018-009/2017 Univerzitetni klinični center Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter mag. Mateje Škabar in Tadeje Pušnar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Manšete za merjenje krvnega tlaka«, v sklopu 1 »Manšeta za merjenje krvnega tlaka – univerzalna za odrasle«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja EUROMED, Franci Zore, s.p., Borovec 18, Trzin, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Čeferin in partnerji o.p., d.o.o., Taborska cesta 13, Grosuplje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 17. 3. 2017

odločila:

1. Vlagateljev revizijski zahtevek se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 6. 5.2016 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku. Obvestilo o naročilu je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 4. 7. 2016, pod št. objave JN003360/2016-B01, ter dne 5. 7. 2016, pod št. objave 2016/S 127-227509, tudi v Uradnem listu Evropske unije. Dne 22. 8. 2016 je bil na Portalu javnih naročil objavljen popravek obvestila, dne 23. 8. 2016 pa je bil ta objavljen tudi v Uradnem listu Evropske unije.

Dne 30. 11. 2016 je naročnik izdal dokument »Odločitev o oddaji naročila«, št. 84508-01-16/6, ki je bil objavljen na Portalu javnih naročil dne 9. 12. 2016 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katerega izhaja, da je za izvedbo predmetnega javnega naročila za sklop 1 izbral ponudnika ANMEDIC, d.o.o., Šmartinska cesta 53, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Naročnik je prejel za sklop 1 pet pravočasnih ponudb. Opravil je komercialni ter strokovni pregled ponudb, v okviru katerega je izvedel tudi test vzorcev ponujenega blaga, nato pa je ugotovil, da ponudba vlagatelja ter izbranega ponudnika v celoti ustrezata strokovnim zahtevam dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Ponudbe ostalih treh ponudnikov je ocenil kot nedopustne, in sicer dve ponudbi iz razloga neustreznih priključkov ter eno ponudbo iz razloga, ker je presegala zagotovljena finančna sredstva naročnika.

Po opravljenem vpogledu v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, dne 14. 12. 2016 (naročnik je vlagatelju vpogled omogočil zgolj v omejenem obsegu), je vlagatelj zoper odločitev o oddaji javnega naročila pravočasno, dne 19. 12. 2016, vložil zahtevek za revizijo ter vlogo z dne 20. 12. 2016, s katero je dopolnil zahtevek za revizijo. Predlaga razveljavitev predmetne odločitve v sklopu 1 ter povrnitev stroškov revizijskega postopka. Uvodoma zatrjuje, da je naročnikova odločitev, s katero mu je odrekel vpogled v dokazila izbranega ponudnika o izpolnjevanju strokovnih zahtev oziroma mu je dokazila predložil zgolj deloma in prepozno, to je pet dni po zahtevi za vpogled, nezakonita. Nadalje zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ne ustreza strokovnim zahtevam dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in bi jo moral naročnik izključiti ter oddati javno naročilo vlagatelju, kot ekonomsko najugodnejšemu ponudniku in edinemu ponudniku, ki je ponudil ustrezno ponudbo. Kot razloge za strokovno neustreznost ponudbe izbranega ponudnika navaja, da izbrani ponudnik ni predložil ustreznih dokazil, s katerimi bi izkazal strokovno ustreznost priključka z zahtevami iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, med drugim tudi ni predložil ustreznega certifikata glede z zakonom zahtevanega standarda za ponujene priključke. Vlagatelj konkretno izpostavlja standard ISO 80369, ki je bil po njegovem prepričanju zahtevan z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, kar je potrdil naročnik z odgovorom, objavljenim na Portalu javnih naročil. Kot razlog za nedopustnost ponudbe izbranega ponudnika nadalje navaja, da je naročnik v sklopu 2 ponujene priključke izbranega ponudnika ocenil za neustrezne, upoštevaje, da so priključki, ponujeni v sklopu 1, enaki ponujenim priključkom v sklopu 2, pa je potrebno zaključiti, da tudi priključki, ponujeni v sklopu, 1 ne morejo biti ustrezni. Glede manšet izbranega ponudnika navaja, da ne ustrezajo zahtevi po razponu širine površine za fiksacijo, kot je bila določena z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročniku vlagatelj očita kršitev določil lastne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, s tem pa naj bi kršil tudi določbe 89. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15; v nadaljevanju: ZJN-3).

