018-062/2017 Občina Škofja Loka

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Nine Velkavrh, kot predsednice senata, ter Tadeje Pušnar in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izvajanje storitev nadzornega centra sistema pristopne kontrole s potopnimi količki oziroma zapornicami«, ter na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja VARNOST MARIBOR d.d., Kraljeviča Marka ulica 5, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika OBČINA ŠKOFJA LOKA, Mestni trg 15, Škofja Loka (v nadaljevanju: naročnik), dne 18. 4. 2017

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 23. 11. 2016 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila male vrednosti. Obvestilo o naročilu male vrednosti je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 9. 1. 2017, pod št. objave JN000091/2017, popravek obvestila pa dne 26. 1. 2017.

Naročnik je dne 15. 2. 2017 izdal dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 3717-00077/2016, ki je bil objavljen na Portalu javnih naročil dne 16. 2. 2017 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katerega izhaja, da je za izvedbo predmetnega javnega naročila izbral ponudnika Javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice, d.o.o., Kopitarjeva ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Naročnik je prejel tri pravočasne ponudbe, ki jih je najprej razvrstil glede na najnižjo ponudbeno ceno ter jih preveril z vidika skladnosti s postavljenimi zahtevami in pogoji. Ob tem je naročnik ugotovil, da prvouvrščena ponudba vlagatelja ne ustreza vsem naročnikovim zahtevam, in sicer iz razloga prekratke časovne veljavnosti menične izjave za resnost ponudbe, to je do dne 30. 3. 2017 in ne do dne 10. 5. 2017, kot je bilo zahtevano. Zato je vlagateljevo ponudbo zavrnil kot nedopustno.

Po opravljenem vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika je vlagatelj zoper odločitev o oddaji naročila, dne 23. 2. 2017, vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga njeno razveljavitev ter povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik v obrazec ESPD – enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljevanju: ESPD obrazec) ni vnesel vseh zahtevanih podatkov, naročnik pa ga ni pozval na dopolnitev, kar predstavlja netransparentno ravnanje naročnika ter da je naročnik kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov, s tem, ko je izbral ponudnika s pomanjkljivo ponudbo. Nadalje zatrjuje, da je njegova ponudba dopustna, saj je njegova menična izjava za resnost ponudbe ustrezna. Pojasnjuje, da je prišlo do tipkarske napake pri zapisu datuma veljavnosti menične izjave za resnost ponudbe, konkretno pri zapisu številke meseca, ter da bi ga moral naročnik pozvati na pojasnitev očitne tipkarske napake, saj iz ponudbe izhaja jasna volja vlagatelja o veljavnosti menične izjave za resnost ponudbe do dne 31. 5. 2017. Zato naročniku očita nezakonito ravnanje v zvezi z dopolnjevanjem in pojasnjevanjem očitne napake, posledično pa tudi nezakonito zavrnitev njegove ponudbe kot nedopustne.

Izbrani ponudnik se je v vlogi z dne 7. 3. 2017 opredelil do revizijskih navedb vlagatelja. Navaja, da so se manjkajoči podatki v ESPD obrazcu nanašali na podatke, ki so javno dostopni oziroma, ki izhajajo iz predložene ponudbe, ter da tipkarska pomota vlagatelja pri veljavnosti finančnega zavarovanja za resnost ponudbe ne more biti razlog, zaradi katerega bi naročniku lahko očitali nezakonito ravnanje.

Naročnik je z dokumentom »Odločitev o zahtevku za revizijo«, št. 3717-0077/2016-16 z dne 16. 3. 2017 (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo), vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega, posledično pa tudi zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva. V zvezi s pomanjkljivo izpolnjenim ESPD obrazcem izbranega ponudnika naročnik pojasnjuje, da je manjkajoče podatke, kot javno dostopne podatke oziroma kot podatke, ki so izhajali iz ponudbe izbranega ponudnika ter iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, preveril sam, zato izbranega ponudnika ni pozival na dopolnitev. V nadaljevanju naročnik pojasnjuje pomen finančnega zavarovanja za resnost ponudbe ter da ni mogoče sanirati neustrezne menične izjave za resnost ponudbe, četudi iz razloga očitne tipkarske pomote. Zavrača vse očitke vlagatelja o nezakonitem ravnanju v zvezi z dopolnjevanjem ponudb.

