018-039/2017 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo
Številka: 018-039/2017-10Datum sprejema: 20. 3. 2017
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter Boruta Smrdela in Nine Velkavrh, kot članov senata, v postopku pravnega varstva glede oddaje javnega naročila »Južna obvozna cesta mesta Murska sobota od km 1+200 do km 3+920« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki so ga vložili ponudniki v skupnem nastopanju CVP, d. o. o., Tbilisijska ulica 81, Ljubljana, RIKO, d. o. o., Bizjanova ulica 2, Ljubljana, ter GP KRK, d. d., Stjepana Radića 31, Krk, Republika Hrvaška (v nadaljevanju: vlagatelj), ki jih vse zastopa Odvetniška družba Glušič, o. p., d. o. o., Pod javorji 6, PC Žeje pri Komendi, Komenda, zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 20. 3. 2017
odločila:
1. Zahtevek za revizijo se zavrne.
2. Zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.
Obrazložitev:
Naročnik je dne 20. 9. 2016 sprejel sklep o začetku postopka javnega naročila za predmet »[j]užna obvozna cesta mesta Murska sobota od km 1+200 do km 3+920« (v nadaljevanju: javno naročilo). Obvestilo o naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku je bilo dne 7. 11. 2016 (s številko objave JN007037/2016-B01) objavljeno na Portalu javnih naročil, dne 8. 11. 2016 pa (s številko dokumenta 391118) v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2016/S 215.
Naročnik je dne 24. 1. 2017 sprejel »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA«, številka 43001-314/2016/34 412 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katere izhaja, da se zadevno javno naročilo odda ponudniku »POMGRAD d.d., Bakovska ulica 31, 9000 MURSKA SOBOTA – vodilni partner« in »ASFALTI PTUJ d.o.o. - partner«, katerih ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).
Odločitev o oddaji javnega naročila je bila na Portalu javnih naročil (s številko objave JN007037/2016-ODL01) objavljena dne 27. 1. 2017, zato se na podlagi tretje povedi desetega odstavka 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3) z omenjenim dnem objave šteje za vročeno (ponudnikom).
Naročnik je dne 6. 2. 2017 prejel vlogo »OBVESTILO O ZAZNANI NEZAKONITOSTI IN ZAHTEVA (PREDLOG) ZA SPREMEMBO ODLOČITVE O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA«, z dne 6. 2. 2017, do katere se je opredelil z elektronskim sporočilom (z dokumentom številka 43001-314/2016/43), z dne 9. 2. 2017.
Vlagatelj je dne 9. 2. 2017 na pošto priporočeno pravočasno oddal »ZAHTEVEK ZA REVIZIJO« (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo), v katerem predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in v celoti razveljavi odločitev o oddaji naročila. Vlagatelj zahteva tudi stroške postopka. V nadaljevanju zatrjuje, da je naročnik s tem, ko je »ponudbo izbranega ponudnika označil za dopustno, čeprav bi« jo moral »izločiti kot nedopustno«, kršil določbe ZJN-3 (zlasti 6. in 7. člen) ter ravnal »v nasprotju z določili razpisne dokumentacije«. Po zatrjevanju vlagatelja izbrani ponudnik pri pripravi svoje ponudbe »ni upošteval naročnikovih izrecnih zahtev glede zaokroževanja posamezne vrednosti postavke (zmnožek: količina x cena) na dve decimalni mesti«, kot izhajajo iz »točke 4.1.4. Navodil za pripravo ponudbe«, v posledici pa se »zmnožki količina x cena« […] »ne ujemajo, kar nedvomno izhaja iz dejstva, da ima izbrani ponudnik v ponudbi v excell tabeli navedene vrednosti posameznih postavk (zmnožek: količina x cena/enoto), ki niso zaokrožene na dve decimalki«, […] »ampak ima formulo nastavljeno na več decimalk«.
Izbrani ponudnik je oddal »IZJASNITEV IZBRANEGA PONUDNIKA O NAVEDBAH IZ REVIZIJSKEGA ZAHTEVKA«, z dne 20. 2. 2017 (v nadaljevanju: izjasnitev izbranega ponudnika), v kateri se izjasnjuje o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo, jih zavrača in zatrjuje, da je ponudbeni predračun izpolnil ustrezno, na zahtevani način, kakor tudi, da »je vse vrednosti postavk zaokrožil na dve decimalni mesti natančno, kakor je to zahteval naročnik«. Izbrani ponudnik v posledici naročniku predlaga, da revizijski zahtevek zavrne in svojo odločitev o oddaji javnega naročila ohrani v veljavi.
Naročnik je dne 21. 2. 2017 sprejel sklep, številka 43001-314/2016/48, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljenega zavrnil, zavrnil pa je tudi zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V odločitvi o zahtevku za revizijo naročnik zatrjuje, da »zakonski normi« prvega odstavka 5. člena ZPVPJN »ni zadoščeno, saj tudi če bi šlo za odstopanje dveh evrskih centov, navedeno pri ponudbeni vrednosti«, ki znaša več kot šest milijonov EUR, »ne gre za kršitev, ki bi lahko bistveno vplivala na oddajo javnega naročila«. V nadaljevanju naročnik pripominja, da je vlagatelj »namenoma izpustil prvi odstavek« točke 4.1.4 Navodil za pripravo ponudbe, v katerem je »izrecno in jasno zahteval, da se v popis del lahko zgolj vnesejo cene in da specifikacij naročnika ponudnik ne sme spreminjati«. Naročnik nadaljuje, da se »vsi podatki v tiskani verziji« ponudbe izbranega ponudnika »ujemajo s podatki v elektronski verziji«, izbrani ponudnik pa je upošteval Navodila za pripravo ponudbe in »v popis del vpisal cene in postavke (zmnožke cen in količin)« ter »zaokroževal v skladu z navodili naročnika – tako kot je bilo zaokroževanje nastavljeno v popisu del. Ravnal je torej povsem pravilno«.
Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj prejel dne 22. 2. 2017, naročnik pa je z dopisom, z dne 21. 2. 2017, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dan kasneje, odstopil dokumentacijo o oddaji javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka ter dne 27. 2. 2017 še dodatno dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.
Državna revizijska komisija je dne 28. 2. 2017 prejela vlagateljevo vlogo »IZJASNITEV VLAGATELJA ter OPREDELITEV DO NAVEDB NAROČNIKA V SKLEPU št. 43001-314/2016/48 z dne 21.02.2017« (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo), v kateri se vlagatelj opredeljuje do naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo in predlaga »kot v zahtevku za revizijo«.
Po proučitvi vse odstopljene dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje javnega naročila in predrevizijski postopek, po proučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, ter proučitvi predlaganih in izvedenih dokazov je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.
Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da iz Zapisnika o javnem odpiranju ponudb izhaja, da je v postopku oddaje zadevnega javnega naročila naročnik prejel pet ponudb, med drugim tudi ponudbo vlagatelja in ponudbo izbranega ponudnika.
Upoštevaje izpostavljeno uvodno ugotovitev je Državna revizijska komisija po opravljenem predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo v revizijskem postopku, kot izhaja iz 31. člena ZPVPJN, tega sprejela v vsebinsko obravnavo.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je naročnik s tem, ko je »ponudbo izbranega ponudnika označil za dopustno, čeprav bi« jo moral »izločiti kot nedopustno«, kršil določbe ZJN-3 (zlasti 6. in 7. člen) ter ravnal »v nasprotju z določili razpisne dokumentacije«. V zvezi z navedenim vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik pri pripravi ponudbe »ni upošteval naročnikovih izrecnih zahtev glede zaokroževanja posamezne vrednosti postavke (zmnožek: količina x cena) na dve decimalni mesti«, kot izhajajo iz »točke 4.1.4. Navodil za pripravo ponudbe«, v posledici pa se »zmnožki količina x cena« […] »ne ujemajo, kar nedvomno izhaja iz dejstva, da ima izbrani ponudnik v ponudbi v excell tabeli navedene vrednosti posameznih postavk (zmnožek: količina x cena/enoto), ki niso zaokrožene na dve decimalki«, […] »ampak ima formulo nastavljeno na več decimalk«.
Glede na navedeno je Državna revizijska komisija vpogledala v Navodila za pripravo ponudbe, kot jih je v postopku oddaje zadevnega javnega naročila pripravil naročnik, pri tem pa je ugotovila, da je naročnik v njih vse zainteresirane gospodarske subjekte povabil »k oddaji ponudbe, skladne s temi navodili«. Kot izhaja iz drugega odstavka točke 2.9 Navodil za pripravo ponudbe je ponudba »nedopustna in jo naročnik zavrne, če je ponudnik samovoljno spremenil naročnikovo specifikacijo naročila«, kot izhaja iz 1. točke Navodil za pripravo ponudbe pa sta v »Specifikaciji naročila« opredeljena vsebina in obseg naročila (sestavni del »Specifikacije naročila« je tudi projektna dokumentacija). Ponudbeno dokumentacijo sestavlja tudi »Specifikacija naročila in predračun« (prvi odstavek točke 4.1 Navodil za pripravo ponudbe).
V točki »4.1.4 Specifikacija naročila in predračun«, ki jo v zahtevku za revizijo kot ključno izpostavlja vlagatelj, je naročnik določil: »V ponudbi mora biti predložena naročnikova specifikacija naročila (Popis del s predračunom ter Tehnični pogoji in pogoji varstva okolja) iz katere sta razvidna vsebina in obseg naročila. Upoštevane morajo biti vse zahteve iz specifikacije naročila. Specifikacije naročila ponudnik ne sme spreminjati. Dovoljen je le vnos zahtevanih podatkov (na primer: cene v popisu del).
Predračun sestavljata rekapitulacija predračunske vrednosti in podrobna specifikacija te vrednosti, strukturirana po vrstah del, navedenih v specifikaciji naročila. Cene v predračunu se navede brez DDV in v valuti EUR.
Popis del s količinami mora biti izpolnjen s cenami za vse postavke. Cene na enoto se navede z vsemi upoštevanimi decimalkami, vrednost postavke (zmnožek: količina x cena na enoto) pa se zaokroži na dve decimalki. V ponudbi se popis del predloži v elektronski obliki (na CD; v »pdf« in «xls« zapisu) in enak izpisan na papirju«.
V posledici predstavljenih določb Navodil za pripravo ponudbe Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v njih (v drugem odstavku točke 2.9 oziroma v prvem odstavku točke 4.1.4) izrecno zahteval, da ponudniki specifikacij naročila, v katerih sta opredeljeni vsebina in obseg naročila, ne smejo spreminjati, pač pa je dovoljen »le vnos zahtevanih podatkov (na primer: cene v popisu del)«.
V primeru, če »je ponudnik samovoljno spremenil naročnikovo specifikacijo naročila«, je ponudba »nedopustna in jo naročnik zavrne«. Cene na enoto so morali ponudniki navesti »z vsemi upoštevanimi decimalkami, vrednost postavke (zmnožek: količina x cena na enoto) pa« je bilo potrebno zaokrožiti »na dve decimalki«. V posledici navedenega ni pritrditi zatrjevanju vlagatelja, da je naročnik »izrecno dopustil poseg v popis del s predračunom, in sicer z zahtevo naročnika iz točke 4.1.4. Navodil za pripravo ponudbe, da morajo ponudniki vrednost postavke (zmnožek: količina x cena na enoto) zaokrožiti na dve decimalki«. Način zaokroževanja vrednosti postavke »na dve decimalki« je vsebovala (določala, narekovala) že formula izračuna, ki jo je prav v ta namen vnaprej določil naročnik. Poleg tega naročnikova zahteva »vrednost postavke (zmnožek: količina x cena na enoto)« […] »se zaokroži na dve decimalki« ni naslovljena na ponudnika v smislu, ki ga izpostavlja vlagatelj, saj termin »ponudnik« v citirani besedni zvezi ni uporabljen. Obenem, kot je bilo to poudarjeno že doslej, ponudniki specifikacij naročila, v katerih sta opredeljeni vsebina in obseg naročila, niso smeli spreminjati (dovoljen je bil »le vnos zahtevanih podatkov (na primer: cene v popisu del)«).
Glede na navedeno je pritrditi tudi izbranemu ponudniku, da se je od ponudnikov zahtevalo, da v »excelovo tabelo predračuna kot v osnovni del specifikacije ne posegajo«, saj je naročnik »že sam ustrezno določil zaokroževanje in številsko oblikovanje zmnožkov v decimalnih številih«. Izbranemu ponudniku je pritrditi tudi v njegovem zatrjevanju, da »[n]aročnik ni izrecno in določno predpisal uporabe izključno ene metode zaokroževanja, to niti ni bilo potrebno, saj je zaokroževanja že namreč v zadostni meri predpisal s samimi prednastavitvami v excelovi tabeli predračuna«, pa tudi v njegovem zatrjevanju, da iz »navodila naročnika v razpisni dokumentaciji« izrecno »ne izhaja, da bi morali ponudniki kakor koli posegati v prednastavljene obrazce in dodatno vpisovati oziroma vnašati nove matematične ukaze ali formule (npr. "round" zaradi dodatnega zaokroževanja)«. Citirano zatrjevanje je logično tudi iz razloga, ker je razumeti, da je naročnik formule v popisu del (specifikacijah naročila in predračunu) vnesel prav z namenom primerljivosti ponudb. Predstavljeni zaključek zgolj dodatno potrjuje navedba naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, da »je v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila vključil že nastavljen popis del in določbo o prepovedi spreminjanja popisov del z namenom, da bodo popisi del s strani vseh ponudnikov izpolnjeni na enak način in tako med seboj primerljivi«. Na navedene zaključke Državne revizijske komisije iz razlogov, pojasnjenih doslej, v ničemer ne vpliva dejstvo, da je »naročnik kot dovoljen vnos zahtevanih podatkov navedel vnos cen na enoto zgolj kot primer, ne pa kot edini dovoljen poseg v predračun«.
Kot zatrjevanje, ki nima ustrezne pravne podlage v Navodilih za pripravo ponudbe, se tako kaže tudi zatrjevanje vlagatelja, da »so imeli ponudniki« […] »dolžnost, da so navodilo naročnika upoštevali in sami nastavili funkcijo ROUND«. Za takšen zaključek ne zadostuje razlog, po katerem »naročnik v tabeli Excel ni zaklenil možnosti nastavljanja zaokroževanja«.
V nadaljevanju je Državna revizijska komisija vpogledala v čistopis popisa del (specifikacije naročila in predračun) v vsebini, kot ga je pripravil in (nazadnje) objavil naročnik, pa tudi v »POPIS DEL S PREDRAČUNOM«, »METEORNA (KOMUNALNA) KANALIZACIJA«, ki se nahaja v ponudbi izbranega ponudnika, v posledici pa je ugotovila, da je tako v elektronski obliki kot v izpisu na papirju:
– pri naslovu »3 ODVODNJAVANJE IN MONTAŽNA DELA«, »GRAVITACIJSKI VOD« (vključno z opisi »BC DN 400«, »ABC DN 500« in »ABC DN 600« postavke »002«, ter vključno z opisi »DN 300«, »DN 500«, »DN 600« in »DN 700« postavke »003«, ki jih v zahtevku za revizijo izpostavlja vlagatelj) ter
– pri naslovu »3 ODVODNJAVANJE IN MONTAŽNA DELA«, »PONIKOVALNA POLJA« (opis »Nabava, transport in izvedba ponikovalnega polja iz prefebriciranih PE ponikovelnih komor vključno z pranim drobljencevm in geotekstilom - komplet« postavke »001«, ki ga v zahtevku za revizijo izpostavlja vlagatelj),
podan povsem enak zapis cen na enoto in cen skupaj. Glede na navedeno ni mogoče pritrditi vlagatelju v njegovem zaključku, da »pri izbranem ponudniku« […] »ni izpolnjen[a]« izrecna zahteva naročnika, po kateri »morata biti popis del predložen v elektronski obliki (na CD; v "pdf" in "xls" zapisu) in popis del izpisan na papirju enaka«, je pa mogoče pritrditi naročniku, da se »vsi podatki v tiskani verziji ujemajo s podatki v elektronski verziji« (peti odstavek na strani 3 odločitve o zahtevku za revizijo). V obeh oblikah »POPIS[A] DEL S PREDRAČUNOM«, »METEORNA (KOMUNALNA) KANALIZACIJA«, je v izpostavljenih postavkah »vrednost postavke (zmnožek: količina x cena na enoto)« zaokrožena »na dve decimalki«, kot je to v tretjem odstavku točke 4.1.4 Navodil za pripravo ponudbe zahteval naročnik.
V posledici seštevanja vseh opisov postavk naslova »3 ODVODNJAVANJE IN MONTAŽNA DELA«, ki je sestavni del »POPIS[A] DEL S PREDRAČUNOM«, »METEORNA (KOMUNALNA) KANALIZACIJA«, je Državna revizijska komisija ugotovila, da skupno vrednost v znesku 270.906,89 EUR predstavlja seštevek vseh opisov postavk tega naslova na način, da so pri vsakem opisu upoštevana vsa decimalna mesta, ki jih dobimo pri množenju količine s ceno na enoto. Seštevek vsakega od opisov postavk naslova »3 ODVODNJAVANJE IN MONTAŽNA DELA« na način, da so v njem pri vsakem od opisov upoštevani zmnožki količin in cen na enoto, pri katerih je zmnožek skupne cene opisa sproti zaokrožen na dve decimalni mesti, kot to izhaja iz stolpca »Cena skupaj«, pa znaša 270.906,90 EUR. Navedeno pomeni, da razlika med obema seštevkoma znaša 0,01 EUR (oziroma en cent), kar v drugi alinei prvega odstavka na strani 5 zahtevka za revizijo izpostavlja tudi vlagatelj.
V Excelovi tabeli »POPIS[A] DEL S PREDRAČUNOM« se opisi postavk naslova »3 ODVODNJAVANJE IN MONTAŽNA DELA«, ki je sestavni del »POPIS[A] DEL S PREDRAČUNOM«, »METEORNA (KOMUNALNA) KANALIZACIJA«, nahajajo v vrsticah od 36 do 90, stolpec H pa je poimenovan »Cena skupaj«, kar se odraža tudi v formuli, ki se glasi: »=+SUM(H36:H90)«. Formula, ki jo je zapisal naročnik, torej ni vsebovala »t.i. funkcij[e] "ROUND"«, kot jo v zahtevku za revizijo omenja vlagatelj, niti je (izbrani) ponudnik »pri izračunavanju vrednosti« ni bil dolžan uporabiti. Na dejstvo, da »funkcija ROUND ni bila uporabljena le pri postavkah«, ki so bile izpostavljene že doslej, v odločitvi o zahtevku za revizijo upravičeno opozarja tudi naročnik, pri čemer dodaja, da »pri teh postavkah zaokroževanja ni omejil na dve decimalni mesti s funkcijo ROUND, pač pa je za omejitev na dve decimalni mesti uporabil drug način zaokroževanja, to je z določitvijo števila decimalnih mest (»Format cells«), ki se prikaže v celici ne glede na dejansko število znakov, vključenih v program«. Citiranega zatrjevanja naročnika v nasprotju z zatrjevanjem vlagatelja v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo ni razumeti kot priznanja naročnika, da »na teh mestih zaokroževanja« […] »ni predvidel in so morali to storiti ponudniki sami«. Ugotoviti je, da je predstavljena formula »=+SUM(H36:H90)«, ki jo je naročnik določil vnaprej in katere (upoštevaje vsebino drugega odstavka točke 2.9 oziroma prvega odstavka točke 4.1.4 Navodil za pripravo ponudbe) ni bilo dovoljeno spreminjati, sama (avtomatično) seštevala zmnožke količin s cenami na enoto vsakega od opisov postavk naslova »3 ODVODNJAVANJE IN MONTAŽNA DELA« na način, da so pri vsakem opisu upoštevana vsa decimalna mesta, ki jih dobimo pri množenju, ne pa na način, da so pri vsakem od opisov upoštevani zmnožki količin in cen na enoto, pri katerih je zmnožek skupne cene opisa sproti zaokrožen na dve decimalni mesti, kot to izhaja iz stolpca »Cena skupaj«. Upoštevaje navedeno ni pritrditi vlagatelju, da »izbrani ponudnik ni upošteval naročnikovih izrecnih zahtev glede zaokroževanja posamezne vrednosti postavke (zmnožek: količina x cena) na dve decimalni mesti«, niti ni pritrditi vlagatelju, da »je izbrani ponudnik posamezne postavke nepravilno zaokroževal na tri decimalke«. Naročnik je namreč v Excelovi tabeli »POPIS[A] DEL S PREDRAČUNOM« sam predvidel formulo, ki je v seštevku zmnožkov vseh opisov postavk naslova »3 ODVODNJAVANJE IN MONTAŽNA DELA« (avtomatično) seštevala zmnožke količin s cenami na enoto vsakega od opisov postavk tega naslova na način, da so pri vsakem opisu upoštevana vsa decimalna mesta, ki jih dobimo pri množenju, izbrani ponudnik pa tega ni smel spreminjati. Tako tudi vlagatelj v zahtevku za revizijo sam navaja, da je »računalniški program« […] »pri seštevanju upošteval celotne vrednosti posameznih postavk«.
Iz razloga, ker je že formula »=+SUM(H36:H90)« predvidevala način, na katerega se izračuna skupna vrednost postavk naslova »3 ODVODNJAVANJE IN MONTAŽNA DELA« (do izračuna skupne vrednosti zadevnega naslova pa je prišlo ob upoštevanju izpostavljene formule), tudi ni mogoče govoriti o napaki pri izračunu niti o računski napaki v smislu sedmega odstavka 89. člena ZJN-3. V zahtevku za revizijo tako sam vlagatelj zatrjuje, da »napake« […] »v konkretnem primeru ne predstavljajo računskih napak v smislu sedmega odstavka 89. člena ZJN-3«. Tudi sicer ni prezreti dejstva, da lahko naročnik v primeru, če se pri pregledu in ocenjevanju ponudb ugotovi, da je prišlo do računske napake zaradi nepravilne vnaprej določene matematične operacije z njegove strani, ob pisnem soglasju ponudnika popravi računsko napako tako, da ob upoštevanju cen na enoto brez davka na dodano vrednost in količin, ki jih ponudi ponudnik, izračuna vrednost ponudbe z upoštevanjem pravilne matematične operacije (sedmi odstavek 89. člena ZJN-3).
V predstavljenem smislu je obravnavati tudi zmnožek količine in cene na enoto v opisu »Nabava, transport in izvedba ponikovalnega polja iz prefebriciranih PE ponikovelnih komor vključno z pranim drobljencevm in geotekstilom - komplet« postavke »001« naslova »3 ODVODNJAVANJE IN MONTAŽNA DELA«, »PONIKOVALNA POLJA«, ki je sestavni del »POPIS[A] DEL S PREDRAČUNOM«, »METEORNA (KOMUNALNA) KANALIZACIJA«, v ponudbi izbranega ponudnika.
Vsebinsko povsem enaki zaključki veljajo v navezavi na »POPIS DEL ZA NADVOZ 0318-1, 4-1« in v navezavi na »POPIS DEL S PREDRAČUNOM« (»ZAŠČITA IN PRESTAVITEV OBSTOJEČEGA TK OMREŽJA«).
Državna revizijska komisija je ob vpogledu v čistopis popisa del (specifikacije naročila in predračun) v vsebini, kot ga je pripravil in (nazadnje) objavil naročnik, pa tudi v »POPIS DEL ZA NADVOZ 0318-1, 4-1«, ki se nahaja v ponudbi izbranega ponudnika, ugotovila, da je tako v elektronski obliki kot v izpisu na papirju:
– pri postavki S 27 127 z opisom »Izdelava uvrtanih kolov iz ojačenega cementnega betona, sistema Benotto, premera 150 cm, izkop v vezljivi zemljini/zrnati kamnini, dolžine nad 10 do 20 m«, ki jo v zahtevku za revizijo izpostavlja vlagatelj, ter
– pri postavki S 53 127 z opisom »Dobava in vgraditev cementnega betona C 20/25 v prerez do 0,15 m3/m2-m, betonski klin na prehodni plošči«, ki jo v zahtevku za revizijo izpostavlja vlagatelj,
podan povsem enak zapis cen na enoto in cen skupaj. Glede na navedeno po eni strani ni pritrditi vlagatelju v njegovem zaključku, da »pri izbranem ponudniku« […] »ni izpolnjen[a]« izrecna zahteva naročnika, po kateri »morata biti popis del predložen v elektronski obliki (na CD; v "pdf" in "xls" zapisu) in popis del izpisan na papirju enaka«, po drugi strani pa je pritrditi naročniku, da se »vsi podatki v tiskani verziji ujemajo s podatki v elektronski verziji«. V obeh oblikah »POPIS[A] DEL ZA NADVOZ 0318-1, 4-1« je v izpostavljenih postavkah »vrednost postavke (zmnožek: količina x cena na enoto)« zaokrožena »na dve decimalki«, kot je to v tretjem odstavku točke 4.1.4 Navodil za pripravo ponudbe zahteval naročnik. Vsebinsko povsem enako velja za postavko 1, poimenovano »Trasiranje nove trase zemeljskega kabla ali kabelske kanalizacije«, ter postavko 2, poimenovano »Trasiranje trase po obstoječem kablu ali kabelski kanalizaciji z uporabo obstoječih načrtov in iskalca kablov«, obeh v tabeli »GRADBENA DELA« »POPIS[A] DEL S PREDRAČUNOM« (»ZAŠČITA IN PRESTAVITEV OBSTOJEČEGA TK OMREŽJA«).
V posledici seštevanja vseh opisov postavk »POPIS[A] DEL ZA NADVOZ 0318-1, 4-1« je Državna revizijska komisija ugotovila, da skupno vrednost v znesku 438.458,89 EUR predstavlja seštevek vseh opisov postavk na način, da so pri vsakem opisu upoštevana vsa decimalna mesta, ki jih dobimo pri množenju količine s ceno na enoto. Seštevek vsakega od opisov postavk »POPIS[A] DEL ZA NADVOZ 0318-1, 4-1« na način, da so v njem pri vsakem od opisov upoštevani zmnožki količin in cen na enoto, pri katerih je zmnožek skupne cene opisa sproti zaokrožen na dve decimalni mesti, kot to izhaja iz stolpca »Cena skupaj«, pa znaša 438.458,90 EUR. Navedeno pomeni, da razlika med obema seštevkoma znaša 0,01 EUR (oziroma en cent), kar v drugi alinei prvega odstavka 2. točke na strani 6 zahtevka za revizijo izpostavlja tudi vlagatelj.
V Excelovi tabeli »POPIS[A] DEL ZA NADVOZ 0318-1, 4-1« se seštevki posameznih vrst del nahajajo v vrsticah 12, 38, 53, 65, 119, 127 in 132, formula rubrike »SKUPAJ brez DDV«, ki se nahaja na koncu »POPIS[A] DEL ZA NADVOZ 0318-1, 4-1«, pa se glasi: »=SUM(F132;F127;F119;F65;F53;F38;F12)«. Pred tem so seštevki opisov vseh posameznih postavk v Excelovi tabeli »POPIS[A] DEL ZA NADVOZ 0318-1, 4-1« predvideni kot zbirni seštevki postavk po formuli »=SUM« (+ navedba posameznih vrstic, ki se seštevajo), omenjeni zbirni seštevki postavk po formuli »=SUM« (+ navedba posameznih zbirnih postavk, ki se seštevajo) pa se seštevajo po formuli, navedeni v prvi povedi tega odstavka. Formula, ki jo je zapisal naročnik, torej ni vsebovala »t.i. funkcij[e] "ROUND"«, kot jo v zahtevku za revizijo omenja vlagatelj, niti je (izbrani) ponudnik »pri izračunavanju vrednosti« ni bil dolžan uporabiti. Na dejstvo, da »funkcija ROUND ni bila uporabljena le pri postavkah«, ki so bile izpostavljene že doslej, v odločitvi o zahtevku za revizijo upravičeno opozarja tudi naročnik, pri čemer dodaja, da »pri teh postavkah zaokroževanja ni omejil na dve decimalni mesti s funkcijo ROUND, pač pa je za omejitev na dve decimalni mesti uporabil drug način zaokroževanja, to je z določitvijo števila decimalnih mest (»Format cells«), ki se prikaže v celici ne glede na dejansko število znakov, vključenih v program«. V posledici je ugotoviti, da je predstavljena formula, ki jo je naročnik določil vnaprej in katere (upoštevaje vsebino drugega odstavka točke 2.9 oziroma prvega odstavka točke 4.1.4 Navodil za pripravo ponudbe) ni bilo dovoljeno spreminjati, sama (avtomatično) seštevala zmnožke količin s cenami na enoto vsakega od opisov postavk »POPIS[A] DEL ZA NADVOZ 0318-1, 4-1« na način, da so pri vsakem opisu upoštevana vsa decimalna mesta, ki jih dobimo pri množenju, ne pa na način, da so pri vsakem od opisov upoštevani zmnožki količin in cen na enoto, pri katerih je zmnožek skupne cene opisa sproti zaokrožen na dve decimalni mesti, kot to izhaja iz stolpca »količina x cena«. Upoštevaje navedeno ni pritrditi vlagatelju, da »izbrani ponudnik ni upošteval naročnikovih izrecnih zahtev glede zaokroževanja posamezne vrednosti postavke (zmnožek: količina x cena) na dve decimalni mesti«, niti ni pritrditi vlagatelju, da »je izbrani ponudnik posamezne postavke nepravilno zaokroževal na tri decimalke«. Naročnik je namreč v Excelovi tabeli »POPIS[A] DEL ZA NADVOZ 0318-1, 4-1« sam predvidel formulo, ki je v seštevku zmnožkov posameznih opisov postavk (avtomatično) seštevala zmnožke količin s cenami na enoto vsakega od opisov postavk na način, da so pri vsakem opisu upoštevana vsa decimalna mesta, ki jih dobimo pri množenju, izbrani ponudnik pa tega ni smel spreminjati. Tako tudi vlagatelj v zahtevku za revizijo sam navaja, da je »računalniški program« […] »pri seštevanju upošteval celotne vrednosti posameznih postavk«.
Iz razloga, ker je že formula »=SUM(F132;F127;F119;F65;F53;F38;F12)« predvidevala način, na katerega se izračuna skupna vrednost postavk »POPIS[A] DEL ZA NADVOZ 0318-1, 4-1« (do izračuna skupne vrednosti postavk »POPIS[A] DEL ZA NADVOZ 0318-1, 4-1« pa je prišlo ob upoštevanju izpostavljene formule), tudi ni mogoče govoriti o napaki pri izračunu niti o računski napaki v smislu sedmega odstavka 89. člena ZJN-3. V zahtevku za revizijo tako tudi sam vlagatelj zatrjuje, da »napake« […] »v konkretnem primeru ne predstavljajo računskih napak v smislu sedmega odstavka 89. člena ZJN-3«. Neodvisno od navedenega pa tudi sicer ni prezreti dejstva, da lahko naročnik v primeru, če se pri pregledu in ocenjevanju ponudb ugotovi, da je prišlo do računske napake zaradi nepravilne vnaprej določene matematične operacije z njegove strani, ob pisnem soglasju ponudnika popravi računsko napako tako, da ob upoštevanju cen na enoto brez davka na dodano vrednost in količin, ki jih ponudi ponudnik, izračuna vrednost ponudbe z upoštevanjem pravilne matematične operacije (sedmi odstavek 89. člena ZJN-3).
V posledici seštevanja vseh opisov postavk v tabeli »GRADBENA DELA« »POPIS[A] DEL S PREDRAČUNOM« (»ZAŠČITA IN PRESTAVITEV OBSTOJEČEGA TK OMREŽJA«) pa je Državna revizijska komisija ugotovila, da skupno vrednost (rubrika cena »[s]kupaj brez DDV«) v znesku 7.608,16 EUR predstavlja seštevek vseh opisov postavk tabele »GRADBENA DELA« na način, da so pri vsakem opisu upoštevana vsa decimalna mesta, ki jih dobimo pri množenju količine s ceno na enoto. Seštevek vsakega od opisov postavk tabele »GRADBENA DELA« na način, da so v njem pri vsakem od opisov upoštevani zmnožki količin in cen na enoto, pri katerih je zmnožek skupne cene opisa sproti zaokrožen na dve decimalni mesti, kot to izhaja iz stolpca »Skupaj«, pa znaša 7.608,15 EUR. To pomeni, da razlika med obema seštevkoma znaša 0,01 EUR (oziroma en cent), kar izpostavlja tudi vlagatelj.
V Excelovi tabeli tabele »GRADBENA DELA« »POPIS[A] DEL S PREDRAČUNOM« (»ZAŠČITA IN PRESTAVITEV OBSTOJEČEGA TK OMREŽJA«) se opisi posameznih postavk nahajajo v vrsticah od 50 do 65, kar se odraža tudi v formuli (rubrika cena »[s]kupaj brez DDV«), ki se glasi: »=SUM(F50:F65)«. Formula, ki jo je zapisal naročnik, torej ni vsebovala »t.i. funkcij[e] "ROUND"«, kot jo v zahtevku za revizijo omenja vlagatelj, niti je (izbrani) ponudnik »pri izračunavanju vrednosti« ni bil dolžan uporabiti. Na dejstvo, da »funkcija ROUND ni bila uporabljena le pri postavkah«, ki so bile izpostavljene že doslej, v odločitvi o zahtevku za revizijo upravičeno opozarja tudi naročnik, pri čemer dodaja, da »pri teh postavkah zaokroževanja ni omejil na dve decimalni mesti s funkcijo ROUND, pač pa je za omejitev na dve decimalni mesti uporabil drug način zaokroževanja, to je z določitvijo števila decimalnih mest (»Format cells«), ki se prikaže v celici ne glede na dejansko število znakov, vključenih v program«. V posledici je ugotoviti, da je predstavljena formula, ki jo je naročnik določil vnaprej in katere (upoštevaje vsebino drugega odstavka točke 2.9 oziroma prvega odstavka točke 4.1.4 Navodil za pripravo ponudbe) ni bilo dovoljeno spreminjati, sama (avtomatično) seštevala zmnožke količin s cenami na enoto vsakega od opisov postavk tabele »GRADBENA DELA« na način, da so pri vsakem opisu upoštevana vsa decimalna mesta, ki jih dobimo pri množenju, ne pa na način, da so pri vsakem od opisov upoštevani zmnožki količin in cen na enoto, pri katerih je zmnožek skupne cene opisa sproti zaokrožen na dve decimalni mesti, kot to izhaja iz rubrike cena »[s]kupaj brez DDV«. Upoštevaje navedeno ni pritrditi zatrjevanju vlagatelja, da »izbrani ponudnik ni upošteval naročnikovih izrecnih zahtev glede zaokroževanja posamezne vrednosti postavke (zmnožek: količina x cena) na dve decimalni mesti«, niti ni pritrditi vlagatelju v zatrjevanju, da »je izbrani ponudnik posamezne postavke nepravilno zaokroževal na tri decimalke«. Naročnik je namreč v Excelovi tabeli tabele »GRADBENA DELA« sam predvidel formulo, ki je v seštevku zmnožkov posameznih opisov te tabele (avtomatično) seštevala zmnožke količin s cenami na enoto vsakega od opisov postavk tega naslova na način, da so pri vsakem opisu upoštevana vsa decimalna mesta, ki jih dobimo pri množenju, izbrani ponudnik pa tega ni smel spreminjati. Tako tudi vlagatelj v zahtevku za revizijo sam navaja, da je »računalniški program« […] »pri seštevanju upošteval celotne vrednosti posameznih postavk«.
Iz razloga, ker je že formula »=SUM(F50:F65)« predvidevala način, na katerega se izračuna skupna vrednost postavk tabele »GRADBENA DELA« »POPIS[A] DEL S PREDRAČUNOM« (»ZAŠČITA IN PRESTAVITEV OBSTOJEČEGA TK OMREŽJA«), do izračuna skupne vrednosti (rubrika cena »[s]kupaj brez DDV«) pa je prišlo ob upoštevanju navedene formule, tudi ni mogoče govoriti o napaki pri izračunu niti o računski napaki v smislu sedmega odstavka 89. člena ZJN-3. V zahtevku za revizijo tako tudi sam vlagatelj zatrjuje, da »napake« […] »v konkretnem primeru ne predstavljajo računskih napak v smislu sedmega odstavka 89. člena ZJN-3«. Neodvisno od navedenega pa tudi sicer ni prezreti dejstva, da lahko naročnik v primeru, če se pri pregledu in ocenjevanju ponudb ugotovi, da je prišlo do računske napake zaradi nepravilne vnaprej določene matematične operacije z njegove strani, ob pisnem soglasju ponudnika popravi računsko napako tako, da ob upoštevanju cen na enoto brez davka na dodano vrednost in količin, ki jih ponudi ponudnik, izračuna vrednost ponudbe z upoštevanjem pravilne matematične operacije (sedmi odstavek 89. člena ZJN-3). Ob tem tudi sicer ne gre prezreti, da je v sklepu številka 018-193/2016-9, z dne 28. 10. 2016, Državna revizijska komisija zapisala (med drugim), da pravila zaokroževanja vsote »ni mogoče obravnavati kot računsko napako, saj ne gre za napačen matematični ukaz, ki bi napačno izračunaval zmnožke ali vsote, temveč« […] »za pravilo zaokroževanja, ki je pravilno izračunano vsoto postavk v skladu z vnaprej določenim matematičnim ukazom pravilno zaokrožilo navzdol ali navzgor«. »Ker je šlo za vnaprej določeno formulo oz. način seštevanja postavk in zaokroževanja njihovih vsot, v« takratni »ponudbi izbranega ponudnika ni« bilo »mogoče ugotoviti računskih napak, naročniku pa ni« bilo »mogoče očitati, da je v postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb kršil določila lastne razpisne dokumentacije. Posledično to tudi pomeni, da ni mogoče govoriti o napakah pri postavki nepredvidenih del, saj je bila ta izračunana na podlagi pravilnih (zaokroženih) cen ter v skladu z vnaprej določenimi računskimi operacijami elektronskega predračuna«.
Ob upoštevanju vsega doslej navedenega je pritrditi izbranemu ponudniku, da »je zaokroževanje izvedel točno tako, kot je od njega zahteval naročnik oziroma algoritem, ki ga je pripravil naročnik«.
Vlagatelju je sicer pritrditi v zatrjevanju, da ZJN-3 pojma »neznatna napaka« […] »ne pozna«, vendar pa je v ZJN-3 vključen (in v njem normiran) institut očitne napake. Tudi v primeru, če bi bilo šteti, da gre v vseh okoliščinah konkretnega dejanskega stanja za očitne napake, bi te izbrani ponudnik na podlagi šestega odstavka 89. člena ZJN-3 lahko popravil, saj zaradi popravkov v delih njegove ponudbe, ki jih v zahtevku za revizijo izpostavlja vlagatelj in so bili predstavljeni doslej, ne bi bila dejansko predlagana nova ponudba.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da nobeden izmed sklepov, na katere se v zahtevku za revizijo sklicuje vlagatelj, ni pravno relevanten (v smislu prakse Državne revizijske komisije) glede na tokratno konkretno dejansko stanje:
– sklep številka 018-170/2011-17, z dne 13. 9. 2011, je bil tako sprejet na podlagi drugega materialnega zakona, poleg tega pa je bilo dejansko stanje, ob upoštevanju katerega je bil omenjeni sklep sprejet, bistveno drugačno od tokratnega dejanskega stanja. V takratni zadevi je šlo namreč za vprašanje, ali so »[c]ene po enoti mere postavk« […] »enake, kot so izračunane z zahtevano analizo cene po enoti mere postavke« (kot je bilo to določeno v točki 13.1 b) 7 takratnih Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe), takratna ponudba pa »citirani zahtevi razpisne dokumentacije ni sledila«. Ponudniki so namreč morali v takratnem postopku oddaje javnega naročila za nekatere (naštete) predračunske postavke predložiti analizo enotnih cen. V izpostavljenem sklepu je Državna revizijska komisija še zapisala, da v »ponudbenem predračunu izbrane ponudbe zapisana cena po enoti mere omenjene postavke sledi analizi cene po enoti mere te postavke«, kakor tudi, da »v konkretnem primeru v izpostavljeni postavki izbrane ponudbe ne gre za računsko napako, temveč zgolj za vprašanje števila decimalnih mest pri zaokroževanju zmnožkov postavke«;
– sklep številka 018-001/2016-7, z dne 15. 2. 2016, je bil tako sprejet na podlagi drugega materialnega zakona, poleg tega pa je bilo dejansko stanje, ob upoštevanju katerega je bil omenjeni sklep sprejet, pomembno drugačno od tokratnega dejanskega stanja. V takratni zadevi je »izbrani ponudnik pri določenih postavkah popisa del v elektronsko in tiskano verzijo vpisoval različne cene na enoto posameznih postavk, pri čemer je v popis del v tiskano verzijo vpisoval cene, zaokrožene na dve decimalki, v elektronsko verzijo pa cene, zaokrožene na tri decimalke«. Kot v izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo izpostavlja že izbrani ponudnik, se je zahteva v takratnem postopku oddaje javnega naročila glasila »Cene v predračunu (zaokrožene na dve decimalki) se navede brez DDV in v valuti EUR«, »[m]ed referenčno in predmetno zadevo« pa »je razlika v tem, da so bili pri referenčni zadevi ponudniki dolžni vnesti ceno na enoto, zaokroženo na dve decimalki natančno«. Vsebinsko primerljivo zatrjuje tudi naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo;
– v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo vlagatelj tudi sam priznava, da »med posameznimi konkretnimi primeri obstojijo določene razlike«.
Upoštevaje vse doslej navedeno tako ni ustrezen zaključek vlagatelja, da je izbrani ponudnik »zaokroževanj[e] posameznih postavk« izvedel »v nasprotju z navodili naročnika« in kršil zahtevo naročnika »v točki 4.1.4 Navodil za izdelavo ponudbe«. Na dosedanje zaključke in ugotovitve v ničemer ne vplivajo niti zatrjevanja vlagatelja, po katerih se zaradi vseh izpostavljenih izračunov »posledično spremeni« tudi »vrednost celotnega dela popisa del s predračunom«.
Na dosedanje ugotovitve in zaključke v ničemer ne vpliva niti »Obvestilo o zaznavi nezakonitosti ter zahtev[a] (predlog) za spremembo odločitve naročnika o oddaji javnega naročila« niti vsebina odgovora naročnika nanjo, ki ju v zahtevku za revizijo (na strani 8) izpostavlja vlagatelj.
Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni dokazal svojih zatrjevanj, da je naročnik s tem, ko je »ponudbo izbranega ponudnika označil za dopustno«, kršil določbe ZJN-3 (zlasti 6. in 7. člen) ter ravnal »v nasprotju z določili razpisne dokumentacije«.
Na navedeni zaključek v ničemer ne vpliva sklicevanje vlagatelja na postopek oddaje javnega naročila »Ureditev krožnega križišča pri avtobusni postaji v Kočevju, G2-106/264 Kočevje – Livold s Podgorsko ulico«. V utemeljitev tega zadostujejo že ugotovitve, da:
– se je takratni postopek oddaje javnega naročila izvajal na podlagi drugega materialnega zakona (primerjaj »Dosje javnega naročila JN627/2016«, objavljen na Portalu javnih naročil – http://www.enarocanje.si/Obrazci/?id_obrazec=159885)
– se že zahtevi takratne razpisne dokumentacije in tokratnih Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe pomembno razlikujeta. Vlagatelj izpostavlja, da se določba v takratnem postopku oddaje javnega naročila glasi »Cene v predračunu (zaokrožene na dve decimalni mesti) se navede brez DDV in v valuti EUR«, določba v tokratnem postopku oddaje javnega naročila pa se glasi »Cene na enoto se navede z vsemi upoštevanimi decimalkami, vrednost postavke (zmnožek: količina x cena na enoto) pa se zaokroži na dve decimalki«. Glede na navedeno ni ustrezno stališče vlagatelja, da »je naročnik pripravil smiselno povsem enaka navodila za pripravo ponudb«, prav tako pa ni pravno relevantna »DODATNA OBRAZLOŽITEV ODLOČITVE o oddaji javnega naročila«, številka 43001-156/2015/31, z dne 26. 5. 2016, katero v zahtevku za revizijo izpostavlja vlagatelj
– vlagatelj v zahtevku za revizijo niti ne zatrjuje, da je v navezavi na postopek oddaje omenjenega javnega naročila potekal postopek pravnega varstva (pred Državno revizijsko komisijo), pač pa izbrani ponudnik v izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo navaja, da je »[v] skladu s pregovorom "kjer ni tožnika ni sodnika"« […] »ugotoviti, da je imel ponudnik v sporni zadevi« […] »možnost vložiti revizijski zahtevek, pa tega« […] »očitno ni storil«.
Sklicevanje na drug postopek oddaje javnega naročila (to je »Ureditev krožnega križišča pri avtobusni postaji v Kočevju, G2-106/264 Kočevje – Livold s Podgorsko ulico«) tako že iz predstavljenih razlogov ni pravno relevanten za odločitev o tokratnem zahtevku za revizijo.
Glede na navedeno je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo na podlagi prve alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN kot neutemeljenega zavrnila, zato ni odločala o zatrjevanjih naročnika, po katerih »zakonski normi« prvega odstavka 5. člena ZPVPJN »ni zadoščeno, saj tudi če bi šlo za odstopanje dveh evrskih centov, navedeno pri ponudbeni vrednosti«, ki znaša več kot šest milijonov EUR, »ne gre za kršitev, ki bi lahko bistveno vplivala na oddajo javnega naročila«.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteva tudi, da mu naročnik povrne vse stroške, ki jih je imel s postopkom revizije javnega naročanja.
Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del prve povedi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).
Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem postopku ne v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija njegovo zahtevo za povrnitev stroškov na podlagi 70. člena ZPVPJN zavrnila.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.
V Ljubljani, dne 20. 3. 2017
Predsednica senata
mag. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije
Vročiti:
– Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana
– Odvetniška družba Glušič, o. p., d. o. o., Pod javorji 6, PC Žeje pri Komendi, 1218 Komenda
– POMGRAD, d. d., Bakovska ulica 31, 9000 Murska Sobota
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana
Vložiti:
– v spis zadeve, tu