018-037/2017 Univerzitetni klinični center Maribor

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter Nine Velkavrh in mag. Mateje Škabar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »ČIŠČENJE PROSTOROV UNIVERZITETNEGA KLINIČNEGA CENTRA MARIBOR – OKOLJU PRIJAZNE STORITVE ČIŠČENJA« in na podlagi zahtevkov za revizijo, ki sta jih vložila AKTIVA ČIŠČENJE d.o.o., Ljubljanska cesta 12F, Trzin, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova ulica 12, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj) in SODEXO d.o.o., Tehnološki park 22A, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnik Valentin Bajuk, Jarška cesta 10A, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Maribor, Ljubljanska ulica 5, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 14. 3. 2017

odločila:

1. Obravnavanje zahtevkov prvega in drugega vlagatelja se združi v en postopek.

2. Zahtevek za revizijo prvega vlagatelja se zavrne kot neutemeljen.

3. Zahtevku za revizijo drugega vlagatelja se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila »ČIŠČENJE PROSTOROV UNIVERZITETNEGA KLINIČNEGA CENTRA MARIBOR – OKOLJU PRIJAZNE STORITVE ČIŠČENJA«, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA« z dne 12. 1. 2017.

4. Zahteva prvega vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

5. Naročnik je dolžan drugemu vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 26.702,34 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva drugega vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik izvaja odprti postopek oddaje naročila »ČIŠČENJE PROSTOROV UNIVERZITETNEGA KLINIČNEGA CENTRA MARIBOR – OKOLJU PRIJAZNE STORITVE ČIŠČENJA«. Obvestilo o naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 27. 9. 2016, pod številko objave JN005794/2016-B01, dne 28. 9. 2016 pa pod oznako 2016/S 187-335688 tudi v Uradnem listu Evropske unije.

Naročnik je dne 12. 1. 2017 sprejel in na portalu javnih naročil (pod št. objave JN005794/2016-ODL01) objavil dokument »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA«, s katerim je naročilo oddal ponudniku MIV SERVIS, d.o.o., Puhova ulica 15, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), po merilih ugodnejšo ponudbo prvega vlagatelja in ponudbo ponudnika ISS Facility Services d.o.o. pa označil kot nedopustni. Pri tem je naročnik navedel, da iz ponudbe prvega vlagatelja (iz seznama in ocene porabe čistil) izhaja, da bo prvi vlagatelj pri čiščenju uporabljal med drugim tudi čistila D., T. ter C., za katere naročnik ugotavlja, da ne izpolnjujejo njegove zahteve po skladnosti vseh oz. vsakega čistila, predvidenega za uporabo, z Uredbo o zelenem javnem naročanju (Uradni list RS, št. 102/2011 s sprem.; v nadaljevanju: Uredba). V nadaljevanju je naročnik podal natančnejšo obrazložitev te navedbe v zvezi z vsakim od treh problematičnih čistil.

Prvi vlagatelj je po opravljenem vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika dne 23. 1. 2017 pravočasno vložil zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji naročila, s katero predlaga razveljavitev izpodbijane odločitve in povrnitev priglašenih stroškov pravnega varstva. Zatrjuje, da je nezakonita in nepravilna odločitev naročnika o zavrnitvi njegove ponudbe kot nedopustne, naročnik pa naj bi pri izbiri najugodnejše ponudbe kršil lastne zahteve iz razpisa ter načeli enakopravne obravnave in transparentnosti. Meni, da naročnik ni niti navedel niti dokazal, katero določilo iz razpisa naj bi vlagatelj kršil, saj odločitev naročnika temelji le na sklepanju (iz predloženih količin spornih čistil), za katerega pa ni najti podlage v ponudbi sami. Res je, da so na »Seznam[u] čistil in razkužil« navedena vsa potrebna čistila (tudi tista, ki niso v skladu z Uredbo), vendar spornih čistil prvi vlagatelj ne bo uporabljal v smislu, kot mu to očita naročnik – torej ne za redno čiščenje (saj gre ta specialna čistila za posebne namene ali za čiščenje lastne opreme), ne v prostorih in za namene, kot jih predvideva Uredba – torej ne kot univerzalna čistila, čistila za čiščenje sanitarnih prostorov ali kot čistila za okna; nasprotno sklepanje naročnika ni pravilno in je preuranjeno. Prvi vlagatelj še opozarja, da je bil v razpisu zahtevan seznam vseh čistil, kar pomeni, da je moral jasno navesti, katera čistila vsa bo uporabljal glede na zahtevan obseg čiščenja. V razpisni dokumentaciji naj ne bi bilo navedeno, da morajo biti na tem seznamu samo čistila, ki jih naročnik zahteva v skladu z Uredbo in tudi ne zahteve, da mora ponudnik predložiti ločene sezname za čistila, ki jih mora ponudnik ponuditi v skladu z Uredbo, ter na drugi strani za čistila, ki se sicer lahko uporabljajo za čiščenje v delu, ki ne sodi pod Uredbo.

Drugi vlagatelj je po opravljenem vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika dne 24. 1. 2017 pravočasno vložil zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji naročila, s katero predlaga razveljavitev izpodbijane odločitve in povrnitev priglašenih stroškov pravnega varstva. Zatrjuje, da izbrana ponudba ne ustreza zahtevam glede tehnične in strokovne sposobnosti za vodstveni kader, za najmanj dve osebi, ki bosta vodili, organizirali in nadzirali opravljanje storitev čiščenja pri naročniku ter za osebo, ki bo vodji nudila strokovno podporo. Iz ESPD obrazca v ponudbi izbranega ponudnika ni razvidno, kdo sploh je nominirani kader, ponudnik pa ni pripravil niti nobenega lastnega obrazca s seznamom kadrov, iz katerega bi bilo razvidno, kateri ključni kader je nominiran v ponudbi – ponudbi je bila predložena le lastna izjava glede vodstvenega kadra. Drugi vlagatelj izpostavlja še, da naročnik ni preverjal obstoja in resničnosti vsebine navedb iz obrazca ESPD, da ponudnik »izpolnjuje vse zahtevane pogoje za sodelovanje, navedene v ustreznem obvestilu v zvezi z oddajo javnega naročila, na katero se sklicuje obvestilo«. Tudi sicer bi po mnenju drugega vlagatelja naknadna nominacija kadra, do katere bi prišlo po taki dopolnitvi ponudbe, predstavljala nedopustno spremembo ponudbe, saj ni mogoče objektivno preveriti, kdo sploh je nominiran kader. Drugi vlagatelj še pristavlja, da po podatkih, s katerimi razpolaga, nobena oseba (pomočnik direktorja, vodja objekta) nima več kot štirih let delovnih izkušenj na področju vodenja nadzora čiščenja v prostorih, kjer se opravlja zdravstvena dejavnost, direktor (nominiran kot vodilni kader) pa nima ustrezne izobrazbe. Ustrezne izobrazbe nima niti pomočnik direktorja; vodja objekta, ki eventuelno razpolaga z ustrezno izobrazbo, pa nima več kot štiriletnih izkušenj. Drugi vlagatelj naročniku očita še nezakonito neomogočen vpogled v del ponudbene dokumentacije »načrt čiščenja«, ki je bil označen kot poslovna skrivnost. Zatrjuje, da je ta načrt čiščenja javen podatek, saj se nanaša na specifikacijo ponujene storitve, zato bi mu moral naročnik omogočiti vpogled, zaradi onemogočenega vpogleda pa mu je bila onemogočena pravica do učinkovitega pravnega varstva. Naročnika ali Državno revizijsko komisijo poziva, naj mu omogoči vpogled v javni del ponudbene dokumentacije in dopusti dopolnitev zahtevka za revizijo z vsebino, s katero se bo na vpogledu seznanil.

Izbrani ponudnik se je o vloženem zahtevku za revizijo prvega vlagatelja izjasnil z vlogo z dne 31. 1. 2017. Meni, da naročnik ne ločuje kategorij čistil in da to ni bil in ne more biti namen naročnika. Vse storitve čiščenja, ki so predmet naročila, morajo biti okolju prijazne, kar pomeni, da:
- morajo proizvodi oz. čistila, ki jih uporablja ponudnik, izpolnjevati tehnične specifikacije iz priloge Uredbe;
- za razkužila temeljne okoljske zahteve ne veljajo, četudi to ni ni izrecno zapisano v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, saj na več mestih naročnik jasno ločuje med terminoma čistila in razkužila;
- so predmet čiščenja prostori in oprema naročnika, ne pa tudi aparature.
Naročnik ni ločil med dvema skupinama čistil, kot to navaja prvi vlagatelj; tudi iz vsebine ali narave predmeta naročila ni mogoče sklepati na dve kategoriji čistil in še manj na kriterij, ki bi razlikoval oz. razmejeval čistila v eno ali drugo skupino. Kriterij razlikovanja zagotovo ne more biti vrsta čistila, predmet čiščenja ali okoliščina, da je posamezno čistilo predvideno za redno ali občasno čiščenje. Naročnik je zahteval izključno en seznam čistil, na katerem ponudnik navede vsa čistila, ki jih bo uporabljal za čiščenje prostorov in opreme, vsa čistila pa morajo biti skladna s temeljnimi okoljskimi zahtevami. Naročnik je na podlagi dejstva, da je poraba (bodisi večja ali manjša količina) posameznega spornega čistila predvidena, ugotovil le to, da je čistilo predvideno za uporabo. Količina je pri tem nerelevantna. Izbrani ponudnik kot irelevantna označuje dokazila, ki jih je predložil prvi vlagatelj. Iz dokazil naj bi bilo razvidno, da se dve od spornih treh čistil lahko uporabljata tudi za namene, kot navedeno na dokazilih, vendar prvi vlagatelj s temi dokazili ne izkazuje, da jih bo tudi dejansko uporabljal za tak namen. Vendar tudi v kolikor bi prvi vlagatelj izkazal ali zatrdil, da ti dve čistili uporabljal v te namene (za čiščenje lastne opreme in pripomočkov, ne pa za čiščenje prostorov in opreme naročnika), prvi vlagatelj po mnenju izbranega ponudnika ni dokazal, da se zahteve iz Uredbe ne nanašajo na skupino čistil »za lastne potrebe« oziroma za občasna čiščenja (lastne opreme in pripomočkov). Izbrani ponudnik še dodaja, da za eno od treh čistil prvi vlagatelj celo sam navaja, da ga je predvidel za občasno uporabo naročnikovih talnih oblog – te pa zagotovo niso ponudnikova oprema ali pripomočki.

Izbrani ponudnik se je o vloženem zahtevku za revizijo drugega vlagatelja izjasnil z vlogo z dne 1. 2. 2017. Meni, da je obrazec ESPD izpolnil skladno z naročnikovimi zahtevami; naročnik obrazca ni pripravil na način, skladno s katerim bi bilo potrebno vpisati imenovane kadre, prav tako pa ni bilo predvideno, da bi moral predložiti lastne obrazce z nominiranimi kadri. Zanika navedbe drugega vlagatelja, da naročnik ni preveril obstoja in vsebine podatkov oziroma drugih navedb iz njegove ponudbe. Tudi sicer v tem delu ni šlo za dopolnjevanje, popravljanje ali pojasnjevanje ponudbe, pač pa za dokazilo za izkazovanje kadrovskega pogoja. Pojasnjuje pomen obrazca ESPD in določbe Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3) glede načina pregleda in ocenjevanja ponudb. Izbrani ponudnik prereka tudi navedbe o tem, da naj bi načrt čiščenja predstavljal specifikacije ponujene storitve – te v konkretnem primeru predstavlja dokument, ki je bil del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (ter obsega poglavji C1 in C2), načrt čiščenja pa vsebuje še mnogo več podatkov, ki opisujejo organizacijo in način dela delavcev pri izvajanju storitev čiščenja, ne pa specifikacijo teh storitev. Z razkritjem tega dokumenta bi lahko izbranemu ponudniku nastala škoda, saj bi konkurenti lahko prevzeli ideje, izboljšali lastno kadrovsko in logistično strukturo ter s tem znižali lastne stroške.

Naročnik je dne 13. 2. 2017 sprejel sklep, št. 461-E-DeS-74/17, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo prvega vlagatelja. Pojasnjuje, da jasno in nedvoumno navedeni razlogi za izločitev ponudbe temeljijo na dokumentaciji, ki jo je ponudnik sam predložil v ponudbi (npr. varnostni listi). Ugotovitve zato niso bile zgolj pavšalne ali neutemeljene. Ne strinja se s prvim vlagateljem v tem, da bi ga moral pozvati k pojasnilu ponudb, niti z navedbami o nejasnosti dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik v nadaljevanju povzema navedbe izbranega ponudnika, kot jih je ta podal v vlogi z dne 31. 1. 2017, s katero se je izjasnil o zahtevku za revizijo.

Naročnik je dne 13. 2. 2017 sprejel tudi sklep, št. 461-E-DeS-77/17, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo drugega vlagatelja. V obrazložitvi povzema navedbe izbranega ponudnika iz vloge z dne 1. 2. 2017, s katero se je ta izjasnil o navedbah vlagatelja. Dodatno še pojasnjuje, da je dne 8. 12. 2016 pozval izbranega ponudnika, naj v roku treh dni posreduje izjave o nominaciji kadrov. Izbrani ponudnik je izjavo o nominaciji zahtevanih oseb in pripadajočim obrazcem ESPD posredoval dne 12. 12. 2016. Glede vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika naročnik priznava, da je prišlo do nesporazuma, saj referentka, ki je vodila postopek vpogleda, ni vedela, da poleg osnovne ponudbe izbranega ponudnika obstaja še dokumentacija, ki jo je izbrani ponudnik predložil v okviru dopolnitve svoje ponudbe. Naročnik dodaja, da je kljub omenjenemu nesporazumu, ki ga obžaluje, pred sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila preveril ponudbo izbranega ponudnika v skladu z določbo drugega odstavka 89. člena ZJN-3 ter na podlagi predloženih dokazil ocenil, da je ponudba dopustna. Naročnik smatra, da dokument »načrt čiščenja« ne predstavlja javnega podatka, saj ne vpliva na razvrstitev ponudb.

Naročnik je z vlogo z dne 15. 2. 2017 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Prvi vlagatelj se je z vlogo z dne 17. 2. 2017 opredelil do navedb naročnika. V celoti vztraja pri dosedanjih navedbah. Meni, da je naročnik dal (nejasnim) zahtevam iz razpisa drugačen pomen, kot jih gre v praksi razumeti, s čimer je arbitrarno interpretiral razpisno dokumentacijo v korist sedanjega izvajalca. Katera čistila in zakaj se lahko uporabijo ne more biti razvidno iz naslova naročila, saj je treba pri izvedbi del uporabiti tudi razkužila (ki ne spadajo na področje uporabe Uredbe), česar naročnik ne zanika. Ponovno poudarja, da je izpolnil naročnikov pogoj in upošteval vse temeljne okoljske zahteve iz Uredbe, in sicer za univerzalna čistila, čistila za sanitarne prostore in čistila za okna. Prvi vlagatelj kot problematično izpostavlja, da po naročnikovem mnenju za razkužila temeljne okoljske zahteve ne veljajo, za specialna čistila, ki so mu očitana, pa meni, da temeljne okoljske zahteve veljajo in jih je potrebno upoštevati. Čistila, kot so razkužila, specialna čistila (za les, za usnje, za odstranjevanje vodnega kamna, za plesen), odstranjevalci premazov, premazi itd., so čistila, ki jih Uredba ne opredeljuje, so pa nujno potrebna za vzdrževanje prostorov, se uporabljajo pri vseh javnih naročilih in so nujno potrebna za kvalitetno in pravočasno izvajanje storitev čiščenja. Prvi vlagatelj zaključuje, da je naročnik neupravičeno preverjal izpolnjevanje temeljnih okoljskih zahtev pri čistilih, ki jih Uredba ne opredeljuje.

Drugi vlagatelj se je z vlogo z dne 20. 2. 2017 opredelil do navedb naročnika. Vztraja pri dosedanjih očitkih in dodaja, da naročnik sam priznava, da »izbrani ponudnik ni priložil izjave, s katero bi nominiral osebi, ki bosta vodili, organizirali in nadzirali opravljanje storitev čiščenja pri naročniku«. Z navedenim naj bi naročnik pripoznal zahtevek za revizijo. Kot irelevantne in zavajajoče drugi vlagatelj ocenjuje navedbe naročnika o obrazcu ESPD ter domnevnem naročnikovem preverjanju resničnosti izjav. Poudarja, da z naročnikovim ravnanjem, ki je opisano v sklepu z dne 14. 2. 2017, doslej ni bil seznanjen, niti mu niso nikoli bila dana na vpogled domnevna dokazila, na katera se naročnik sklicuje. Po mnenju drugega vlagatelja je takšno postopanje naročnika v eklatantnem nasprotju z načelom transparentnosti; naročnik šele v postopku pravnega varstva navaja nova dejstva, ki v času vložitve zahtevka vlagatelju niso bila poznana, so pa obstajala in bi mu moral naročnik omogočiti, da se z njimi seznani. Navaja, da se je za vložitev zahtevka za revizijo odločil na podlagi takrat mu poznanih dejstev. Pravno nedopustno naj bi bilo, da naročnik prostodušno navede, da obžaluje dejstvo, da odgovorna oseba naročnika, ki je vodila vpogled, ni bila seznanjena z domnevno dopolnitvijo ponudbe. V kolikor ima naročnik neorganizirano delovanje notranjih služb pa je to breme, ki ga mora nositi naročnik in ne sme iti na škodo (in breme) vlagatelja.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb obeh vlagateljev, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je najprej odločila, da obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega in drugega vlagatelja združi v en revizijski postopek.

Skladno s prvim odstavkom 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN, glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, uporabljajo v revizijskem postopku, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami, ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta vlagatelja vložila zahtevka za revizijo v istem postopku oddaje javnega naročila. Zato je, zaradi pospešitve obravnavanja, obravnavanje zahtevkov za revizijo obeh vlagateljev združila v en revizijski postopek, v katerem je odločila z enim sklepom.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Med prvim vlagateljem in naročnikom obstaja spor o tem, ali je naročnik ravnal skladno z določbami ZJN-3 s tem, ko je ponudbo prvega vlagatelja (sicer po merilih najugodnejšo) zavrnil kot nedopustno. Dopustna ponudba je ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika (29. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3).

Prvi vlagatelj najprej zatrjuje, da je naročnik zavrnil njegovo ponudbo povsem pavšalno in neutemeljeno, brez konkretnih razlogov, na nepregleden način, zato odločitev ne zadošča standardu obrazloženosti. Državna revizijska komisija navedenemu ne more pritrditi. Iz obrazložitve izpodbijane odločitve dovolj jasno izhaja, kaj je predstavljalo podlago za zavrnitev ponudbe prvega vlagatelja:
- navedeno je katera čistila, predvidena za uporabo, niso skladna z naročnikovimi zahtevami;
- za vsako od spornih čistil posebej je navedeno, v čem odstopa od postavljenih zahtev;
- navedeno je, na katere določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila se nanašajo ugotovitve o neustreznosti čistil;
- pojasnjeno je, kako je naročnik ugotovil, da so sporna čistila predvidena za uporabo.
Glede na navedeno zato po oceni Državne revizijske komisije naročniku ni mogoče očitati, da ni skladno s tretjim odstavkom 90. člena ZJN-3 (v povezavi s 6. členom ZJN-3) dovolj natančno podal razlogov za zavrnitev ponudbe prvega vlagatelja.

Naročnikovo ravnanje v zvezi s ponudbo prvega vlagatelja je potrebno presojati ob upoštevanju določil prvega odstavka 89. člena ZJN-3, skladno s katerim naročnik odda javno naročilo na podlagi meril ob upoštevanju določb 84., 85. in 86. člena ZJN-3 po tem, ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena tega zakona in
b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena tega zakona in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena tega zakona, če so bila določena.

Za rešitev obravnavane zadeve je torej ključno vprašanje, ali je naročnik pravilno ocenil, da ponudba prvega vlagatelja ni skladna z zahtevami, kot izhajajo iz točke B. »TEMELJNE OKOLJSKE ZAHTEVE ZA ČISTILA« poglavja C1 »SPLOŠNE STROKOVNE ZAHTEVE NAROČNIKA« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila:
»Ponudnik bo zagotovil vsa potrebna sredstva in proizvode za kvalitetno in pravočasno izvajanje storitev čiščenja, ki so predmet javnega naročila. Proizvodi, ki jih bo uporabljal ponudnik, morajo izpolnjevati tehnične specifikacije v skladu s temeljnimi okoljskimi zahtevami za čistila in storitve čiščenja iz Uredbe o zelenem javnem naročanju (Ur.l. RS, št. 102/2011, Spremembe: Ur.l. RS, št. 18/12, 24/12, 64/12, 2/13, 89/14 in 91/15).
Naročnik je predmet javnega naročanja določil tako, da je iz opisa predmeta jasno razvidno, da je predmet javnega naročanja okoljsko manj obremenjujoča storitev in da se pri oddaji javnega naročila upoštevajo vsaj temeljne okoljske zahteve iz uredbe.
Ponudnik mora zagotoviti vse vrste čistil in razkužil. Vsa čistilna in razkužilna sredstva so
všteta v ceno čiščenja.«

V nadaljevanju so povzete tudi temeljne okoljske zahteve za univerzalna čistila, čistila za sanitarne prostore in čistila za čiščenje oken iz Priloge IX (Temeljne okoljske zahteve za čistila, storitve čiščenja in storitve pranja perila) Uredbe o zelenem javnem naročanju, naveden pa je tudi način dokazovanja izpolnjevanja teh zahtev:
»Izvajalec čiščenja mora ponudbi priložiti: originalne tehnične liste za čistilna sredstva, ki jih bo uporabljal, z navodili za uporabo in varnostne liste. Tehnični listi in varnostni listi morajo biti v slovenskem jeziku.«

Državna revizijska komisija na tem mestu še ugotavlja, da se predstavljena določba dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila nanaša izrecno le na čistila, ne pa tudi na razkužila ali morebitne druge proizvode, zato na presojo v konkretni zadevi ne more vplivati (kot gre razumeti iz navedb prvega vlagatelja) domnevno nekonsistentna naročnikova interpretacija te zahteve v razmerju do čistil in razkužil, ki naj bi jih uporabljal izvajalec čiščenja.

Skladno z vsebino točke 8. »Načrt tehnologije čiščenja« poglavja C1) »SPLOŠNE STROKOVNE ZAHTEVE NAROČNIKA« in skladno z odgovorom naročnika na vprašanje enega od gospodarskih subjektov (objava na portalu javnih naročil dne 28. 10. 2016 ob 12:26) so morali ponudniki skupaj s ponudbo predložiti načrt čiščenja, ki je moral vsebovati najmanj:
»- opis metode čiščenja za opredeljeno površino (velikost), ki se jo sme prebrisati z eno namensko krpo dogovorjene vrste in barve,
- način vzdrževanja krp,
- seznam potrebnih čistil in razkužil,
- način priprave čistil in razkužil,
- oceno letne porabe čistil in razkužil.«

Prvi vlagatelj je v zvezi s predstavljeno zahtevo v ponudbi predložil dokumente »NAČRT ČIŠČENJA - ZDRAVSTVO«, »SPLOŠNA PRAVILA ČIŠČENJA«, »SEZNAM ČISTIL IN RAZKUŽIL – UKC MARIBOR« ter »OCENA LETNE PORABE ČISTIL IN RAZKUŽIL«. Za čistila, navedena na teh dokumentih, je prvi vlagatelj priložil tudi druga zahtevana dokazila (tehnične in varnostne liste). Med strankama ni sporno, da je prvi vlagatelj na dokumentih »SEZNAM ČISTIL IN RAZKUŽIL – UKC MARIBOR« in »OCENA LETNE PORABE ČISTIL IN RAZKUŽIL« navedel tudi sporna čistila ter za njih priložil ustrezajoča dokazila (tehnične in varnostne liste). Prav tako med strankama ni sporno, da ta tri čistila ne izpolnjujejo zahtev iz (priloge IX) Uredbe, sporno pa je, ali se na ta čistila sploh nanašajo okoljske zahteve naročnika, kot izhajajo iz določil dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Skladno z zahtevami naročnika je moral načrt čiščenja (kot priloga ponudbe) obsegati določeno vsebino (med drugim tudi seznam potrebnih čistil in oceno njihove letne porabe), zato samo poimenovanje dokumenta »NAČRT ČIŠČENJA - ZDRAVSTVO« v ponudbi prvega vlagatelja še ne pomeni, da zgolj ta dokument predstavlja načrt čiščenja, kot ga je bilo potrebno predložiti skladno z zahtevami. V primeru ponudbe prvega vlagatelja je potrebno ugotoviti, da glede na zahtevano vsebino načrt čiščenja predstavljajo vsi našteti dokumenti. Zgolj zaradi tega, ker prvi vlagatelj spornih čistil ni navedel tudi v dokumentu »NAČRT ČIŠČENJA - ZDRAVSTVO« (ki se po vsebini nanaša le na del zahtevanih informacij glede na naročnikove zahteve o vsebini načrta čiščenja), naročniku ni mogoče očitati, da je brez dejanske in pravne podlage ugotovil, da so sporna čistila predvidena za uporabo pri izvedbi predmetnega javnega naročila in se tudi nanje nanaša določba iz točke B poglavja C1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila; tudi iz navedb prvega vlagatelja v postopku pravnega varstva je mogoče razbrati, da naj bi sporna čistila uporabljal pri izvajanja predmetnega javnega naročila. Pritrditi je potrebno naročniku v tem, da v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni podlage za morebitno (ne)uporabljivost določbe iz točke B poglavja C1 naročila glede na to, za kakšno pogostost čiščenja (redno, občasno) so posamezna čistila predvidena, s kakšnim namenom naj bi jih izvajalec uporabljal (tj. z namenom, kakršnega navaja proizvajalec čistila, ali z drugačnim namenom) ali na kateri lokaciji v okviru izvajanja predmetnih storitev čiščenja naj bi jih ponudnik uporabljal. Ob upoštevanju navedenega niti ne bi bilo bistveno za rešitev obravnavane zadeve, v kolikor bi naročnik od prvega vlagatelja pridobil pojasnilo o tem, za kakšen namen bo sporna čistila uporabljal. Prvemu vlagatelju sicer ni mogoče pritrditi v tem, da bi ga naročnik moral pozvati k dodatni obrazložitvi o tem, za kateri namen bo čistila uporabljal – skladno z ZJN-3 ima naročnik možnost in ne dolžnost, da od gospodarskih subjektov zahteva, da v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo (peti odstavek 89. člena ZJN-3).

Res je, kot navaja prvi vlagatelj, da se določbe Uredbe nanašajo le na nekatera čistila (opredeljena po namenu uporabe), vendar je potrebno upoštevati tudi način, na katerega je naročnik oblikoval zahteve v zvezi s čistili, ki jih bo uporabljal ponudnik (izvajalec) čiščenja. Iz predstavljenih zahtev naročnika v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila tudi po presoji Državne revizijske komisije namreč jasno in nedvoumno izhaja, da morajo vsa čistila, ki jih bo uporabljal izvajalec čiščenja, izpolnjevati tehnične specifikacije v skladu s temeljnimi okoljskimi zahtevami za čistila in storitve čiščenja iz Uredbe, kar torej ne pomeni, da lahko – kot je mogoče razbrati iz navedb prvega vlagatelja – ponudniki čiščenja le v zvezi z delom storitev predvidijo uporabo čistil, ki so skladna z Uredbo, v zvezi s preostalim delom pa uporabo čistil, ki ne izpolnjujejo teh specifikacij. V obravnavani zadevi ni najti podlage za morebitno razlikovanje med čistili, skladnih z Uredbo, in čistili, ki niso skladna z Uredbo oziroma ki niti ne zapadejo pod področje uporabe Uredbe. Tudi v kolikor pa bi bilo mogoče glede navedenega zavzeti drugačno stališče (v smislu, da obravnavane zahteve naročnika v konkretnem primeru niso relevantne, ker sporna čistila ne zapadejo v področje uporabe Uredbe), pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta dve od treh spornih čistil (C. in D.) v priloženih tehničnih in varnostnih listih opredeljeni kot »[č]istilno sredstvo za čiščenje sanitarij« oz. kot »[č]istilo za sanitarije«. Posledično je potrebno ugotoviti, da se na ti dve čistili nanašajo temeljne okoljske zahteve za čistila iz Priloge IX Uredbe. Pri tem, kot že pojasnjeno, za vprašanje uporabljivosti teh okoljskih zahtev ne more biti bistveno zatrjevanje prvega vlagatelja v postopku pravnega varstva, da teh čistil ne bo uporabljal za namen, kot je naveden v tehničnih in varnostnih listih.

Ob upoštevanju vsega navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da prvi vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel izkazati, da je naročnik ravnal nezakonito s tem, ko je njegovo ponudbo kot nedopustno zavrnil iz razloga, ker nekatera čistila, ki naj bi jih uporabljal ponudnik, ne izpolnjujejo tehničnih specifikacij v skladu s temeljnimi okoljskimi zahtevami za čistila in storitve čiščenja iz Uredbe. Iz razloga, ker v okoliščinah konkretnega dejanskega stanja v izpostavljenem delu ponudbe prvega vlagatelja ne bi šlo za popravek ali dopolnitev očitne napake, prvi vlagatelja ne bi smel dopolnjevati ali popravljati dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila (šesti odstavek 89. člena ZJN-3), naročnik niti ne bi imel podlage za morebitno uporabo določbe o dopustnih dopolnitvah, popravkih ali pojasnilih iz petega odstavka 89. člena ZJN-3.

Ker prvi vlagatelj ni dokazal, da je naročnik z zavrnitvijo njegove ponudbe oziroma z izdajo izpodbijane odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila kršil določila ZJN-3 ali dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, je Državna revizijska komisija, skladno s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo najprej zatrjuje, da je naročnik oddal naročilu izbranemu ponudniku, ki ne izpolnjuje naročnikovih pogojev v zvezi s tehnično in kadrovsko sposobnostjo, kot izhajajo iz podpoglavja 2.10.2.2 »Tehnična in strokovna sposobnost« poglavja II »PONUDBA« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila:

»Gospodarski subjekt mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1. da ima vodstveni kader vsaj tri letne izkušnje z vodenjem in organizacijo izvajanja čiščenja bolnišničnih prostorov, in sicer hospitalnega dela, ambulantnega dela, intenzivnih neg in terapij, operacijskega bloka, prostorov patologije ter laboratorijev.
Dokazila:
− ESPD obrazec IN
− Potrdilo bolnišnice, kjer je vodstveni kader ponudnika pridobil vsaj tri letne izkušnje z vodenjem in organizacijo.

2. izvajalec čiščenja mora imeti za polni delovni čas najmanj dve redno zaposleni osebi s končano najmanj VII. stopnjo strokovne izobrazbe ustrezne študijske smeri Sanitarno inženirstvo, s strokovnim naslovom diplomirani/a sanitarni/a inženir/ka, ki bosta vodili, organizirali in nadzirali opravljanje storitev čiščenja pri naročniku. Vsaj ena oseba mora imeti najmanj 4 leta in druga oseba najmanj eno leto delovnih izkušenj na področju vodenja nadzora čiščenja v prostorih, kjer se opravlja zdravstvena dejavnost.
Dokazilo:
− ESPD obrazec.

3. Ponudnik mora imeti zaposleno osebo v rednem delovnem ali pogodbenem razmerju za polni delovni čas, ki ima opravljen podiplomski tečaj iz bolnišnice higiene, da vodji nudi strokovno podporo.
− Dokazilo:
− ESPD obrazec.«

Iz odgovorov (pojasnil) naročnika na vprašanja gospodarskih subjektov, objavljenih na portalu javnih naročil, izhaja še, da:
- je oseba iz 1. točke citiranega pogoja lahko hkrati tudi ena od oseb iz 2. točke pogoja, oz. da »[i]sta oseba lahko pri delodajalcu opravlja vse navedene funkcije […]« (vprašanje in naročnikov odgovor nanj, objavljena na portalu javnih naročil dne 21. 10. 2016 ob 14:40);
- ponudnik sam sestavi obrazec, ki bo vseboval podatke, ki bodo izkazovali izpolnjevanje pogoja iz 2. alineje pogoja iz 1. točke (vprašanje in naročnikov odgovor nanj, objavljena na portalu javnih naročil dne 28. 10. 2016 ob 12:26).
Naročnik z odgovori oz. pojasnili, posredovanimi preko portala javnih naročil, pogojev iz 2. in 3. točke ni spreminjal.

Med strankama ni sporno, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi v zvezi s pogojem iz 1. točke citiranega podpoglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila predložil štiri potrdila bolnišnice UKC Maribor (vsa z dne 4. 11. 2016) o več kot triletnih izkušnjah vodstvenega kadra z vodenjem in organizacijo izvajanja čiščenja bolnišničnih prostorov, v zvezi z vsemi tremi citiranimi pogoji pa tudi obrazec ESPD, s katerim je izbrani ponudnik v IV. delu »Pogoji za sodelovanje« potrdil, da »[i]zpolnjuje vse zahtevane pogoje za sodelovanje, navedene v ustreznem obvestilu ali dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, na katero se sklicuje obvestilo«. Med strankama tudi ni sporno, da naročnik v obrazcu ESPD ni predvidel možnosti navedbe oz. imenovanja ključnega kadra, vendar pa drugi vlagatelj kot problematično izpostavlja, da izbrani ponudnik ni pripravil nobenega lastnega obrazca oziroma seznama, iz katerega bi bilo razvidno, kateri ključni kader je nominiran v ponudbi. Navedeno po oceni drugega vlagatelja predstavlja neodpravljivo pomanjkljivost oziroma razlog za nedopustnost ponudbe izbranega ponudnika, zaradi katere naročnik te ponudbe ne bi smel izbrati.