Izbrani ponudnik se je v vlogi z dne 4. 1. 2017 izjasnil o vloženem zahtevku za revizijo. V vlogi navaja, da ne more slediti navedbam vlagatelja, da je bil s strani naročnika zahtevan standard ISO 80369. Ob tem poudarja, da navedeni standard ni harmoniziran, zato ima zgolj status priporočila. Kljub temu pa prilaga potrdilo proizvajalca, ki zagotavlja skladnost ponujenih priključkov s standardom ISO 80369. Izbrani ponudnik zavrača tudi vse navedbe vlagatelja v zvezi z neustreznostjo ponujenih priključkov ter manšet, saj je naročnik na podlagi dostavljenih vzorcev ugotovil, da ponujene manšete in priključki ustrezajo strokovnim zahtevam dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Naročnik je z dokumentom »Odločitev o zahtevku za revizijo« z dne 16. 1. 2017 (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo) vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik zavrača očitke vlagatelja o kršitvi pravice do vpogleda, v zvezi s čemer pojasnjuje, da je dolžan skrbeti za varovanje podatkov, ki jih ponudniki označijo v skladu z zakonom kot poslovno skrivnost. Izpostavlja tudi, da se je vlagatelj strinjal z rokom za dostavo zahtevanih dokumentov, zato mu sedaj ne more očitati, da jih je prejel prepozno. Naročnik dalje zavrača pavšalne navedbe vlagatelja o kršitvi temeljnih načel ZJN-3. Navaja, da ni izrecno zahteval standarda ISO 80369, temveč le predložitev ustrezne dokumentacije oz. listine, upoštevaje 2. alinejo njegovih strokovnih zahtev, kar je izbrani ponudnik tudi storil. Naročnik pritrjuje izbranemu ponudniku, da navedeni standard ni harmoniziran ter da je izbrani ponudnik v svoji izjasnitvi predložil izjavo proizvajalca o ustreznosti priključkov z navedenim standardom. Do očitkov vlagatelja, ki se nanašajo na priključke, ponujene v sklopu 2, se naročnik ni opredeljeval, ker ta sklop ni predmet konkretnega revizijskega zahtevka. Zatrjuje, da je izbrani ponudnik ponudil priključke, ki ustrezajo standardu ISO 80369 ter so hkrati kompatibilni z večino monitorjev naročnika, brez dodatnih adapterjev. Iz dostavljenih vzorcev izbranega ponudnika izhaja tudi ustreznost manšet glede zahtevane širine fiksacije.

Naročnik je dne 18. 1. 2017 Državni revizijski komisiji, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN, v odločanje odstopil dokumentacijo o oddaji javnega naročila. Državna revizijska komisija je z dopisom z dne 20. 1. 2017 ter z dopisom z dne 27. 1. 2017 naročnika pozvala na odstop manjkajoče dokumentacije, ki ji jo je naročnik odstopil dne 26. 1. 2017 ter dne 6. 2. 2017.

Vlagatelju je bila odločitev naročnika o zavrnitvi zahtevka za revizijo vročena dne 23. 1. 2017. Vlagatelj v vlogi »Opredelitev do navedb naročnika« z dne 25. 1. 2017 zavrača vse navedbe naročnika ter vztraja pri svojih navedbah iz zahtevka za revizijo. Vlagatelj ponovno izpostavlja, da mu naročnik ni omogočil vpogleda v vse podatke, kot jih določa ZJN-3, ter da mu je določene podatke posredoval prepozno. Navaja tudi, da je izbrani ponudnik naknadno, šele po vloženem zahtevku za revizijo, predložil izjavo o ustreznosti priključkov s standardom ISO 80369, ki je harmoniziran standard (SIST EN ISO 80369), ter da s predmetno izjavo ni zadostil strokovnim zahtevam dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je uvodoma obravnavala vlagateljeve revizijske navedbe v zvezi z zatrjevano nezakonito odločitvijo naročnika o omejitvi vlagateljeve pravice do vpogleda.

Državna revizijska komisija s tem v zvezi pojasnjuje, da je uveljavljanje kršitve pravice do vpogleda v dokumentacijo v ZPVPJN posebej urejeno v petem odstavku 31. člena ZPVPJN. Iz predmetnega določila ZPVPJN izhaja tudi namen uveljavljanja kršitve pravice do vpogleda, saj določa, da mora vlagatelj v primeru, če dejstev in dokazov, s katerimi se kršitve dokazujejo, ne more navesti ali predlagati, ker meni, da mu je naročnik kršil pravico do vpogleda v dokumentacijo, v zahtevku za revizijo navesti dejstva in dokaze v zvezi z zatrjevano kršitvijo pravice do vpogleda v dokumentacijo. Namen uveljavljanja kršitve pravice do vpogleda je torej v tem, da lahko vlagatelj pripravi zahtevek za revizijo tudi z dejstvi in dokazi (5. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN), da bi lahko utemeljil in dokazal naročnikove kršitve, ki vplivajo na položaj vlagatelja v postopku oddaje naročila (glej 14. člen ZPVPJN). Vlagatelj ima tako v postopku pravnega varstva po ZPVPJN primarno interes, da doseže razveljavitev odločitve o oddaji naročila (prim. druga alinea prvega odstavka 28. člena ZPVPJN in druga alinea prvega odstavka 31. člena ZPVPJN), in ne, da vpogleda v ponudbeno dokumentacijo drugih ponudnikov (prim. npr. zadeve št. 018-275/2014-5, 018-142/2015-16 in 018-176/2015-5).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zahteva vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, temveč zgolj navaja, da mu je naročnik nezakonito odrekel pravico do vpogleda v dokazila izbranega ponudnika o izpolnjevanju strokovnih zahtev. Nadalje vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika tudi navaja, da je v zahtevku za revizijo navedel vsa pravno relevantna dejstva, za katera je predložil ustrezne dokaze, s čemer je zahtevek za revizijo ustrezno utemeljil. Vlagatelj ravno tako ne zahteva, da se mu v skladu s petim odstavkom 31. člena ZPVPJN dovoli vpogled v dokumentacijo, niti ne predlaga, da tak vpogled opravi organ pravnega varstva sam. Kot slednje vlagatelj ne konkretizira niti, kako naj bi na učinkovitost njegovega pravnega varstva vplivalo zatrjevano dejstvo, da je del postopkovne dokumentacije prejel šele po izteku zakonskega roka.


Ob upoštevanju navedenega, kot tudi ob upoštevanju namena petega odstavka 31. člena ZPVPJN, Državna revizijska komisija ni vsebinsko obravnavala vprašanja ali je naročnik vlagatelju (ne)zakonito odrekel vpogled v dele ponudbe izbranega ponudnika, označene kot poslovna skrivnost – vlagatelj zgolj za ugotovitev obstoja kršitve s tem v zvezi, brez da bi kakorkoli predlagal njeno odpravo ali pa utemeljil potrebo po tem, namreč ne izkazuje pravnega interesa.

Med vlagateljem in naročnikom je dalje spor glede zakonitosti naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila, in sicer vezano na naročnikovo oceno ponudbe izbranega ponudnika kot dopustne.

Vlagateljeve revizijske navedbe je treba presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

- ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
- ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Naročnik je za sklop 1 v poglavju z naslovom »Strokovne zahteve (pogoji) naročnika« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila zapisal:
»Vsi proizvodi morajo imeti na vidnem mestu oznako CE. V ponudbi mora biti za vsak ponujen proizvod priložen CE certifikat. Upoštevati je potrebno vso zakonodajo, smernice itd. za manšete in priključke (Zakon o med. pripomočkih št.98/2009, 93/42/EEC), ki jih mora ponudnik tudi predložiti v svoji ponudbi. Za vsako dimenzijo manšet mora ponudnik navesti proizvajalca in kataloško številko manšete. Natančen opis ponujenega izdelka z navedbo strokovno-tehničnih podatkov, iz katerih mora biti jasno in nedvoumno razvidno, da ponujeni izdelek izpolnjuje vse strokovne zahteve.
[…]
Ustreznost ponujenega artikla se bo ugotavljala s pregledom in testiranjem vzorcev. Ponudnik mora dati na razpolago 2000 konektov ("ženskih") za monitorje v UKCL na letni ravni.
[…]
Ponudnik mora zagotavljati skladnost, kompatibilnost in združljivost manšete in priključka z vsemi monitorji v UKCL (priporočila proizvajalca merilnikov in monitorjev za spremljanje življenjskih funkcij, točnost meritev, število priključkov oz. adapterjev na leto/zamenjava priključka/adapterja na določeno število meritev,..itd) in ne sme predstavljati dodatnih stroškov kasneje (vsi stroški manšeta+priključek morajo biti všteti v skupno končno ponujeno ceno ponudnika).«.

V drugem delu istega poglavja je naročnik glede priključkov (v nadaljevanju sta, ob upoštevanju spisovne dokumentacije, uporabljena tudi termina konekt oz. konektor) v točki 5 zapisal:
»Ima naj ne snemljivo cevko (cevka je neodstranljiva, se je ne da sneti) ter integriran univerzalni priključek za eno cevni sistem.«.

V točki 6 tega poglavja pa je naročnik zapisal:
»Priključek (npr. POPPA) mora biti kompatibilen z različnimi merilci krvnega tlaka in EKG monitorji, ki so v uporabi v UKC Ljubljana oz. kompatibilni z različnimi proizvajalci in tipi monitorjev za spremljanje življenjskih funkcij in neinvazivnih merilnikov krvnega tlaka (kot npr.Philips, BLT, Spacelabs.)«.

Glede površine za fiksacijo pri manšetah je v točki 9 naročnik zapisal:
»[…] Odstopanje dimenzije za manšete univerzalne velike za odrasle: širina 16 cm (+/- 10%) z razponom širine površine za fiksacijo od 8-9 cm. […]«

Vezano na postavljene zahteve je naročnik na Portalu javnih naročil dne 20. 9. 2016 ob 8. 22. uri na vprašanje:
»[…]Vprašanje veza sklop 1:
Veljavni standard ISO 80369 z vsemi nadgradnjami točno določa priključke pri merjenju med drugim tudi krvnega tlaka oz. pri manšetah. Ali se naročnik strinja, da morajo ponudniki ponuditi manšete, ki ustrezajo navedenemu standardu?«,

podal naslednji odgovor:
»Ponudnik mora upoštevati med drugim tudi drugo alinejo splošnih strokovnih zahtev naročnika. Ponujenim priključkom (odvisno od same rešitve glede na strokovne zahteve naročnika) mora ponudnik predložiti ustrezno dokumentacijo oz. listine, ki izkazujejo ustreznost upoštevaje omenjeno alinejo vključno z vsemi ostalimi alinejami strokovnih zahtev.«.

Navedeni odgovor je postal del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3).

Iz prvega dela strokovnih zahtev dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila tako izhaja, da so morali ponudniki upoštevati vso zakonodajo in smernice, ki zadevajo manšete in priključke, njihovo skladnost z zahtevami teh predpisov pa izkazati z oznako CE ter predložitvijo EC certifikata. V zvezi z tehničnimi specifikacijami (drugi del poglavja strokovnih zahtev) so morali ponudniki predložiti natančen opis ponujenega izdelka z navedbo strokovno tehničnih podatkov ter predložiti ustrezno dokumentacijo oz. listine, ki izkazujejo ustreznost ponujenih artiklov, slednjo pa naj bi naročnik ugotavljal tudi s pregledom in testiranjem vzorcev.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala revizijske navedbe vlagatelja glede nepredloženih dokazil o strokovni ustreznosti priključkov, ponujenih v ponudbi izbranega ponudnika, v zvezi s tem pa tudi glede nepredložitve zahtevanih dokazil, ki se nanašajo na izpolnjevanje mednarodnih standardov.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da so morali ponudniki med drugim izkazati tudi, da njihovo blago izpolnjuje zahteve standarda ISO 80369 (ISO 80369-1:2010 in IEC 80369-5:2016). Takšna zahteva naj bi izhajala iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, dodatno pa tudi iz vprašanja in odgovora na Portalu javnih naročil dne 20. 9. 2016.

Kot je že v več svojih odločitvah zapisala Državna revizijska komisija, načelo transparentnosti (6. člen ZJN-3) med drugim zahteva, da so vse zahteve in merila v razpisni dokumentaciji določeni jasno, natančno in nedvoumno, oziroma tako, da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako ter da lahko naročnik učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo njegovim zahtevam (prim. npr. sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi številka C-368/10, Evropska komisija proti Kraljevini Nizozemski, točka 109, pa tudi sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi številka C-496/99 P, Evropska komisija proti CAS Succhi di Frutta SpA, točka 111). Spreminjanje pomena posamezne določbe po roku za predložitev ponudb po svoji vsebini pomeni prepozno in s tem nedopustno določanje konkretne vsebine določbe oziroma nezakonit poseg v razpisno dokumentacijo.

Državna revizijska komisija v konkretni zadevi ugotavlja, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila postavil zgolj splošno zahtevo po spoštovanju »vse zakonodaje, smernic itd. za manšete in priključke«, tako zapisano zahtevo pa je v nadaljevanju konkretiziral z (ponovno splošno) navedbo predpisov, katerih spoštovanje zahteva, to je ZMedPri in Direktive Sveta 93/42/EEC. Tako oblikovana zahteva razpisne dokumentacije po mnenju Državne revizijske komisije ni podana dovolj jasno, natančno in nedvoumno, da bi bilo na njeni podlagi mogoče sprejeti stališče, za katerega se zavzema vlagatelj, to je stališče, po katerem naj bi ponudniki v postopku morali izkazati tudi izpolnjevanje zahtev konkretnega standarda, ki ga vlagatelj navaja v svojem revizijskem zahtevku, tj. standarda ISO 80369.

Vlagateljevega stališča pa ne podpira niti pojasnilo, podano na Portalu javnih naročil dne 20. 9. 2016. Iz slednjega namreč izhaja zgolj zahteva po spoštovanju določil dokumentacije v zvezi z oddaji javnega naročila, ne pa morda širitev tam postavljenih strokovnih zahtev. Še več – ugotoviti gre, da kljub načinu, kako mu je bilo postavljeno vprašanje (tj. z izrecnim predlogom upoštevanja zahtev standarda ISO 80369), iz naročnikovega odgovora v ničemer ne izhaja njegovo strinjanje s tem, da morajo ponudniki v postopku ponuditi manšete, ki izpolnjujejo zahteve tega standarda.

Posledično gre ugotoviti, da dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila ne daje podlage za vlagateljevo stališče, da bi bilo dopustnost ponudbe izbranega ponudnika (oziroma ustreznost ponujenega blaga) potrebno presojati tudi z vidika izpolnjevanja zahtev standarda ISO 80369, s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja pa niso utemeljene.

V nadaljevanju revizijskega zahtevka vlagatelj izpostavlja, da je naročnik ponudbo izbranega ponudnika za sklop 2 spoznal za neustrezno, kar narekuje enako ugotovitev tudi v zvezi z blagom, ponujenim v 1. sklopu predmetnega javnega naročila.

V odločitvi o oddaji javnega naročila za 2. sklop predmetnega javnega naročila je naročnik med drugim kot razlog za neustreznost manšet, ki jih je ponudil izbrani ponudnik, navedel: »Hkrati imajo testirane neonatalne manšete enake konektorje, kot otroške in odrasle manšete, zato je bilo potrebno uporabiti enake kable. Pri tem lahko prihaja do odstopanj tudi pri samem napihovanju manšet, kljub spremembam nastavitve modula (neonatal, pediatric, adult).«, pa tudi: »Konekt ne ustreza RR kablu.[…]«. Vlagatelj izpostavlja, da ni možno, da bi konektor izbranega ponudnika v 1. sklopu ustrezal strokovnim zahtevam, če slednjim po 2. sklopu ne ustreza – tudi konekt pri manšetah za odrasle po vlagateljevem prepričanju tako ne more ustrezati RR kablom.

Državna revizijska komisija v zvezi s predstavljenimi revizijskimi navedbami najprej izpostavlja, da naročnikove ugotovitve o (ne)ustreznosti ponujenega blaga v (samostojnem) sklopu predmetnega javnega naročila, nadzor nad zakonitostjo katerih ni (bil) predmet postopka pravnega varstva, same po sebi ne morejo predstavljati odločilnih dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče sprejeti zaključke o (ne)ustreznosti blaga, ponujenega v okviru obravnavanega sklopa javnega naročila. Ne glede na navedeno pa gre ugotoviti tudi, da je naročnik v okviru postavljenih tehničnih zahtev zahteval »skladnost, kompatibilnost in združljivost manšete in priključka z vsemi monitorji v UKCL« oz. da mora biti priključek »kompatibilen z različnimi merilci krvnega tlaka in EKG monitorji, ki so v uporabi v UKC Ljubljana oz. kompatibilni z različnimi proizvajalci in tipi monitorjev za spremljanje življenjskih funkcij in neinvazivnih merilnikov krvnega tlaka (kot npr.Philips, BLT, Spacelabs.)«. Postavljene tehnične zahteve se torej nanašajo na zahtevo po skladnosti (kompatibilnosti…) manšet in konektorjev z obstoječimi merilci in monitorji, ne pa na njihovo skladnost s kabli, kot to brez podlage v tehničnih zahtevah navaja vlagatelj. Zahtevano skladnost manšet in konektorjev z obstoječimi merilci in monitorji je posledično, kot to utemeljeno izpostavlja tudi naročnik v odločitvi o vlagateljevem zahtevku za revizijo, glede na določila dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila mogoče doseči tudi z uporabo novih cevi in adapterjev. S strani vlagatelja zatrjevana neskladnost ponujenih konektov z RR kabli tako ne predstavlja relevantnega dejstva, ki bi (tudi če bi bilo podano) lahko utemeljevalo zaključek o neustreznosti blaga, ponujenega s strani izbranega ponudnika. S tem povezane revizijske navedbe vlagatelja posledično niso utemeljene.

Kot slednje je Državna revizijska komisija v okviru revizijskega postopka obravnavala revizijske navedbe vlagatelja, ki se nanašajo na zatrjevano neustreznost manšet, ponujenih v ponudbi izbranega ponudnika, in sicer z vidika neizpolnjevanja zahteve glede razpona »širine površine za fiksacijo od 8-9 cm«.

Državna revizijska komisija v zvezi s temi navedbami najprej izpostavlja, da je zahtevek za revizijo namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila domnevno storil naročnik, v ta namen pa ZPVPJN od vlagatelja zahteva aktivno vlogo pri navajanju dejstev in predlaganju dokazov. Ker so v ZPVPJN taksativno naštete le obvezne sestavine zahtevka za revizijo, je potrebno zahteve glede vsebine zatrjevanja kršitev in dejstev ter dokazovanja le - teh poiskati v Zakonu o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami; v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi 13. člena ZPVPJN v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku uporabljajo glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja. Razpravno načelo, določeno v 7. členu ZPP, od strank zahteva, da navedejo vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagajo dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Skladno z 212. členom ZPP pa mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek, ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Za izvajanje dokazovanja mora biti izpolnjena primarna komponenta tožbe, to je tožnikova trditev o kršitvi, ki mora biti podana tako, da jo bo (predlagani) dokaz potrdil. Sklepčnost tožbe v svojem bistvu pomeni tožnikovo trditveno breme. Trditveno breme pomeni dolžnost tožnika, da v tožbi navede dejstva, na katera opira tožbeni zahtevek, dejstva pa mora navesti tako, da se na njihovi podlagi izkaže utemeljenost tožbenega zahtevka. Tožnik mora zatrjevati dejstva določno in konkretizirano, predlagani dokazi pa služijo potrditvi (izkazovanju) teh dejstev. Trditveno - dokazno breme, kot izhaja iz 7. in 212. člena ZPP, je tako moč razdeliti na breme tožnika, da najprej določno navede pravno pomembna dejstva (trditveno breme) in predlaga dokaze zato, da ta dejstva potrdijo (dokazno breme). Trditveno - dokazno breme je v vzajemni korelaciji, vendar je konkretizirano zatrjevanje dejstev predpogoj, da se dokazovanje sploh izvede. Torej, da stranka v sporu uspe, mora kršitev zatrjevati tako, da jasno, določno in konkretizirano navede vsa dejstva, ki kažejo na določeno nezakonitost ter predlagati dokaze, ki bodo ta dejstva dokazala.

V konkretnem primeru Državna revizijska komisija z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika ugotavlja, da je ta v okviru ponudbe predložil tudi natančen opis ponujenih proizvodov z navedbo strokovno-tehničnih podatkov (v kazalu ponudbe izbranega ponudnika označeno z naslovom »Dokazila o izpolnjevanju strokovnih zahtev«). Za ponujene manšete je izbrani ponudnik navedel podatke glede vseh strokovnih zahtev naročnika, med njimi je navedel tudi širino površine za fiksacijo pri ponujenih manšetah (8,5 cm), ki je v celoti skladna s strokovno zahtevo, ki je bila s tem v zvezi postavljena v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (8-9 cm).

Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da je naročnik v okviru predmetnega postopka oddaje javnega naročila izvedel tudi testiranje predloženih vzorcev, ki je bilo, skladno z določili dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, namenjeno ugotavljanju »ustreznosti ponujenega artikla«. O izvedenem testiranju je naročnik napravil zapisnik, iz katerega izhaja, da blago, ki ga je ponudil izbrani ponudnik, v celoti izpolnjuje postavljene tehnične zahteve. Zapisnik o testiranju je prejel tudi vlagatelj, ki v zvezi z izvedbo testiranja v zahtevku za revizijo oziroma opredelitvi do navedb v naročnikovi odločitvi o revizijskem zahtevku ne podaja nikakršnih ugovorov.

V nasprotju z navedenim pa vlagatelj zatrjuje, da iz dokumenta, sestavljenega s strani »Ministério da indústria, comércio exterior e serviços, Instituto nacional de metrologia, qualidade e tecnologia – INMETRO«, izhajajo drugačne ugotovitve glede širine površine za fiksacijo pri manšetah, ki so predmet ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj ne pojasnjuje, za kakšen namen in na kakšnih podlagah je bil pripravljen navedeni dokument (sicer predložen v tujem jeziku) niti kakšna je vloga institucije, ki ga je pripravila (navaja zgolj, da gre za »verodostojno institucijo«). Ravno tako vlagatelj v revizijskem zahtevku ne navaja oz. predlaga drugih dejstev ali dokazov, usmerjenih v izkazovanje neizpolnjevanja omenjene tehnične zahteve, tudi v opredelitvi do navedb v odločitvi naročnika o njegovem revizijskem zahtevku pa se ne opredeljuje do stališč in argumentov naročnika glede ugotovljenega izpolnjevanja obravnavane tehnične zahteve.

Državna revizijska komisija ob upoštevanju navedenega ugotavlja, da vlagatelj, na katerem je trditveno in dokazno breme v zvezi z zatrjevanimi kršitvami, ni uspel izkazati nepravilnosti naročnikove ugotovitve o tem, da ponujene manšete izpolnjujejo zahtevo glede širine površine za fiksacijo pri manšetah, posledično pa tudi ne nedopustnosti ponudbe izbranega ponudnika, ki naj bi iz navedenega izhajala. Vlagatelj namreč zgolj z sklicevanjem na dokument, katerega narave ni z ničemer pojasnil, ni uspel izkazati neresničnosti navedb v ponudbi izbranega ponudnika, ki se nanašajo na obravnavano zahtevo in iz katerih izhaja izpolnjevanje le-te, ali ovreči pravilnosti ugotovitev naročnikovega testiranja ponujenih produktov, ki navedbe iz ponudbe izbranega ponudnika potrjujejo. Tudi s tem povezane revizijske navedbe je posledično potrebno zavrniti kot neutemeljene.

Ob upoštevanju vsega navedenega je potrebno zaključiti, da vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel izkazati nezakonitosti naročnikovega ravnanja pri opredelitvi vlagateljeve ponudbe kot dopustne.

Državna revizijska komisija je zato, v skladu z 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev revizijski zahtevek z dne 19. 12. 2016, dopolnjen z vlogo z dne 20. 12. 2016, zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 17. 3. 2017

predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije












Vročiti:
- Odvetniška družba Čeferin in partnerji o.p., d.o.o., Taborska cesta 13, 1290 Grosuplje,
- ANMEDIC, d.o.o., Šmartinska cesta 53, 1000 Ljubljana,
- Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.


Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran