 2. sklopu) nedopustna iz razloga, ker ni izpolnil kadrovske zahteve iz točke 10.1.3 razpisne dokumentacije. Kot navaja vlagatelj, je izbrani ponudnik v zvezi z izpolnjevanjem kadrovskega pogoja nominiral osebo K.T., in predložil tudi pisni sporazum, ki ga je sklenil z njo. Vlagatelj zatrjuje, da pisni sporazum ni ustrezen, saj se kadrovska sposobnost ponudnika ugotavlja na dan oddaje ponudb. Opozarja tudi, da je prišlo pri sklepanju sporazuma do napake volje, zato pisni sporazum ne velja, ponudba izbranega ponudnika pa ni dopustna.

Vlagateljeve revizijske navedbe je potrebno presojati ob upoštevanju 29. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni lis RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3), ki določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev, in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 naročnik odda javno naročilo na podlagi meril (ob upoštevanju določb 84., 85. in 86. člena ZJN-3) po tem, ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3 in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Pogoje za sodelovanje mora naročnik določiti v skladu s 76. členom ZJN-3, ki v prvem odstavku določa, da lahko naročnik določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se nanašajo na: ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti (točka a), ekonomski in finančni položaj (točka b) ter tehnično in strokovno sposobnost (točka c). V skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik v postopek javnega naročanja vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila. Glede tehnične in strokovne sposobnosti lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo ponudniki potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti (deseti odstavek 76. člena ZJN-3).

Gospodarski subjekt lahko izkaže izpolnjevanje tehnične sposobnosti (glede na vrsto, količino ali pomen ter uporabo gradenj blaga ali storitev) med drugim tudi z navedbo tehničnega osebja ali tehničnih organov, ki bodo sodelovali pri izvedbi javnega naročila, zlasti tistih, ki so odgovorni za nadzor kakovosti, v primeru javnih naročil gradenj pa tistih, od katerih lahko izvajalec zahteva, da izvedejo gradnjo, in sicer ne glede na to, ali so zaposleni pri gospodarskem subjektu ali ne (točka c osmega odstavka 77. člena ZJN-3).

Naročnik je kadrovske zahteve (za oba sklopa) navedel v točki 10.1.3 (Kadrovski pogoji oziroma sposobnost) razpisne dokumentacije, in sicer:

»Ponudnik mora za izvedbo tega naročila zagotoviti kadrovske pogoje, ki izpolnjujejo v nadaljevanju te točke zahtevane pogoje:


Zahtevani kader za sklop 1: Ponudnik mora zagotoviti enega upravnika in enega vzdrževalca;
- Upravnik - najmanj peta raven izobrazbe, kar pomeni srednje tehniško in drugo strokovno izobraževanje/srednja tehniška in druga strokovna izobrazba; področje izobrazbe: tehnična kategorija: področje strojništva ali elektrotehnike.
- Vzdrževalec - najmanj četrta raven izobrazbe, kar pomeni srednje poklicno ali podobno izobraževanje/srednja poklicna in podobna izobrazba; področje izobrazbe: tehnična kategorija: področje strojništva ali elektrotehnike.

Zahtevani kader za sklop 2: Ponudnik mora zagotoviti enega upravnika, ki je lahko hkrati tudi vzdrževalec;
- Upravnik/vzdrževalec - najmanj peta raven izobrazbe, kar pomeni srednje tehniško in drugo strokovno izobraževanje/srednja tehniška in druga strokovna izobrazba; področje izobrazbe: tehnična kategorija: področje strojništva ali elektrotehnike.

Za vsak sklop mora ponudnik prijaviti drug kader (ponudnik npr. ne more prijaviti istega kadra hkrati za izpolnjevanje kadrovskega pogoja v sklopu 1 in v sklopu 2).