Naročnik je dne 21. 3. 2017 Državni revizijski komisiji, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN, v odločanje odstopil dokumentacijo o oddaji javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka ter dne 30. 3. 2017 še preostalo dokumentacijo.

Vlagatelju je bila odločitev o zahtevku za revizijo vročena dne 20. 3. 2017. Zaradi napačnega pravnega pouka v odločitvi o zahtevku za revizijo je Državna revizijska komisija vlagatelja, z dopisom z dne 27. 3. 2017, seznanila z njegovimi pravicami v skladu z ZPVPJN, in sicer s pravico vlagatelja do opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo ter s pravico vlagatelja do umika zahtevka za revizijo. Vlagatelj se v zakonskem roku do navedb naročnika ni opredelil, niti ni podal predloga za umik zahtevka za revizijo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med strankama revizijskega postopka je spor glede zakonitosti naročnikove odločitve o zavrnitvi vlagateljeve ponudbe kot nedopustne zaradi prekratke časovne veljavnosti menične izjave za resnost ponudbe, ter glede naročnikove ocene ponudbe izbranega ponudnika kot dopustne. Vlagatelj očita naročniku kršitev načela transparentnosti ter načela enakopravne obravnave ponudnikov v fazi dopolnjevana ponudb.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala revizijske navedbe vlagatelja v zvezi s časovno veljavnostjo menične izjave za resnost ponudbe.

Vlagateljeve revizijske navedbe je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15; v nadaljevanju: ZJN-3), ki določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

- ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
- ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Glede finančnega zavarovanja za resnost ponudbe je potrebno izhajati iz drugega odstavka 93. člena ZJN-3, ki določa, da je finančno zavarovanje, kadar ga naročnik zahteva, del ponudbene dokumentacije. Na njegovi podlagi lahko naročnik določi pogoje in načine zavarovanja resnosti ponudbe, dobro izvedbo posla ali odpravo napak v garancijski dobi. Če naročnik zahteva pogoje in načine zavarovanja, morajo biti ti pogoji in načini sorazmerni z javnim naročilom.

Kadar naročnik določi zahtevo za predložitev finančnega zavarovanja za resnost ponudbe, mora upoštevati pravila iz Uredbe o finančnih zavarovanjih pri javnem naročanju (Uradni list RS, št. 27/2016; v nadaljevanju: Uredba), ki je bila izdana na podlagi tretjega odstavka 93. člena ZJN-3. V skladu s tretjim odstavkom 88. člena ZJN-3 je namen zavarovanja za resnost ponudbe ta, da naročnik (v primeru, kadar zahteva njegovo predložitev) unovči zavarovanje, če ponudnik umakne svojo ponudbo po preteku roka za predložitev ponudb.

Naročnik je v predmetnem postopku javnega naročila določil zahteve glede predložitve finančnega zavarovanja za resnost ponudbe v točki 10.3.8.1. »Resnost ponudbe – bianco menica« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, kjer je zapisal:
»Ponudnik mora kot finančno zavarovanje za resnost ponudbe, v ponudbi predložiti bianco menico z menično izjavo (glej vzorec št. 2), v višini kot je navedeno v podtočki 10.2.2., s pooblastilom za izpolnitev in oznako »Brez protesta«, plačljivo na prvi poziv ter z veljavnostjo najmanj 10 dni od izteka roka za veljavnost ponudbe.

Menična izjava mora biti v celoti izpolnjena, datirana in podpisana, […], žigosana. Menična izjava mora biti izpolnjena upoštevajoč vzorec št. 2.«.

Obrazec »Vzorec št. 2« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila predstavlja menično izjavo izdajatelja menice za zavarovanje resnosti ponudbe, ki so jo ponudniki morali priložiti k bianco menici. Na obrazcu je naročnik pripravil menično izjavo s pooblastilom za izpolnitev, ki so jo morali ponudniki izpolniti z zahtevanimi podatki (naziv ponudnika, podatki o zadevnem javnem naročilu, znesek, ime zakonitega zastopnika oz. pooblaščenca, številko transakcijskega računa, datum), jo datirati, podpisati in žigosati.

Z vpogledom v ponudbo vlagatelja Državna revizijska komisija ugotavlja, da del te ponudbe predstavlja tudi izpolnjen, datiran, podpisan in žigosan obrazec »Vzorec št. 2«, iz katerega izhaja, da je vlagatelj določil datum veljavnosti finančnega zavarovanja za resnost ponudbe (menice) do vključno dne 31. 3. 2017, kar med strankama revizijskega postopka ni sporno.

Upoštevaje zapis naročnika v zvezi z veljavnostjo ponudbe v točki 10.3.2. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, kjer je določil: »Ponudba mora veljati 90 dni od dneva oddaje ponudbe.«, Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja zahteva naročnika glede časovne veljavnost finančnega zavarovanja za resnost ponudbe sto (100) dni od datuma oddaje ponudbe. Ob upoštevanju datuma vlagateljeve ponudbe, to je dne 30. 1. 2017, gre ugotoviti, da bi moralo biti vlagateljevo finančno zavarovanje za resnost ponudbe veljavno najmanj do dne 10. 5. 2017, kot je zapisal tudi naročnik v odločitvi o oddaji naročila.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je storil očitno tipkarsko napako pri zapisu številke meseca ter da je skladna z voljo vlagatelja veljavnost finančnega zavarovanja za resnost ponudbe do dne 31. 5. 2017. Kar utemeljuje s tem, da veljavnost predloženega finančnega zavarovanja za resnost ponudbe (do dne 31. 3. 2017), zaradi očitne tipkarske napake ne pokriva niti časovne veljavnosti ponudbe (do dne 30. 4. 2017), zato je jasno, da ni v skladu s pravo voljo vlagatelja. Takšna napaka pri zapisu datuma veljavnosti tudi ne predstavlja vsebinskega odstopanja od vzorčnega besedila finančnega zavarovanja za resnost ponudbe, temveč zgolj očitno napako, zaradi katere bi ga moral naročnik, v skladu z 89. členom ZJN-3, pozvati k odpravi te pomanjkljivosti oz. k podaljšanju roka veljavnosti finančnega zavarovanja za resnost ponudbe. Te navedbe vlagatelj utemeljuje s tem, da napaka v datumu veljavnosti finančnega zavarovanja za resnost ponudbe ne vpliva na razvrstitev ponudbe glede na merila in tudi ne na tehnične specifikacije.

Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala (npr. v zadevah št. 018-183/2015, 018-149/2016, 018-196/2016, na slednjo se sklicujeta vlagatelj in naročnik), je namen finančnega zavarovanja za resnost ponudbe ta, da ga naročnik unovči v primeru, če ponudnik umakne svojo ponudbo po preteku roka za predložitev ponudb. Iz določbe tretjega odstavka 88. člena ZJN-3 je razvidno, da zavarovanje za resnost ponudbe predstavlja poseben del ponudbe, ki se ne nanaša na izkazovanje ponudnikove ustreznosti oz. usposobljenosti za izvedbo naročila in ki tudi ni povezan s tehničnimi specifikacijami ponudbe, ceno ali drugimi elementi, ki vplivajo na razvrstitev ponudb, je pa tesno povezan s samo ponudbo in je namenjen resnosti izkazovanja ponudbene volje. Naročniku prejeto zavarovanje za resnost ponudbe zagotavlja, da po razkritju ponudbenih cen in ostalih elementov meril na javnem odpiranju ponudb ne pride do dogovarjanj med ponudniki oz. do takšnih ravnanj, ko bi najugodnejši ponudniki umaknili svoje ponudbe v korist manj ugodnemu (dražjemu) ponudniku oz. ko z naročnikom ne bi več hoteli sodelovati v postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb.

Glede na jasen namen in vlogo zavarovanja za resnost ponudbe je zato treba zavzeti stališče, da gre za tisti del ponudbe, katerega pomanjkljivosti, ki vplivajo na zmožnost unovčenja garancije v obsegu, kot ga je zahteval naročnik, praviloma ni mogoče odpravljati s popravljanjem ali dopolnjevanjem neustreznega zavarovanja ali s predložitvijo manjkajočega zavarovanja. V nasprotnem primeru bi bili namreč naročniki izpostavljeni zlorabam, saj bi ponudniki lahko namenoma predložili neustrezno zavarovanje za resnost ponudbe ali pa ga sploh ne bi predložili, pričakujoč, da bodo napake lahko odpravljali kasneje, če jim bo to glede na podatke, pridobljene na javnem odpiranju ponudb, sploh še v interesu. Naročniki bi bili v tem primeru odvisni od volje ponudnikov, zavarovanje za resnost ponudbe pa bi v celoti izgubilo svoj namen. Zato je treba ugotoviti, da zavarovanje za resnost ponudbe predstavlja tisti element, ki mora biti v vsakem primeru predložen ob sami ponudbi in v taki vsebini, kot je zahteval naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, morebitnih napak, pa ni dopustno naknadno popravljati ali dopolnjevati, temveč predstavljajo podlago za zavrnitev ponudbe kot nedopustne.

Četudi bi šlo za očitno tipkarsko napako v finančnem zavarovanju za resnost ponudbe vlagatelja, ta torej ne more predstavljati takšne pomanjkljivosti ponudbe, ki bi jo bilo mogoče sanirati s popravkom ali dopolnitvijo upoštevaje šesti odstavek 89. člena ZJN-3, kot zatrjuje vlagatelj. Na tem mestu ni odveč pojasniti, da za menico veljajo pravila menične strogosti, za menično pooblastilo pa so ta pravila nekoliko drugačna – kot je razvidno iz prakse sodišč, na katero se sklicuje vlagatelj, je menično pooblastilo lahko dano tudi s konkludentnim dejanjem oz. s samo izročitvijo menice. Ob tem gre pri obličnosti menične izjave v postopkih oddaje javnih naročil zlasti za vprašanje, ali je bila podana v vsebini, kot jo je zahtevala dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila (da bo lahko naročnik na njeni podlagi menični blanket izpolnil in predložil v izplačilo v zahtevani višini, z zahtevanimi roki unovčitve, v primeru nastopa navedenih razlogov itd.), ter za vprašanje, ali menična izjava (v primeru morebitnega meničnega spora) zavezuje ponudnika. Kot že zapisano v zvezi z vlagateljevo (očitno) napako v menični izjavi ni mogoče govoriti zgolj o manjši pomanjkljivosti, temveč o vsebinski napaki pri roku veljavnosti zavarovanja za resnost ponudbe, ki je eden izmed ključnih delov finančnega zavarovanja. Pri tem okoliščina, da gre za očitno tipkarsko napako ne more biti upoštevna, ob čemer tudi ni odveč poudariti, da je pri veljavnosti finančnega zavarovanja za resnost ponudbe irelevantno ali gre za napako v nekaj dneh ali v nekaj mesecih (v konkretnem primeru gre za dva (2) meseca). Ključna je ugotovitev, da vlagatelj, kljub jasnim določbam v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, ni zagotovil veljavnosti finančnega zavarovanja za resnost ponudbe v zahtevanem roku, temveč je ta rok krajši. Vlagatelj torej ni predložil finančnega zavarovanja za resnost ponudbe, ki bi vsebovalo element veljavnosti v skladu z zahtevami iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, zato naročniku ni mogoče očitati kršitev določb ZJN-3, s tem ko je vlagateljevo ponudbo kot nedopustno zavrnil.

Nadalje je Državna revizijska komisija obravnavala navedbe vlagatelja glede naročnikove kršitve načela transparentnosti, zaradi nepozivanja izbranega ponudnika na dopolnitev ponudbe.

V skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 lahko naročnik v primeru, če pri preverjanju ugotovi, da so informacije ali dokumenti, ki jih je moral predložiti ponudnik, nepopolni ali napačni oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, zahteva, da ponudnik predloži manjkajoče dokumente ali dopolni, popravi ali pojasni informacije ali dokumentacijo pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. ZJN-3 pri tem določa dve omejitvi, in sicer da lahko naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le v primerih, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam ter da se lahko predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije nanašajo izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj je pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, mogoče objektivno preveriti. Pri tem mora naročnik upoštevati elemente ponudbe, ki se (razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba) ne smejo dopolnjevati ali popravljati ter so določeni v šestem odstavku 89. člena ZJN-3.

V skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 namreč naročnik ne sme pozivati ponudnika na dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe, v kolikor lahko sam preveri določena dejstva, ki morajo biti hkrati objektivno preverljiva pred iztekom roka, določenega za predložitev ponudbe. Pri tem zakon ne navaja, katera dejstva lahko naročnik preveri sam, iz česar je mogoče sklepati, da je dopustno, da naročnik sam preveri katerokoli dejstvo, torej tudi konkretni dejstvi v tem primeru, ki se nanašata na informacije glede izbranega ponudnika, kot gospodarskega subjekta. Ob tem ne gre prezreti, da se prva pomanjkljivost v ESPD obrazcu nanaša na velikost izbranega ponudnika, ki predstavlja javen podatek. Druga pomanjkljivost v ESPD obrazcu pa se nanaša na podatek o samostojnem sodelovanju pri postopku oddaje javnega naročila oz. skupaj z drugimi subjekti, ki izhaja že iz same ponudbe ter v konkretnem primeru tudi iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb z dne 31. 1. 2017. Ob zapisanem Državna revizijska komisija ugotavlja, da ne gre slediti vlagateljevim navedbam, da je naročnik kršil načelo transparentnosti zgolj s tem, ko je sam preveril manjkajoči dejstvi iz ESPD obrazca izbranega ponudnika. Ob tem je neutemeljeno sklicevanje vlagatelja na odločitev Državne revizijske komisije, št. 018-140/2016, kjer gre za povsem drugačno dejansko stanje, kot pa je to v obravnavanem primeru. V zadevi, št. 018-140/2016, je bilo namreč sporno vprašanje dvakratnega pozivanja k odpravi iste pomanjkljivosti v ponudbi ponudnika. Posledično so revizijske navedbe vlagatelja v zvezi s tem neutemeljene.

Državna revizijska komisija ni obravnavala navedb vlagatelja glede neenakopravne obravnave v zvezi z dopolnjenim delom ponudbe izbranega ponudnika (pomanjkljiv ESPD obrazec), saj ne gre za dele ponudbe, ki bi bili istovrstni tistim, zaradi katerih je bila izključena vlagateljeva ponudba (neustrezno finančno zavarovanje za resnost ponudbe), zaradi česar teh navedb ni mogoče preizkusiti v smislu upoštevanja enakopravne obravnave ponudnikov.

Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da naročniku ni mogoče očitati nezakonitega ravnanja, ko je vlagateljevo ponudbo kot nedopustno zavrnil, niti ko ni pozval izbranega ponudnika na dopolnitev ponudbe, zato je zahtevek za revizijo z dne 23. 2. 2017 na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, kot neutemeljenega zavrnila.

Ker niso bile ugotovljene kršitve naročnika v delu zavrnitve vlagateljeve ponudbe kot nedopustne, morebitna presoja vlagateljevih navedb glede ponudbe izbranega ponudnika ne bi več mogla vplivati na vlagateljev interes v postopku oddaje predmetnega javnega naročila, saj nima (več) možnosti, da bi bil v predmetnem postopku oddaje javnega naročila izbran kot najugodnejši ponudnik. Zato Državna revizijska komisija s tem povezanih revizijskih očitkov vlagatelja ni presojala.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 18. 4. 2017

Predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- VARNOST MARIBOR d.d., Kraljeviča Marka ulica 5, 2000 Maribor,
- Javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice, d.o.o., Kopitarjeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- OBČINA ŠKOFJA LOKA, Mestni trg 15, 4220 Škofja Loka,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.


Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran