Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-055/2017 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo

    Številka: 018-055/2017-7
    Datum sprejema: 11. 4. 2017

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter mag. Mateje Škabar in Tadeje Pušnar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »A-52/16; PREP RT - 932/6924 CESTA NA KOPE- 4. ETAPA: GRADBENA DELA od km 2+000 do km 3+650«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja KOSTMANN d.o.o., Glavni trg 29, Slovenj Gradec, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnik mag. Franci Kodela, Na Trati 11, Ljubljana - Šentvid (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 11. 4. 2017

    odločila:

    1. Zahtevku za revizijo vlagatelja se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila »A-52/16; PREP RT - 932/6924 CESTA NA KOPE- 4. ETAPA: GRADBENA DELA od km 2+000 do km 3+650«, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA« z dne 17. 1. 2017.

    2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 16.574,30 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

    3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

    Obrazložitev:

    Naročnik izvaja odprti postopek oddaje naročila »A-52/16; PREP RT - 932/6924 CESTA NA KOPE- 4. ETAPA: GRADBENA DELA od km 2+000 do km 3+650«. Obvestilo o naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 18. 4. 2016, pod št. objave JN000416/2016-B01.

    Naročnik je dne 6. 9. 2016 na portalu javnih naročil (pod št. objave JN000416/2016-ODL01) objavil dokument »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA« z dne 5. 9. 2016, s katerim je javno naročilo oddal skupnima ponudnikoma KOSTMANN d.o.o., Glavni trg 29, Slovenj Gradec in VOC Celje, d.d., Lava 42, Celje. Zoper navedeno odločitev je ponudnik GRADBENIŠTVO KUSTER, d.o.o. vložil zahtevek za revizijo, ki mu je Državna revizijska komisija ugodila in s sklepom št. 018-203/2016-4 z dne 16. 11. 2016 razveljavila odločitev o oddaji naročila z dne 5. 9. 2016.

    Naročnik je dne 18. 1. 2017 na portalu javnih naročil (pod št. objave JN000416/2016-ODL01P1) objavil dokument »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA« z dne 17. 1. 2017, s katerim je javno naročilo oddal ponudniku GRADBENIŠTVO KUSTER, d.o.o., Gmajna 55, Slovenj Gradec, ki ga v tem postopku pravnega varstva zastopa odvetnica Tanja Glušič, Pod javorji 6, Komenda (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

    Po opravljenem vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika je vlagatelj dne 30. 1. 2017 pravočasno vložil zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji naročila, v katerem zatrjuje, da izbrana ponudba vsebuje vrsto nepravilnosti in nepopolnosti, zaradi česar bi morala biti izločena. Vlagatelj pri tem navaja, da izbrani ponudnik ne razpolaga z vrednostno ustrezno referenco v vrednosti vsaj 50 % ponudbene cene (brez DDV) za predmetno naročilo za uspešno izvedbo vsaj ene novogradnje, rekonstrukcije ali obnove javne ceste skozi naselje. V referenčnem poslu »Izgradnja poslovne cone Ozare« je izbrani ponudnik nastopal kot partner, pri čemer je izvedel največ 47 % vseh del (to naj bi izhajalo iz sporazuma o razdelitvi del ter primopredajnega zapisnika), kar znese le 294.311,68 EUR brez DDV in torej manj kot 50 % od ponudbene vrednosti 609.496,53 EUR brez DDV. Vlagatelj nadalje navaja, da v izbrani ponudbi imenovani odgovorni vodja del D. K. nima ustrezne reference, saj v referenčnem poslu »Izgradnja poslovne cone Ozare« (v katerem naj bi bil odgovorni vodja del) dejansko ni bil udeležen in prisoten v nobeni vlogi – to naj bi izhajalo iz dokazila o zanesljivosti objekta in uporabnega dovoljenja za referenčni objekt. Porajal naj bi se utemeljen sum, da je referenca neustrezna in prirejena. Vlagatelj navaja tudi, da je izbrani ponudnik predložil nepopolno ponudbo, saj ni izpolnil vseh postavk ponudbenega predračuna, naročnik pa ga je nezakonito pozval k dopolnjevanju, kar je rezultiralo v spremembi vrednosti ene od postavk (1.13.), skupne postavke (javni vodovod), postavke »nepredvidena dela« in skupne ponudbene vrednosti. Vlagatelj predlaga razveljavitev izpodbijane odločitve in povrnitev priglašenih stroškov pravnega varstva.

    Izbrani ponudnik se je o vloženem zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 21. 2. 2017. Pojasnjuje, da je v referenčnem poslu dejansko fizično izvedel dela v skupni višini 313.097,54 EUR brez DDV. Nikakor ne drži, da je izvedel zgolj 47 % vseh del, kot to navaja vlagatelj; v tedanji ponudbi (za referenčni posel) je nastopal skupaj s še dvema subjektoma, pri čemer je bilo sprva dogovorjeno, da bo vodilni partner Koroške gradnje d.o.o. (sedaj Koroške gradnje d.o.o. – v stečaju) izvedel 50 % vseh del, kar pa se dejansko ni nikoli zgodilo. V praksi sta vsa dela izvedla izbrani ponudnik in partner Grabus d.o.o., vodilni partner pa je izvedena dela zgolj prefakturiral naročniku, za kar je bilo naknadno dogovorjeno, da njegov finančni delež znaša 6 %. Iz končne situacije, ki jo je izbrani ponudnik izstavil vodilnemu partnerju, naj bi tako izhajalo, da je izbrani ponudnik v referenčnem poslu izvedel dela v zatrjevani višini 313.097,54 EUR, na kar je vodilnemu partnerju obračunal popust v višini 9.392,93 EUR. Tudi sicer delitev del med partnerji predstavlja le notranjo razdelitev posla po deležih, torej v razmerju med partnerji in ne v razmerju do naročnika kot tretje osebe, zato je povsem nepomembno, kolikšen delež izvede kateri od partnerjev. Izbrani ponudnik pojasnjuje, da je bil D. K. v referenčnem poslu odgovorni vodja del tako za dela izbranega ponudnika kot za dela družbe Grabus d.o.o. Ob začetku del je bila za odgovorno vodjo del imenovana M. O., saj je bilo predvideno, da bo vodilni partner izvedel 50 % vseh del. Izbrani ponudnik in partner Grabus d.o.o. sta kot odgovornega vodjo (posameznih) del skladno z določbami Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/2004 s sprem.) imenovala D. K., ki je ves čas gradnje ta dela tudi izvajal. Izbrani ponudnik trdi, da je D. K. na referenčnem projektu izvajal dela odgovornega vodje posameznih del (torej del izbranega ponudnika in družbe Grabus d.o.o., ki pa predstavljajo skupaj vsa referenčna dela) v zahtevani višini 50 % vrednosti ponudbe za predmetno naročilo. Izbrani ponudnik še pojasnjuje, da ga je naročnik v zvezi s postavko 75541 ponudbenega predračuna pozval zgolj k pojasnilu, pri čemer se zaradi pojasnila predračun ni v ničemer spremenil, pa tudi sam vlagatelj naj ne bi navajal, v čem je bila kršitev. V primeru postavke 1.13. je do računske napake prišlo zaradi nepravilno nastavljene formule v ponudbenem predračunu, odpravljena pa je bila skladno z zakonskimi določbami.

    Naročnik je dne 27. 2. 2017 izdal sklep, s katerim je kot neutemeljena zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo ter zahtevo za povrnitev stroškov. Kot pavšalne in neizkazane zavrača navedbe vlagatelja glede referenc izbranega ponudnika; pojasnjuje, da je kot verodostojno upošteval referenčno potrdilo, kot ga je priložil izbrani ponudnik. Vlagateljeve trditve naj bi temeljile na sklepanju in domnevi, brez poznavanja okoliščin referenčnega posla. Še dodatno meni, da je skladno s prakso Državne revizijske komisije potrebno referenco vodilnega partnerja priznati tudi kot referenco partnerjev, ki so pri referenčnem poslu sodelovali, saj so partnerji, ki so skupaj izvedli javno naročilo, tudi skupaj solidarno odgovorni naročniku referenčnega posla. Referenčni pogoj v konkretnem primeru ni bil oblikovan na način, da bi bilo izrecno zahtevano, da je moral referenčna dela izvesti dejansko sam ponudnik in pri predmetnem javnem naročilu prevzeti v izvedbo dela, ki so istovrstna delom, za katera izkazuje referenco. Naročnik se strinja z vlagateljem v delu, kjer ta povzema ugotovitve iz dokazil, ki se nanašajo na odgovornega vodjo del, vendar meni, da ugotovitvam vlagatelja ni mogoče slediti, saj se tudi oseba odgovornega vodje del lahko tekom izvajanja posla spreminja. Oba dokumenta, na katera se sklicuje vlagatelj, sta »končna dokumenta«, ugotovitve vlagatelja pa so lahko tudi posledica dejstva, da so lahko za posamezna dela imenovani različni odgovorni vodje del, kar velja še toliko bolj v primeru, ko v vlogi izvajalca gradbenih del nastopa skupina ponudnikov. Tudi sicer je v primeru odgovornega vodje del izbrani ponudnik predložil referenčno potrdilo, iz katerega je jasno in nedvoumno razvidno, da je D. K. sodeloval pri navedeni referenci v vlogi odgovornega vodje del. Naročniku se pri pregledu ponudbene dokumentacije ni porajal dvom v verodostojnost predloženih dokazil, zaradi česar poteka izvajanja del ni podrobneje preverjal. Dokazno breme za izkazovanje neustreznosti reference je na vlagatelju, ki pa v konkretnem primeru ni izkazal neverodostojnosti referenčnega potrdila. Zgolj iz priložene listine ni mogoče razbrati, da imenovana oseba ni sodelovala pri referenčnem poslu. Naročnik pojasnjuje še potek pregleda in ocenjevanja ponudbe izbranega ponudnika, pri čemer navaja, da je izbranega ponudnika najprej pozval na pojasnilo glede postavk 75541 ter 1.13. (kar je bilo dopustno in zakonito), nato pa še na odpravo računske napake, pri tem pa ni prišlo do sprememb količine in cene na enoto.

    Državna revizijska komisija je odstopljeno dokumentacijo iz predrevizijskega postopka prejela dne 6. 3. 2017.

    Vlagatelj se je z vlogo z dne 7. 3. 2017 opredelil do navedb naročnika. Meni, da so stališča naročnika neutemeljena. Poudarja, da je zahtevku za revizijo priložil relevantne dokumente oz. dokazila o neustreznosti referenc, v katere pa naročnik očitno ni niti vpogledal. Vlagatelj izpostavlja, da je referenčno potrdilo tako za izbranega ponudnika kot za D. K. podpisala V. K., pri tem pa podrobneje pojasnjuje, kako je V. K. zasebno in poslovno povezana z D. K., ter dodaja, da V. K. v času gradnje niti ni bila zaposlena na MO Slovenj Gradec (ki je investitor referenčnega posla), zaradi česar vsega naj bi bila referenčna potrdila najmanj dvomljiva. Popolnoma zgrešena naj bi bila tudi navajanja naročnika o tem, katera dela in katere reference je posamezen partner pridobil. Vlagatelj vztraja tudi pri navedbah v zvezi z referencami priglašenega odgovornega vodje del; to, da si naročnik dovoli upoštevati zgolj izjavo izbranega ponudnika in referenčno potrdilo (pripravljeno s strani izbranega ponudnika in podpisano s strani V. K.), pa naj bi bilo več kot ignoranca prava in stroke. Naročnikove trditve o namišljenih situacijah, kaj bi bilo, če bi bilo, pa so nepreverjene in pavšalne. Vlagatelj vztraja tudi pri navedbah o nezakonitem spreminjanju ponudbe, pri čemer še izpostavlja, da izbrani ponudnik v skupni rekapitulaciji ni popravil 15 % nepredvidenih del, ki bi morala po popravku (osnove) znašati 75.501,04 EUR in ne 75.499,51 EUR (kot v ponudbi). Ponudba naj bi bila tako tudi v računskem smislu nepravilna, torej naj bi bila nepravilna tako zaradi nezakonitega popravka računske napake, kot tudi zaradi dejstva, da še vedno vsebuje računsko napako.

    Po pregledu prejete dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

    Državna revizijska komisija je najprej obravnavala vlagateljeve navedbe o nedopustnosti ponudbe izbranega ponudnika zaradi zatrjevanega neizpolnjevanja pogojev za sodelovanje, določenih v dokumentaciji z zvezi z oddajo javnega naročila.

    Vlagateljeve revizijske navedbe je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3), ki določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
    - ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
    - ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

    Pogoje za sodelovanje mora naročnik določiti v skladu s 76. členom ZJN-3, ki v prvem odstavku določa, da lahko naročnik določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na:
    - ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti;
    - ekonomski in finančni položaj;
    - tehnično in strokovno sposobnost.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da se vlagateljeve navedbe o (ne)ustreznosti reference izbranega ponudnika po vsebini nanašajo točko 3.1.3.6 (in ne 3.1.3.5 kot očitno zmotno navaja vlagatelj) Navodil za pripravo ponudbe:
    »Ponudnik je v zadnjih petih letih pred rokom za oddajo ponudb uspešno izvedel vsaj eno novogradnjo ali rekonstrukcijo javne ceste skozi naselje z izgradnjo hodnikov za pešce, vodovoda in cestne razsvetljave v vrednosti vsaj 50 % ponudbene cene (brez DDV) za predmetno naročilo.
    dokazilo: Podatki o referencah, vsebinsko skladni s predlogo.
    opombe: Naročnik si pridržuje pravico, da navedbe preveri ter zahteva dokazila (na primer: pogodbo z investitorjem ali delodajalcem, končni obračun, potrdilo o izplačilu, izvajalsko zasedbo, ...) o uspešni izvedbi referenčnega dela.«

    Izbrani ponudnik je skladno z zahtevo naročnika referenčni posel »IZGRADNJA POSLOVNE CONE OZARJE« v vrednosti 350.000,00 EUR brez DDV predstavil v ponudbi priloženem izpolnjenem obrazcu »PODATKI O REFERENČNEM DELU«. Po naročnikovem pozivu z dne 9. 6. 2016 je izbrani ponudnik predložil še dokazila (sporazum o enotnem nastopu partnerjev za izvedbo del v zvezi z referenčno gradnjo, dodatek k temu sporazumu, skupno rekapitulacijo del in rekapitulacije posameznih del, primopredajni zapisnik o prevzemu izvršenih del ter potrjeno referenčno potrdilo naročnika Mestna občina Slovenj Gradec), na podlagi katerih je naročnik (skladno z drugim odstavkom 89. člena ZJN-3) preverjal obstoj in vsebino podatkov oziroma drugih navedb iz vlagateljeve ponudbe. Med strankama obstoj, vsebina ali časovna ustreznost izvršenih del ni sporna, kot sporno pa vlagatelj izpostavlja vrednostno ustreznost reference. Glede na citiran pogoj za sodelovanje in ob upoštevanju ponudbene cene 609.496,53 EUR brez DDV je moral torej izbrani ponudnik izkazati izvedbo vsaj ene novogradnje ali rekonstrukcije javne ceste skozi naselje z izgradnjo hodnikov za pešce, vodovoda in cestne razsvetljave v vrednosti 304.748,27 EUR brez DDV.

    V referenčnem potrdilu za »Izgradnj[o] poslovne cone Ozare« naročnika Mestna občina Slovenj Gradec, ki ga je naročniku predložil izbrani ponudnik, je kot vrednost celotne gradnje navedena vrednost 626.195,07 EUR brez DDV, kot vrednost referenčnih del, ki jih je v tej gradnji izvedel izbrani ponudnik, pa 313.097,54 EUR brez DDV. Zlasti na tej navedbi naročnik utemeljuje vrednostno ustreznost te reference, čemur pa vlagatelj oporeka in se sklicuje na preostale dokumente, ki jih je v zvezi s to referenco predložil izbrani ponudnik.

    Državna revizijska komisija v zvezi s tem ugotavlja, da je izbrani ponudnik naročniku predložil »SPORAZUM o enotnem nastopu in prijavi na javni razpis« z dne 7. 5. 2010, ki so ga dogovorili in sklenili trije gospodarski subjekti (KOROŠKE GRADNJE d.o.o., GRABUS d.o.o. in GRADBENIŠTVO KUSTER, d.o.o. – sedaj izbrani ponudnik), iz katerega v 6. členu izhaja, da bodo v primeru uspešne skupne ponudbe nosili posamično in skupno odgovornost za izvedbo razpisanih del in da bodo razpisana dela izvedeli na način delitve del tako, da na izbranega ponudnika odpade 25% finančni delež. Hkrati je bil naročniku predložen tudi »DODATEK K SPORAZUMU« z dne 18. 3. 2011, iz katerega izhaja, da partnerji spreminjajo 6. člen Sporazuma tako, da »[…] bodo v primeru skupne ponudbe nosili posamično in skupno odgovornost za izvedbo razpisanih del in bodo izvedli razpisana dela v fizičnem deležu na način delitve del in finančnem deležu kot sledi:
    - Koroške gradnje d.o.o. – 6%
    - Grabus d.o.o. – 47%
    - Gradbeništvo Kuster d.o.o. – 47%,
    oziroma na osnovi dejansko izvedenih del.«

    Ne glede na to, da iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne izhaja, da naročnik kot ustreznih ne bo štel referenc, ki so jih ponudniki pridobili kot partnerji v skupnem nastopu, in zlasti ne tega, da bi moral za ustreznost takih referenc posamezen partner – sedanji ponudnik – izkazovati določen delež, vrednost ali vrsto tako izvedenih (po skupni vrednosti in vrsti ustreznih) del, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da v nasprotju z navedbami vlagatelja zgolj iz citiranega sporazuma o bodočem načinu izvedbe posla še ni mogoče zaključiti, da je izbrani ponudnik pri referenčni gradnji dejansko »izvedel dela v obsegu največ 47 %«. Iz sporazuma oziroma dodatka k sporazumu je razviden zgolj predviden način delitve del, skupaj z navedbo, skladno s katero bo delež vsakega od partnerjev odvisen od dejansko izvedenih del.

    Prav tako navedb vlagatelja o tem, da je znašal upoštevni delež izvedenih del izbranega ponudnika pri referenčni gradnji zgolj 47 % (294.311,68 EUR brez DDV), ne potrjujejo preostali dokumenti, na katere se sklicuje. Iz primopredajnega zapisnika o prevzemu izvršenih del z dne 8. 9. 2011 je razvidna končna priznana vrednost izvedenih del (626.195,07 EUR neto oziroma 718.292,71 EUR bruto), ne pa tudi vrednost del, ki so jih izvedli posamezni partnerji. Neprepričljive so pri tem navedbe vlagatelja o tem, da na vrednost izvedenih del (brez DDV) s strani posameznega partnerja kaže vsebina točke »5.0 GARANCIJSKI ROK« v primopredajnem zapisniku o prevzemu izvršenih del – ta točka je določala, da mora izvajalec v skladu s pogodbo izročiti referenčnemu naročniku bančno garancijo za odpravo napak v garancijskem roku v višini 10 % od končne bruto vrednosti izvedenih del, pri čemer je bilo za vsakega od treh partnerjev tudi opredeljeno, kolikšna je vrednost bančne garancije, ki jo mora predložiti – za izbranega ponudnika je bila tako v točki 5.2.c opredeljena bančna garancija v višini 33.759,76 EUR. Tudi v kolikor bi bilo mogoče na tem mestu pritrditi vlagatelju, da je – glede na višino bančne garancije – znašal bruto znesek izvedenih del izbranega ponudnika pri referenčni gradnji 337.597,60 EUR in temu, da opredeljene višine bančnih garancij kažejo na delež izvedenih del vsakega od partnerjev glede na bruto vrednost izvedenih del, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da zgolj na podlagi podatka o zahtevani višini bančne garancije, ki se nanaša na bruto znesek (z upoštevanim DDV) končne vrednosti izvedenih del, še ne bi bilo mogoče sklepati na to, na kakšno neto vrednost (brez DDV) izvedenih del se nanaša – tako sklepanje bi bilo mogoče le v primeru, ko bi bila vsa izvedena dela obračunana po enotni davčni stopnji, česar pa v obravnavanem primeru ni mogoče ugotoviti (prim. npr. neto in bruto vrednost vseh izvedenih del).

    Ob tem, da vlagatelj v zvezi s sporno referenco izbranega ponudnika v zahtevku za revizijo ne navaja drugih razlogov ali predlaga drugih dokazov, ki bi kazali na neresničnost navedbe vrednosti referenčnih del izbranega ponudnika v referenčnem potrdilu, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni dokazal vrednostne neustreznosti sporne reference. Državna revizijska komisija vlagateljeve navedbe iz vloge z dne 7. 3. 2017 o (ne)verodostojnosti navedb in dokumentov referenčnega naročnika ocenjuje kot prepozne; v skladu s petim odstavkom 29. člena ZPVPJN se vlagatelj lahko opredeli do navedb naročnika v odločitvi o oddaji javnega naročil, ne sme pa navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku. Ker vlagatelj ni dokazal oz. niti ni zatrjeval, da trditev o povezanosti podpisnice referenčnega potrdila in v ponudbi izbranega ponudnika nominiranega odgovornega vodje del ni mogel brez svoje krivde navesti že v zahtevku za revizijo, je Državna revizijska komisija te navedbe štela kot prepozne in jih v predmetni zadevi posledično ni upoštevala.

    Kot drugi razlog za neizpolnjevanje pogojev za sodelovanje vlagatelj navaja, da odgovorni vodja del D. K., ki ga je izbrani ponudnik nominiral v ponudbi, ne izpolnjuje naročnikove zahteve glede preteklih izkušenj (referenc), kot izhajajo iz določil točke 3.1.3.3 Navodil za pripravo ponudbe:
    »Zagotovljen mora biti odgovorni vodja del, ki izpolnjuje naslednje zahteve:
     […]
     v zadnjih desetih letih pred rokom za oddajo ponudb je kot odgovorni vodja del, posameznih del ali gradbišča vodil izgradnjo ali rekonstrukcijo javne ceste skozi naselje s hodniki za pešce v vrednosti vsaj 50% ponudbene cene (brez DDV) za predmetno naročilo.
    dokazilo: Podatki o kadrovskih zmogljivostih (funkcija: odgovorni vodja del), navedeni skladno s predlogo.
    opombe: Naročnik si pridržuje pravico, da navedbe preveri ter zahteva dokazila o zagotovitvi odgovornega vodje del (dokazilo o zaposlitvi, pogodbo ali drug enakovreden dokument), o izobrazbi in o navedenih referencah.
    Za odgovornega vodjo del, ki ob oddaji ponudbe še ni vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev IZS, mora ponudnik podati izjavo, da izpolnjuje vse predpisane pogoje za vpis in da bo v primeru, če bo na razpisu izbran, pred podpisom pogodbe predložil dokazilo o tem vpisu.«

    Izbrani ponudnik je skladno z zahtevo naročnika v ponudbi predložil izpolnjen obrazec »PODATKI O KADROVSKIH ZMOGLJIVOSTIH«, s katerim je kot odgovornega vodjo del navedel D. K., kot reference te osebe za funkcijo pa »IZGRADNJ[O] POSLOVNE CONE OZARE« v vrednosti 350.000,00 EUR brez DDV. Po naročnikovem pozivu z dne 9. 6. 2016 je izbrani ponudnik predložil še dokazila (potrdilo o vpisu D. K. v imenik Inženirske zbornice in o pridobljenem statusu pooblaščenega inženirja, potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu in referenčno potrdilo naročnika Mestna občina Slovenj Gradec za D. K. z datumom izvedbe »12.10.2010–5.10.2011«, in opisom referenčnih del »CESTA (preddela, zemeljska dela, voziščne konstrukcije, hodnik za pešce, prometna oprema, zaključna dela)« ter »KANALIZACIJA (fekalna, meteorna, cestna razsvetljava)«.), na podlagi katerih je naročnik (skladno z drugim odstavkom 89. člena ZJN-3) preverjal obstoj in vsebino podatkov oziroma drugih navedb iz vlagateljeve ponudbe.

    Vlagatelj zatrjuje, da D. K. pri referenčni gradnji ni sodeloval kot odgovorni vodja del in tudi ne v katerikoli drugi vlogi. Pri tem se sklicuje na Dokazilo o zanesljivosti objekta z dne 10. 1. 2012 in Uporabno dovoljenje, št. 351-22/2012-9, z dne 29. 2. 2012. Državna revizijska komisija sicer pritrjuje vlagatelju v tem, da D. K. v teh dokumentih ni omenjen ter da je kot odgovorna vodja del oz. odgovorna vodja gradbišča v zvezi z referenčno gradnjo na teh dokumentih navedena M. O. Vendar po drugi strani Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku v tem, da iz teh dokazil izhaja le to, da je ob zaključku gradbenih del v referenčnem poslu funkcijo odgovorne vodje del oz. odgovorne vodje gradbišča opravljala M. O., ne pa tudi tega, da D. K. v referenčnem poslu nikoli prej ni nastopal v nobeni vlogi (tj. odgovornega vodje del, odgovornega vodje posameznih del ali odgovornega vodje gradbišča), na podlagi katere je mogoče ugotoviti ustreznost take reference.

    Ob tem, da vlagatelj v zvezi s sporno referenco v zahtevku za revizijo ne navaja drugih razlogov ali predlaga drugih dokazov, ki bi kazali na neresničnost referenčnega potrdila, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni dokazal neustreznosti sporne reference. Državna revizijska komisija ponovno pojasnjuje, da vlagateljeve navedbe iz vloge z dne 7. 3. 2017 o (ne)verodostojnosti navedb in dokumentov referenčnega naročnika ocenjuje kot prepozne; v skladu s petim odstavkom 29. člena ZPVPJN se vlagatelj lahko opredeli do navedb naročnika v odločitvi o oddaji javnega naročil, ne sme pa navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku. Ker vlagatelj ni dokazal oz. niti ni zatrjeval, da trditev o povezanosti podpisnice referenčnega potrdila in v ponudbi izbranega ponudnika nominiranega odgovornega vodje del ni mogel brez svoje krivde navesti že v zahtevku za revizijo, je Državna revizijska komisija te navedbe štela kot prepozne in jih v predmetni zadevi posledično ni upoštevala.

    Vlagatelj končno še zatrjuje, da je izbrani ponudnik predložil nepopolno izpolnjen predračun, kar naj bi naročnik napačno obravnaval kot računske napake in temu ponudniku omogočil nezakonito dopolnitev in spremembo ponudbe.

    Iz šestega odstavka 89. člena ZJN-3 izhaja, da razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba, ponudnik ne sme dopolnjevati ali popravljati:
    - svoje cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV, skupne vrednosti ponudbe brez DDV, razen kadar se skupna vrednost spremeni v skladu s sedmim odstavkom tega člena, in ponudbe v okviru meril,
    - tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila,
    - tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.
    Na glede na to pa sme, skladno s sedmim odstavkom 89. člena ZJN-3, izključno naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popraviti računske napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb. Pri tem se količina in cena na enoto brez DDV ne smeta spreminjati. Če se pri pregledu in ocenjevanju ponudb ugotovi, da je prišlo do računske napake zaradi nepravilne vnaprej določene matematične operacije s strani naročnika, lahko naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popravi računsko napako tako, da ob upoštevanju cen na enoto brez DDV in količin, ki jih ponudi ponudnik, izračuna vrednost ponudbe z upoštevanjem pravilne matematične operacije.

    Skladno z določbo točke 4.1.4 »Specifikacija naročila in predračun« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, je morala biti v ponudbi predložena naročnikova specifikacija naročila (opis naročila, tehnične specifikacije, tehnični pogoji, izpolnjen popis del s količinami, mesečni in zbirni kontrolni list...), iz katere sta razvidna vsebina in obseg naročila, pri čemer ponudniki niso smeli spreminjati specifikacije naročila; dovoljen je bil le vnos zahtevanih podatkov (npr. cene v popisu del). Popis del s količinami je moral biti izpolnjen s cenami za vse postavke. Predračun sestavljata rekapitulacija predračunske vrednosti in podrobna specifikacija te vrednosti, strukturirana po vrstah del, navedenih v specifikaciji naročila; naročnik je navedeno zagotovil v obliki računalniške preglednice (datoteka »POPISI.xlsx«). Ponudniki so morali popis del predložiti v elektronski obliki (na CD) in izpisan na papirju.

    Vlagatelj se v zvezi z zatrjevano nezakonitostjo najprej sklicuje na postavko predračuna 75541 »Dobava in montaža tipske plastične prostostoječe omarice OJR 1 dimenzij 1000x1000x305mm s strehco v IP 65 zaščiti z vratci na obeh straneh omarice z vgrajeno pregrado za ločeno napajalno merilni del ter razvodno krmilni del javne razsvetljave, opremljena z dvema ključavnicama (Elektro in vzdrževalca) z urejenim dostopom s pločnika in ureditvijo okolice OJR in sicer , s polaganjem pralnih plošč oz. polaganjem asfalta, v katero je vgrajena oprema: […]« pod točko 7.5 JAVNA RAZVSETLJAVA - ELEKTRO DELA dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila; v nadaljevanju opisa postavke je bilo tudi navedeno, katere sestavne dele naj omarica vsebuje oz. katere storitve naj postavka zajema (npr. »dobava in montaža tipske plastične prostostoječe omarice OJR 1 […]«, »glavno stikalo ES 68/40A, 3p«, »svetlobni senzor za HTR« itd.), skupaj s količino teh sestavnih delov in storitev. Iz ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da je izbrani ponudnik v zvezi s postavko 75541 v zadnji vrstici popisa navedel ceno 998,00 EUR za 1 »kpl« (komplet). Kot drugo problematično postavko v ponudbenem predračunu vlagatelj izpostavlja postavko 1.13. »strojni odkop obstoječega vodovoda, ki se ukine, z demontažo vodovoda, nalaganje na tovornjak in odvozom na trajno gradbeno deponijo s plačilom deponije« pod točko T.2.2. JAVNI VODOVOD ''H'' NL DN100. V ponudbi izbranega ponudnika je kot cena na enoto za to postavko navedeno »10,00« (EUR), kot vrednost postavke pa »-«.

    Iz odstopljene dokumentacije je razvidno, da je naročnik izbranega ponudnika dne 9. 6. 2016 pozval na pojasnilo, ali predstavlja znesek pri elementu »vrstne sponke, napisne ploščice.. vezni in drobni material« celotno vrednost postavke 75541 in ali je pri postavki 1.13. znesek v rubriki cena na enoto enak celotni vrednosti te postavke. Izbrani ponudnik je na obe vprašanji odgovoril pritrdilno. Na podlagi tega pojasnila je naročnik izbranega ponudnika dne 29. 12. 2016 pozval na soglasje k odpravi računske napake; pravilna vrednost ponudbe naj bi tako znašala 743.597,97 EUR z DDV oz. 609.506,53 EUR brez DDV, brez spremembe vrednosti nepredvidenih del. Naročnik je pozivu predložil tudi osnutek popravka ponudbenega predračuna, iz katerega je razvidno, da se poziv k soglasju za popravke nanaša zgolj na postavko 1.13. točke T.2.2. JAVNI VODOVOD ''H'' NL DN100 (ter posledično na rekapitulacijo za »vodovod H« in skupno vrednost, vendar pa ne tudi na vrednost »nepredvidena dela 15%«).

    Državna revizijska komisija ocenjuje, da ni mogoče pritrditi revizijskim očitkom vlagatelja v tem, da je izbrani ponudnik s tem, ko ni vpisal cene za vsak posamezen element (sestavni del oz. storitev) postavke 75541, napravil takšno napako v ponudbenem predračunu, ki bi morebiti terjala zavrnitev ponudbe kot nedopustne. Izbrani ponudnik je izpolnil popis del (ponudbeni predračun) na način, kot ga je v točki 4.1.4 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila predvidel naročnik, saj je nedvomno podal ceno na enoto (ter skupno vrednost) postavke 75541. Na tak način je mogoče razumeti tudi potrditev izbranega ponudnika, da znesek 998,00 EUR predstavlja celotno vrednost postavke 75541. Posledično tudi ni mogoče pritrditi vlagatelju v tem, da je izbrani ponudnik s pojasnilom, dopolnitvijo ali spremembo nedopustno posegal v ta del ponudbe – na postavko 75541 se kasnejši poziv naročnika z dne 29. 12. 2016 k soglasju za odpravo računske napake sicer niti ni nanašal.

    V zvezi z drugo problematično postavko ponudbenega predračuna Državna revizijska komisija ugotavlja, da napaka v ponudbi, kjer je izbrani ponudnik kot ceno na enoto postavke 1.13. (stolpec »Cena«) vpisal vrednost 10,00 EUR, ki pa se ni upoštevala tudi kot vrednost te postavke (stolpec »Znesek«), izvira iz nepravilne vnaprej določene matematične operacije s strani naročnika – pregled ponudbenega predračuna namreč pokaže, da je naročnik v preglednici ponudbenega predračuna v celici za izračun skupne ponudbene vrednosti sporne postavke določil formulo, ki zmnoži ceno na enoto (torej »10,00«) s količino za to postavko (ta naj bi bila navedena v stolpcu »Količina«). Vendar pa naročnik količine v ustrezajočo celico ni vnesel; v zvezi s to postavko je bilo sicer kot merska enota v stolpcu »Mera« navedeno »pav.« (pavšal). Navedeno pomeni, da je bila formula oz. matematična operacija v celici s skupno vrednostjo postavke določena neustrezno, saj dejansko množi ceno na enoto (»10,00 [EUR]«) s količino 0 in kot vrednost postavke posledično – ne glede na vpisano ceno na enoto – izpiše vrednost » «. Ob ugotovljenem Državna revizijska komisija pojasnjuje, da izbranemu ponudniku ni mogoče očitati, da je ponudbeni predračun v tem delu izpolnil na neustrezen način, saj je skladno z navodili iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v vnaprej pripravljen popis lahko vpisal le zahtevani podatek (ceno na enoto v stolpec »Cena«) in ni spreminjal že prednastavljene (napačne) formule za izračun skupne vrednosti te postavke.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik računsko napako v delu, ki se nanaša na vrednost postavke 1.13., izvirajočo iz napačno določene računske operacije, odpravil na način, skladen z ZJN-3. S popravo skupne vrednosti postavke 1.13. ni prišlo do spremembe količine (pavšal) in cene na enoto (»10,00 [EUR]«), pač pa le do ustrezne opredelitve skupne vrednosti postavke ob upoštevanju teh dveh (nespremenjenih) vrednosti. Vendar pa je potrebno pritrditi vlagatelju v tem, da ob popravku računske napake ni prišlo tudi do poprave vrednosti nepredvidenih del, oziroma, da ponudba izbranega ponudnika po predstavljenem popravku vrednosti postavke 1.13. vsebuje opredelitev višine nepredvidenih del, ki ne predstavlja 15% deleža od zahtevane osnove, ob čemer za to ponudbo ni mogoče ugotoviti, da je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (prim. točko a prvega odstavka 89. člena ZJN-3). Naročnik je ponudbeni predračun namreč oblikoval tako, da so bila nepredvidena dela ovrednotena v deležu 15 % od seštevka vrednosti postavk od 1.0 do 14 v rekapitulaciji predračunske vrednosti, vrednost nepredvidenih del pa je v vsoti skupaj s seštevkom teh vrednosti tvorila skupno vrednost ponudbe brez DDV – za izračun višine nepredvidenih del je bila v ponudbenem predračunu nastavljena ustrezajoča formula. Naročnik je tekom odprave računske napake – skladno s soglasjem izbranega ponudnika – na natisnjenem izvodu ponudbenega predračuna popravil skupno vrednost postavke 1.13. (iz »-« na »10,00 [EUR]«), skupno vrednost rekapitulacije za cevovod ''H'' (iz 1.736,64 EUR na 1.746,64 EUR), seštevek postavk rekapitulacije v predračunu (iz 529.996,98 EUR na 530.006,98 EUR), skupno vrednost ponudbe brez DDV (iz 609.496,53 EUR na 609.506,53 EUR), vrednost DDV (iz 134.089,24 EUR na 134.091,44 EUR) ter skupno vrednost ponudbe z DDV (iz 743.585,76 EUR na 743.597,97 EUR). V obravnavanem primeru se je s popravkom vrednosti postavke 1.13. in posledičnim popravkom skupne vrednosti rekapitulacije za cevovod ''H'' ter seštevkom postavk v rekapitulaciji ponudbenega predračuna spremenila osnova za izračun vrednosti nepredvidenih del. Vrednost nepredvidenih del bi tako v obravnavanem primeru, glede na (popravljen) seštevek postavk v rekapitulaciji ponudbenega predračuna morala znašati 79.501,05 EUR in ne 79.499,55 EUR, kot je navedeno v ponudbi izbranega ponudnika. Glede na navedeno je potrebno ugotoviti še, da je po predstavljeni odpravi računske napake ostala napačna tudi skupna ponudbena vrednost (z in brez DDV). Ob upoštevanju, da je bil ponudbeni predračun oblikovan na način, da so bila nepredvidena dela ovrednotena v deležu 15 % od seštevka vrednosti postavk rekapitulacije v predračunu, bi moral naročnik ob odpravi računske napake skladno s sedmim odstavkom 89. člena ZJN-3 ob pisnem soglasju izbranega ponudnika za popravek tega dela ponudbenega predračuna in ob upoštevanju cen na enoto ter količine postavke 1.13. popraviti tudi vrednost nepredvidenih del tako, da bi ustrezala deležu 15 % od predvidene osnove (posledično pa tudi skupno vrednost ponudbe z in brez DDV v ustrezajočem znesku). Šele z odpravo napake na tak način (v kolikor bi seveda prizadeti ponudnik za to dal ustrezno soglasje) bi naročnik zagotovil, da tak ponudnik ne bi trpel posledic napak v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

    V posledici vsega navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik napake v ponudbi izbranega ponudnika (ki jo je bil sicer upravičen odpraviti) ni odpravil na ustrezen način in v celoti, saj ponudba izbranega ponudnika v zvezi z nepredvidenimi deli še vedno vsebuje napako, do katere je izvirno prišlo zaradi nepravilne vnaprej določene matematične operacije s strani naročnika. Kot že pojasnjeno, naročnik zato tekom pregleda in ocenjevanja ponudb ni mogel ugotoviti, da je ponudba izbranega ponudnika skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, ter temu ponudniku oddati naročila. Državna revizijska komisija je zato, v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz dokumenta »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA« z dne 17. 1. 2017.

    V skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN mora Državna revizijska komisija dati naročniku napotke v delu, v katerem je razveljavila postopek oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija napotuje naročnika, naj v primeru, če bo nadaljeval in zaključil postopek oddaje javnega naročila z izbiro najugodnejše ponudbe, odpravi računsko napako v ponudbi izbranega ponudnika na način, skladen z ZJN-3, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


    Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in vlogi z dne 7. 3. 2017 zahteval povrnitev priglašenih stroškov pravnega varstva – za stroške odvetniškega zastopanja, za materialne stroške po tretjem odstavku 11. člena Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa), vse povečano za 22% DDV, ter za strošek plačane takse.

    Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija je vlagatelju (upoštevaje zlasti 70. člen ZPVPJN) priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške:
    - strošek odvetniških storitev za sestavo zahtevka za revizijo v višini 3.000 točk (prva točka tar. št. 40 Odvetniške tarife), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 1.679,94 EUR;
    - izdatke v pavšalnem znesku v višini 40 točk (in sicer 2 % od 1.000 točk ter 1 % od 2.000 točk), ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena Odvetniške tarife (ker vlagatelj v postopku pravnega varstva ni specificiral in izkazal dejanskih materialnih stroškov oziroma izdatkov v dejanski višini je Državna revizijska komisija vlagatelju priznala izdatke v pavšalnem znesku), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 22,40 EUR;
    - strošek plačane takse za zahtevek za revizijo v višini 14.871,96 EUR.

    Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 16.574,30 EUR. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala priglašenega stroška odvetniške storitve za opredelitev do navedb naročnika, saj v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN, v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife). Navedbe v vlogi z dne 7. 3. 2017 niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Državna revizijska komisija je zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo po povrnitvi materialnih stroškov v presežku nad priznanimi, saj za priznanje teh ni podlage v Odvetniški tarifi.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


    Izbrani ponudnik v izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo predlaga, naj mu vlagatelj povrne vse priglašene stroške, ki jih je imel izbrani ponudnik s postopkom izjasnitve.

    Ker izbrani ponudnik zahteva, da mu stroške postopka pravnega varstva povrne vlagatelj, vlagatelj pa mora izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, le v primeru, če zahtevek za revizijo ni utemeljen (četrti odstavek 70. člena ZPVPJN), je Državna revizijska komisija zahtevo izbranega ponudnika za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva zavrnila že ob upoštevanju navedene pravne podlage. Tudi sicer je treba ugotoviti, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Posledično stroški v konkretnem primeru tudi niso bili potrebni (osmi odstavek 70. člena ZPVPJN, v povezavi s tretjim in petim odstavkom istega člena, oziroma prvi odstavek 155. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.), v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN).

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


    V Ljubljani, 11. 4. 2017


    Predsednik senata:
    Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
    predsednik Državne revizijske komisije






    Vročiti:
    - mag. Franci Kodela – odvetnik, Na Trati 11, 1210 Ljubljana - Šentvid
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana
    - Tanja Glušič – odvetnica, Pod javorji 6, Poslovna cona Žeje pri Komendi, 1218 Komenda
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

    Vložiti:
    - v spis zadeve, tu.

    Natisni stran