V kolikor ponudnik prijavi kader, ki zahtevane izobrazbe ni pridobil v Republiki Sloveniji, bo naročnik lahko pridobil mnenje ENIC-NARIC centra o vrednotenju izobraževanja prijavljenega kadra. V tem primeru bo ponudnik na poziv naročnika moral priložiti soglasje prijavljenega kadra za pridobitev navedenega mnenja.

V primeru, da ponudnik prijavi kadre, ki niso njegovi zaposleni, mora predložiti tudi dokazila o sodelovanju, iz katerih je razvidno, da bo kader s ponudnikom sodeloval pri izvajanju predmetnega naročila. To dokazilo je lahko pisni dogovor med ponudnikom in kadrom, avtorska pogodba, podjemna pogodba, ipd.

Izbrani ponudnik mora ves čas izvajanja pogodbenih storitev imeti na voljo zahtevano število kadrov, ki izpolnjujejo vse zahtevane pogoje. Zamenjani kader mora izpolnjevati vse zahtevane kadrovske pogoje. Izbrani ponudnik je dolžan naročnika obveščati o vsaki kadrovski spremembi pri izvajanju storitev tega naročila (ob vsaki spremembi je potrebno predložiti dokumente, ki so zahtevani in štejejo za usposobljenost kadra). Kot sprememba se štejejo morebitni dodatni kadri, ki bi opravljali predmetne storitve, kot tudi morebitna zamenjava v ponudbi prijavljenega kadra.

Dokazilo:
izpolnjen obrazec ESPD«

Citirane naročnikove zahteve so jasne, konsistentne in nedvoumne. V izpodbijanem (2.) sklopu so morali ponudniki nominirati zgolj en kader - to je upravnika, ki je hkrati tudi vzdrževalec. Upravnik/vzdrževalec mora imeti najmanj peto stopnjo izobrazbe, pridobljeno bodisi na področju strojništva ali elektrotehnike. Nominirana oseba v 2. sklopu ni smela biti hkrati nominirana tudi v 1. sklopu (in obratno). Naročnik je dovolil, da ponudniki ponudijo bodisi lasten kader, v nasprotnem primeru so morali ponudniki predložiti kakršnokoli dokazilo (pisni dogovor med ponudnikom in kadrom, avtorsko pogodbo, podjemno pogodbo, ipd.), iz katerega bo razvidna zaveza nominiranega kadra, da bo s ponudnikom sodeloval pri razpisani storitvi.

Pregled ponudbe izbranega ponudnika pokaže, da je ravnal v skladu z vsemi zahtevami naročnika. V ESPD obrazec je vpisal tri kadre (strojnega tehnika M.T., strojnega tehnika M.Ž. in elektro tehnika K.T.). Za vse tri kadre je predložil tudi (s strani nominiranih kadrov izpolnjene in podpisane) obrazce »Izjava kadra o izobrazbi s pooblastilom za preveritev podatkov«, iz katerih je razvidno, da izpolnjujejo najmanj peto raven izobrazbe, ter da pooblaščajo naročnika, da navedeni podatek lahko preveri pri pristojni instituciji. Za vse tri kadre je izbrani ponudnik predložil tudi spričevala o zaključenem srednješolskem izobraževanju - prva dva (osebi M.T. in M.Ž.) sta zaključila izobraževanje na srednji šoli za strojništvo, tretji (in sporni kader - to je oseba K.T.) pa na srednji elektro - računalniški šoli (program elektrotehnika).

Izbrani ponudnik je v ponudbi predložil tudi Pisni sporazum, ki ga je dne 04.12.2016 sklenil s kadrom K.T., iz katerega je razvidna zaveza nominiranega kadra, da bo sodeloval pri razpisani storitvi, oziroma da bo v primeru, če bo izbrani ponudnik izbran za izvajalca razpisanih del v 2. sklopu, za čas trajanja pogodbe sklenil delovno razmerje z njim, s prejšnjim delodajalcem pa bo delovno razmerje prekinil. Razumeti je, da sta preostala dva kadra (osebi M.T. in M.Ž.) zaposlena pri izbranem ponudniku, saj izbrani ponudnik zanju, razen že navedene dokumentacije, ni predložil drugih dokazil. Ker pa sta navedena kadra nominirana v 1. sklopu (ter med vlagateljem in naročnikom tudi sicer nista sporna), Državna revizijska komisija tega dela ponudbe izbranega ponudnika ni preverjala.

Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku tudi v tem, da v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da bi morali ponudniki z nominiranim kadrom razpolagati že ob oddaji ponudbe. Naročnik je namreč izrecno zahteval, da morajo ponudniki v primeru, če nominiran kader ni njihov lasten kader, predložiti dokazilo o tem, da bo takšen kader s ponudnikom sodeloval (šele) pri izvajanju predmetnega naročila. Ker je izbrani ponudnik v 2. sklopu nominiral osebo (K.T.), ki pri njem ni zaposlena, in v ponudbi, skladno z zahtevami naročnika, predložil tudi vse zahtevane dokumente, med drugim tudi pisni sporazum (dokument z dne 04.12.2016), iz katerega je razvidno, da bo nominirana oseba sodelovala z njim pri izvajanju predmetnega javnega naročila (v 2. sklopu), je ravnal v skladu z vsemi naročnikovimi zahtevami iz točke 10.1.3 razpisne dokumentacije.

Poleg tega naročnik v obravnavanem primeru tudi ni postavil nikakršnih omejitev, ki bi se nanašale na sodelovanje istega kadra v različnih ponudbah. Prepovedal je le nominacijo istega kadra v obeh sklopih iste ponudbe, čemur pa je izbrani ponudnik tudi sledil. Izbrani ponudnik je namreč (kar med vlagateljem in naročnikom ni sporno) ponudil tri kadre - dva kadra (strojna tehnika M.T. in M.Ž.) je nominiral v 1. sklopu, tretjega (elektro tehnika K.T.) pa v izpodbijanem (2.) sklopu.

Ker je izbrani ponudnik, kot že izhaja iz te obrazložitve, ravnal v skladu z vsemi naročnikovimi zahtevami iz točke 10.1.3 razpisne dokumentacije, Državna revizijska komisija vlagateljevemu očitku ni mogla slediti.

Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom tudi v tem, da se razmerja, ki izvirajo iz pogodb o zaposlitvi, presojajo po pravilih delovnega prava, zato razreševanje teh sporov ne sodi v njeno pristojnost. Poleg tega je naročnik, kot izhaja iz odstopljene dokumentacije, obe izjavi, ki ju je dala oseba K.T., že odstopil pristojnemu organu (Okrožnemu državnemu tožilstvu v Ljubljani).

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelju ni uspelo izkazati, da je naročnik s tem, ko je izbranemu ponudniku priznal sposobnost za izvedbo predmetnega javnega naročila v 2. sklopu, kršil pravila javnega naročanja oziroma določila lastne razpisne dokumentacije. Zato je Državna revizijska komisija v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Naročnik je v odločitvi o zahtevku za revizijo odločil tudi o svojih stroških predrevizijskega postopka, ki jih je naložil v plačilo vlagatelju. Ker je odločitev o stroških postopka odvisna od končne odločitve o zahtevku za revizijo, je Državna revizijska komisija odločila tudi o naročnikovih stroških.

Naročnikovo stroškovno zahtevo je potrebno zavrniti, saj naročnik v predrevizijskem postopku na podlagi določb ZPVPJN sprejema odločitve v vlogi organa odločanja oziroma pravnega varstva (1. alineja 2. člena ZPVPJN v povezavi z 28. členom ZPVPJN), ne pa v vlogi stranke predrevizijskega postopka (prvi odstavek 3. člena ZPVPJN), zato do povrnitve priglašenih stroškov ni upravičen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 04.04.2017




Predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:

- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana
- Odvetniška družba Marovt in partnerji, Rozmanova 12, Ljubljana,
- VUS d.o.o., Cesta krških žrtev 34, Krško.

Vložiti:

- v spis zadeve, tu.

Natisni stran