Stališču drugega vlagatelja ni mogoče pritrditi. V konkretnem primeru Državna revizijska komisija namreč ugotavlja, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil vsa zahtevana dokazila (tj. potrdila bolnišnice in izpolnjen obrazec ESPD), izpolnjena na način, kot ga je predvidel naročnik. ESPD predstavlja uradno izjavo gospodarskega subjekta, da ne obstajajo razlogi za izključitev in da izpolnjuje pogoje za sodelovanje, hkrati pa zagotavlja ustrezne informacije, ki jih zahteva naročnik. Poleg tega je v ESPD naveden uradni organ ali tretja oseba, odgovorna za izdajo dokazil, vključuje pa tudi uradno izjavo o tem, da bo gospodarski subjekt na zahtevo in brez odlašanja sposoben predložiti ta dokazila (tretji odstavek 79. člena ZJN-3). ESPD ima obliko standardnega obrazca, ki ga Evropska komisija določi na podlagi drugega odstavka 59. člena Direktive 2014/24/EU in se zagotovi izključno v elektronski obliki (peti odstavek 79. člena ZJN-3). Obrazec ESPD je bil v obravnavanem primeru del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ponudniki pa so ga skladno z določbo iz točke 2.2 »Dopustnost ponudbe« poglavja II »PONUDBA« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila morali shraniti na svoj računalnik, izpolniti, natisniti, ter izpolnjenega in podpisanega predložiti v ponudbi. Naročnik v vnaprej pripravljenem obrazcu ESPD ni predvidel možnosti vpisa nominiranih kadrov in tudi ne možnosti izjavljanja izpolnjevanja v zvezi z vsakim od pogojev za sodelovanje posebej, ampak je za vse pogoje za sodelovanje predvidel le možnost izpolnitve »[s]kupn[e] navedb[e] za vse pogoje za sodelovanje«. Naveden (predviden) način izpolnjevanja obrazca ESPD je skladen z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/7 z dne 5. januarja 2016 o določitvi standardnega obrazca za enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila – gl. Prilogo 1 »Navodila« te uredbe (»[…]Javni naročniki ali naročniki lahko po lastni odločitvi ali na zahtevo držav članic zahtevane informacije o pogojih za sodelovanje omejijo na eno samo vprašanje, na katero se odgovori z „da“/„ne“, in sicer, ali gospodarski subjekti izpolnjujejo vse pogoje za sodelovanje. […]«) v povezavi z IV. delom Priloge 2 »STANDARDNI OBRAZEC ZA ENOTNI EVROPSKI DOKUMENT V ZVEZI Z ODDAJO JAVNEGA NAROČILA«. Ob upoštevanju, da je izbrani ponudnik ravnal na način, kot ga je določil naročnik, zato ni mogoče pritrditi drugemu vlagatelju v tem, da so predložene informacije ali dokumentacija zaradi odsotnosti informacij, ki (še) niso bile zahtevane, nepopolne ali napačne oziroma da posamezni dokumenti manjkajo. Nevpis teh podatkov v obrazec ESPD oziroma nepredložitev druge izjave s podatki glede na navedeno tudi ne predstavlja razloga, zaradi katerega bi moral naročnik tako ponudbo zavrniti, in tudi ne razloga za to, da naročnik teh podatkov tekom postopka ne bi smel preveriti in pridobiti ustreznih dokazil iz 77. člena ZJN-3.

Vendar pa drugi vlagatelj očita naročniku še, da pred oddajo javnega naročila ni preveril obstoja in resničnosti vsebine navedb iz obrazca ESPD (da torej izbrani ponudnik razpolaga z dvema osebama z ustrezno izobrazbo sanitetni inženir z ustreznimi delovnimi izkušnjami ter z eno osebo, ki ima opravljen podiplomski tečaj iz bolnišnične nege). Skladno z drugim odstavkom 89. člena ZJN 3 naročnik pred oddajo javnega naročila preveri obstoj in vsebino podatkov oziroma drugih navedb iz ponudbe ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo. Skladno s sedmim odstavkom 79. člena ZJN-3 mora naročnik (v zvezi z navedbami, ki jih je ponudnik podal v ESPD) pred oddajo javnega naročila od ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo, zahtevati predložitev najnovejših dokazil v skladu s 77. členom ZJN-3, po potrebi pa tudi v skladu z 78. členom ZJN-3, razen če oddaja naročilo na podlagi okvirnega sporazuma, sklenjenega v skladu s šestim odstavkom ali a) točko sedmega odstavka 48. člena tega zakona; naročnik lahko pozove gospodarske subjekte, da dopolnijo ali pojasnijo potrdila, predložena v skladu s 77. in 78. členom ZJN-3. Drugi vlagatelj se v zvezi s svojimi očitki sklicuje na ugotovitve, do katerih je prišel na vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika – tudi Državna revizijska komisija pri tem ugotavlja, da je na dokumentu »Zapisnik sestanka o vpogledu v ponudbo« z dne 18. 1. 2017, št. 462-E-MR-718/17, navedba »[n]aročnik pove, da dopolnitev ponudbe oz. druge korespondence med naročnikom in izbranim ponudnikom naj ne bi bilo« – navedba se nanaša na vprašanje (tedanje) pooblaščenke drugega vlagatelja o tem, ali je mogoč vpogled v drugo spisovno dokumentacijo predmetnega javnega naročila. Po drugi strani naročnik v postopku pravnega varstva zatrjuje, da je izbranega ponudnika dne 8. 12. 2016 pozval k predložitvi dodatnih izjav, izbrani ponudnik pa naj bi izjave o nominaciji kadra in pripadajoč obrazec ESPD posredoval dne 12. 12. 2016; pri tem naročnik še pojasnjuje, da je na vpogledu glede poteka preveritve ponudbe prišlo do nesporazuma, vlagatelju pa so bile posredovane drugačne informacije.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da v odstopljeni dokumentaciji o postopku oddaje javnega naročila ni (kopije) poziva naročnika izbranemu ponudniku oziroma drugega dokumenta, na podlagi katerega bi bilo mogoče ugotoviti, ali in kdaj oziroma na kakšen način je naročnik preverjal obstoj in vsebino podatkov oziroma navedb iz obrazca ESPD v ponudbi izbranega ponudnika. V odstopljeni dokumentaciji se v ovojnici s ponudbo izbranega ponudnika sicer nahaja še kuverta, ki vsebuje dopis izbranega ponudnika (datiran na 12. 12. 2016) z navedbo kadrov glede na citirane določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ter dokazila o izobrazbi, izkušnjah in zaposlitvi tega kadra, vendar pa ni mogoče ugotoviti, kdaj je naročnik vse navedeno prejel – na nobenem od teh dokumentov namreč ni navedbe časa ali načina prejema (npr. po pošti, vloženo na vložišče ipd.); tudi na ovojnici, ki vsebuje te dokumente, ni nikakršne navedbe o tem (npr. morebitne poštne nalepke o oddaji pošiljke).

Ob upoštevanju vsega navedenega in brez opredeljevanja do vsebine teh dokumentov (do katerih se, kot že pojasnjeno, drugi vlagatelj ni mogel opredeliti, saj je naročnik njihov obstoj še v času vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika izrecno zanikal) zato Državna revizijska komisija ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni mogoče ugotoviti, da je naročnik postopal skladno z določbami ZJN-3 o preverjanju obstoja in vsebine podatkov oziroma drugih navedb iz ponudbe ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo, kot izhajajo iz drugega odstavka 89. člena ZJN-3 oziroma sedmega odstavka 79. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija je zato, v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo drugega vlagatelja ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz dokumenta »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA« z dne 12. 1. 2017.

Ker je Državna revizijska komisija že na podlagi obravnave predstavljenih revizijskih navedb razveljavila odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila, preostalih revizijskih navedb iz zahtevka za revizijo drugega vlagatelja, ki se nanašajo na druge zatrjevane kršitve v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, ni obravnavala. Obravnava teh navedb namreč na položaj drugega vlagatelja v predmetnem postopku ne bi mogla v ničemer vplivati.

V skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN mora Državna revizijska komisija dati naročniku napotke v delu, v katerem je razveljavila postopek oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija napotuje naročnika, naj v primeru, če bo nadaljeval in zaključil postopek oddaje javnega naročila z izbiro najugodnejše ponudbe, ponudbe pregleda na način, ki ga kot dopustnega določa ZJN-3; zlasti naj upošteva, da mora pred oddajo javnega naročila preveriti obstoj in vsebino podatkov oziroma drugih navedb iz ponudbe ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo. Naročnik naj pri svojih ravnanjih tudi upošteva, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku (prvi odstavek 6. člena ZJN 3), skladno s čimer mora naročnik izvedbo zahtevanih ravnanj ustrezno dokumentirati.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


Prvi vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, nastalih v revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija na podlagi določbe tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN zahtevo prvega vlagatelja za povračilo stroškov zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.


Drugi vlagatelj je v zahtevku za revizijo in vlogi z dne 18. 2. 2017 zahteval povrnitev priglašenih stroškov pravnega varstva – za stroške odvetniškega zastopanja, za materialne stroške po tretjem odstavku 11. člena Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa), vse povečano za 22% DDV, ter za strošek plačane takse.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija je drugemu vlagatelju (upoštevaje zlasti 70. člen ZPVPJN) priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške:
- strošek odvetniških storitev za sestavo zahtevka za revizijo v višini 3.000 točk (prva točka tar. št. 40 Odvetniške tarife), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 1.679,94 EUR;
- izdatke v pavšalnem znesku v višini 40 točk (in sicer 2 % od 1.000 točk ter 1 % od 2.000 točk), ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena Odvetniške tarife (ker drugi vlagatelj v postopku pravnega varstva ni specificiral in izkazal dejanskih materialnih stroškov oziroma izdatkov v dejanski višini je Državna revizijska komisija drugemu vlagatelju priznala izdatke v pavšalnem znesku), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 22,40 EUR;
- strošek plačane takse za zahtevek za revizijo v višini 25.000,00 EUR.

Državna revizijska komisija je tako drugemu vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 26.702,34 EUR. Naročnik je dolžan drugemu vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Državna revizijska komisija drugemu vlagatelju ne priznava priglašenega stroška odvetniške storitve za opredelitev do navedb naročnika, saj v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN, v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife). Navedbe v vlogi z dne 18. 2. 2017 niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 5. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 14. 3. 2017

Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik
član Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova ulica 12, 1000 Ljubljana
- Valentin Bajuk – odvetnik, Jarška cesta 10A, 1000 Ljubljana
- Univerzitetni klinični center Maribor, Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor
- MIV SERVIS, d.o.o., Puhova ulica 15, 2000 Maribor
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran