Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-021/2017 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo

    Številka: 018-021/2017-11
    Datum sprejema: 10. 3. 2017

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter Boruta Smrdela in Nine Velkavrh, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »A-3/16 – S; Inženirske storitve pri investicijah na državnih cestah«, v sklopih 5, 13, 53, 55, 57, 58 in 69, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Savaprojekt, d.d., Cesta krških žrtev 59, Krško (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 10.3.2017

    odločila:

    1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

    2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

    3. Zahteva izbranega ponudnika DRI upravljanje investicij, d.o.o., Ljubljana, za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

    Obrazložitev:

    Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, katerega je naročnik razdelil na 85 sklopov, je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 22.1.2016, pod št. objave JN501/2016, in v Uradnem listu Evropske Unije dne 26.1.2016, pod št. objave 2016/S 017-025920.

    Naročnik je dne 28.6.2016 sprejel odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila. Vlagatelj je zoper naročnikovo odločitev o oddaji naročila v sklopih 5, 13, 53, 55, 57, 58 in 69 z vlogo z dne 2.6.2016 vložil zahtevek za revizijo, ki mu je Državna revizijska komisija s sklepom, št. 018-145/2016-7 z dne 3.10.2016, ugodila in razveljavila odločitev naročnika o oddaji naročila v izpostavljenih sklopih.

    Naročnik je z dokumenti »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 15.12.2016 javno naročilo v sklopih 5, 13 in 57 oddal ponudniku ZIL Inženiring, d.d., Kersnikova ulica 10, Ljubljana, v sklopih 53 in 69 ponudniku Inženiring storitve Martin Kos, s.p., Prešernova cesta 14b, Zagorje ob Savi, v sklopu 55 ponudniku Proctor, d.o.o., Ljubljanska cesta 97, Šmarje, in v sklopu 58 ponudniku DRI upravljanje investicij, d.o.o., Kotnikova 40, Ljubljana. Vlagateljevo ponudbo, ki se je glede na merilo za izbiro ponudbe (t.j. najnižja cena) v vseh izpostavljenih sklopih uvrstila na prvo mesto, je naročnik izločil kot nepopolno. V obrazložitvi je naročnik navedel, da:
    – vlagatelj ni izkazal izpolnjevanja referenčnega pogoja z referencami »Odsek AC Ponikve – Hrastje, od km 14+060 do km 21+225, sklop 1.1.1 – AC trasa«, »Odsek AC Ponikve – Hrastje, od km 14+060 do km 21+225, sklop 1.1.1 – zaključna dela«, »Odsek AC Ponikve – Hrastje, od km 14+060 do km 21+225, sklop 1.1.2 – objekti«, »Odsek AC Hrastje – Lešnica« in »Odsek AC Ponikve – Hrastje, deviacija Mirna Peč«. V teh referenčnih poslih je bil gospodarski subjekt »fizična oseba B.S.«, ki nastopa v vlagateljevi ponudbi, odgovorni nadzornik, medtem ko je bila družba DDC svetovanje inženiring, d.o.o. oz. DRI upravljanje investicij, d.o.o., nadzornik. Pri izpostavljenih referencah ne gre za reference gospodarskega subjekta, ki nastopa v vlagateljevi ponudbi;
    – vlagatelj tudi z referenco »Odsek avtocesta Šmarje – Višnja Gora, Bencinski servis Cikava z zunanjo ureditvijo in priključkom na AC« ni izkazal izpolnjevanja referenčnega pogoja. Bencinski servis ni del javne ceste, zato ga ni mogoče upoštevati kot referenčnega dela, medtem ko je počivališče, ki je del reference, sestavni del ceste. Ker vlagatelj kljub naročnikovem pozivu ni navedel natančne vrednosti strokovnega nadzora nad gradnjo (brez tehničnega svetovanja in brez projektiranja) počivališča s priključno cesto brez bencinskega servisa, naročnik ni mogel ugotoviti izpolnjevanja pogojev (vrednosti del) za navedeno referenco;
    – vlagatelj v sklopih 53, 55, 57 in 58 ni izkazal izpolnjevanja pogojev za nominiranega odgovornega nadzornika za elektrotehniška dela, saj kljub naročnikovem pozivu ni navedel natančne vrednosti strokovnega nadzora nad elektrotehničnimi deli (brez tehničnega svetovanja in brez projektiranja) pri gradnji počivališča s priključno cesto brez bencinskega servisa za referenco »Odsek avtocesta Šmarje – Višnja Gora, Bencinski servis Cikava z zunanjo ureditvijo in priključkom na AC«.

    Vlagatelj je z vlogo z dne 3.1.2017 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem primarno predlaga, da se ugotovi, da je vlagateljeva ponudba v sklopih 5, 13, 53, 55, 57, 58 in 69 popolna, podredno pa predlaga razveljavitev naročnikovih odločitev o oddaji javnega naročila v izpostavljenih sklopih. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj navaja, da:
    – je v dopolnitvi ponudbe z dne 30.5.2016 izkazal, da je reference »Odsek AC Ponikve – Hrastje, od km 14+060 do km 21+225, sklop 1.1.1 – AC trasa«, »Odsek AC Ponikve – Hrastje, od km 14+060 do km 21+225, sklop 1.1.1 – zaključna dela«, »Odsek AC Ponikve – Hrastje, od km 14+060 do km 21+225, sklop 1.1.2 – objekti«, »Odsek AC Hrastje – Lešnica« in »Odsek AC Ponikve – Hrastje, deviacija Mirna Peč« dejansko opravil B.S. kot fizična oseba. Skladno z razpisno dokumentacijo je gospodarski subjekt lahko pravna ali fizična oseba. Navedene reference je izvedla fizična oseba, s katero nastopa vlagatelj v ponudbi. Če je naročnik štel, da je vlagateljeva ponudba v izpostavljenem delu pomanjkljiva, bi ga moral pozvati na dopolnitev oz. spremembo ponudbe;
    – je v dopolnitvi ponudbe z dne 27.10.2016 natančno navedel in dokazal vrednost strokovnega nadzora (brez tehničnega svetovanja in brez projektiranja) referenčnega dela »Odsek avtocesta Šmarje – Višnja Gora, Bencinski servis Cikava z zunanjo ureditvijo in priključkom na AC«. Pojasnjuje, da natančne vrednosti strokovnega nadzora samo nad gradnjo počivališča s priključno cesto, brez bencinskega servisa, ni mogoče prikazati, saj ločevanje teh vrednosti ni bilo predvideno v ponudbi investitorju, medsebojni pogodbi, izstavljenih računih ali gradbeni pogodbi. Tudi v razpisni dokumentaciji ni bilo zahtevano, da ponudnik posamezno referenčno delo razdeli po vrednosti. Državna revizijska komisija je v sklepu, št. 018-145/2016-7 z dne 3.10.2016, ugotovila, da je navedeno referenčno delo potrebno presojati kot kompleks, ki ga v naravi predstavljata bencinski servis in postajališče Sap, zato ločevanje vrednosti strokovnega nadzora nad počivališčem brez bencinskega servisa sploh ni mogoče. Naročnik je zahteval nekaj, kar ni bilo predvideno v razpisni dokumentaciji ter spreminjal pomen posamezne zahteve po poteku roka za predložitev ponudb;
    – za referenco »Odsek avtocesta Šmarje – Višnja Gora, Bencinski servis Cikava z zunanjo ureditvijo in priključkom na AC« ni mogoče določiti natančne vrednosti strokovnega nadzora nad elektrotehničnimi deli pri gradnji počivališča s priključno cesto brez bencinskega servisa. V dopolnitvi ponudbe je vlagatelj dokazal vrednost strokovnega nadzora nad gradnjo elektrotehniških del za celoten kompleks.

    Naročnik je izbrane ponudnike ZIL Inženiring, d.d., Ljubljana, Inženiring storitve Martin Kos, s.p., Zagorje ob Savi, in Proctor, d.o.o., Šmarje, obvestil o vloženem zahtevku za revizijo in jih seznanil s pravico do opredelitve do revizijskih navedb. Iz odstopljene spisovne dokumentacije izhaja, da se nobeden od navedenih ni opredelil do revizijskih navedb.

    Naročnik je s sklepom z dne 23.1.2017 zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva. Naročnik navaja, da:
    – Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002 s sprem.; v nadaljevanju: ZGO-1) razlikuje med nadzornikom in odgovornim nadzornikom. V razpisni dokumentaciji so jasno ločene zahteve za nadzornika in odgovornega nadzornika. Vlagatelj s podizvajalcem ni bil nadzornik pri spornih referenčnih poslih. Vlagatelj zaradi spremembe ponudbe tudi ne izpolnjuje zahtev, ki se nanašajo na ponudbo s podizvajalci in osnovno sposobnost;
    – za referenco »Odsek avtocesta Šmarje – Višnja Gora, Bencinski servis Cikava z zunanjo ureditvijo in priključkom na AC« ni mogel ugotoviti izpolnjevanja pogojev (vrednosti del), saj vlagatelj kljub pozivu ni navedel natančne vrednosti strokovnega nadzora nad gradnjo (brez tehničnega svetovanja in brez projektiranja) počivališča s priključno cesto brez bencinskega servisa;
    – ni mogel ugotoviti izpolnjevanja zahtev za imenovanega odgovornega nadzornika za elektrotehniška dela, saj vlagatelj, kljub naročnikovem pozivu, ni navedel vrednosti strokovnega nadzora nad elektrotehničnimi deli pri gradnji počivališča s priključno cesto brez bencinskega servisa v okviru reference »Odsek avtocesta Šmarje – Višnja Gora, Bencinski servis Cikava z zunanjo ureditvijo in priključkom na AC«.

    Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 26.1.2017 odstopil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

    Vlagatelj v vlogi z dne 1.2.2017, s katero se je opredelil do navedb naročnika, vztraja pri revizijskih navedbah in ponavlja, da je gospodarski subjekt lahko pravna ali fizična oseba. Skladno z ZGO-1 je lahko nadzornik pravna ali fizična oseba, ki kot gospodarsko dejavnost opravlja storitve pri opravljanju gradbenega nadzora. Naročnik je kot istovrsten posel opredelil nadzor nad gradnjo, ki ga, kot to izhaja iz ZGO-1, opravlja odgovorni nadzornik. V okviru referenčnega pogoja naročnik ni zahteval izkazovanja nadzora nad gradnjo javne ceste. V zvezi z referenco »Odsek avtocesta Šmarje – Višnja Gora, Bencinski servis Cikava z zunanjo ureditvijo in priključkom na AC« za nominiranega odgovornega nadzornika vlagatelj še navaja, da skladno z Zakonom o cestah (Uradni list RS, št. 109/2010 s sprem., v nadaljevanju: ZCes-1) in skladno z odločitvijo Državne revizijske komisije, št. 018-027/2015, površine za bencinske servise predstavljajo servisne prometne površine, ki so del ceste.

    Ker iz odstopljene dokumentacije ni bilo razvidno, da je naročnik skladno s prvim odstavkom 27. člena ZPVPJN izbranemu ponudniku DRI upravljanje investicij, d.o.o., Ljubljana, posredoval kopijo zahtevka za revizijo, je navedenemu kopijo zahtevka za revizijo posredovala Državna revizijska komisija.

    Izbrani ponudnik DRI upravljanje investicij, d.o.o., Ljubljana, v (nedatirani) vlogi, ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 17.2.2016, opozarja, da pojma nadzornik in odgovorni nadzornik ni mogoče enačiti. V spornih referenčnih poslih je funkcijo nadzornika/nadzora izvajal izbrani ponudnik DRI upravljanje investicij, d.o.o., Ljubljana, B.S. pa je izvajal funkcijo odgovornega nadzornika. B.S. ni bil nadzornik, poleg tega pa te reference ne zajemajo opravil v zvezi s pripravo ter izvedbo gradenj in izvedbo javnih naročil, zato reference niso ustrezne. Naročnik vlagatelja tudi ne sme več pozvati na dopolnitev oz. spremembo ponudb v delu, ki se nanaša na reference, saj je vlagatelja že pozval. Izbrani ponudnik DRI upravljanje investicij, d.o.o., Ljubljana, je priglasil še stroške nastale v postopku pravnega varstva.

    Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika DRI upravljanje investicij, d.o.o., Ljubljana, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.


    Predmet obravnavanega javnega naročila, ki ga je naročnik razdelil na 85 sklopov, je izvedba inženirskih storitev pri načrtovanih investicij na državnih cestah, kot so nadzor nad gradnjo, različna opravila v zvezi s pripravo in izvedbo gradenj ter sodelovanje pri oddaji javnih naročil (točka 1 »Osnovni podatki o naročilu« Navodil za pripravo ponudbe). Skladno z razpisno dokumentacijo (točka 2.7 »Predložitev ponudb« Navodil za pripravo ponudbe) so lahko ponudniki predložili ponudbe za enega ali več sklopov. Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je vlagatelj predložil ponudbo za 21 sklopov in da je naročnik vlagatelju dodelil sklope 38, 59 in 60. Vlagateljeva ponudba se je v sklopih 5, 13, 53, 55, 57, 58 in 69 glede na merilo za izbiro ponudbe uvrstila na prvo mesto, naročnik pa jo je (v izpostavljenih sklopih) kot nepopolno izločil iz postopka oddaje javnega naročila.

    Med strankama je sporno, ali je naročnik vlagateljevo ponudbo zakonito izločil iz postopka oddaje javnega naročila kot nepopolno. Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna [16. točka prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2)]. Ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2, je nepravilna (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in posledično nepopolna, naročnik pa jo mora skladno s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 izločiti iz postopka.

    Naročnik je kot razlog za izločitev vlagateljeve ponudbe v izpodbijanih odločitvah o oddaji javnega naročila navedel, da vlagatelj s predloženimi referencami ni izkazal referenčnega pogoja in da vlagatelj (v sklopih 53, 55, 57 in 58) ni izkazal izpolnjevanja pogojev za nominiranega odgovornega nadzornika za elektrotehniška dela. Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah (med drugim tudi v sklepu, št. 018-145/2016-7 z dne 3.10.2016) zapisala, da naročnik v sklepu, s katerim odloči o zahtevku za revizijo, ne sme navajati novih razlogov za nepopolnost vlagateljeve ponudbe, ki jih ni navedel že v odločitvi o oddaji naročila, saj bi bilo v nasprotnem primeru vlagatelju onemogočeno uveljavljanje učinkovitega pravnega varstva. Učinkovito pravno varstvo (9. člen ZPVPJN) v postopkih oddaje javnih naročil je lahko zagotovljeno le, če ima ponudnik možnost v predrevizijskem postopku izpodbijati vse naročnikove ugotovitve, ki se nanašajo na nepopolnost njegove ponudbe. Naročnikove navedbe v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, da vlagatelj (zaradi spremembe ponudbe) ne izpolnjuje zahteve 2.5.3. razpisne dokumentacije (ki se nanaša na ponudbo s podizvajalci) in zahteve 3.1.1.1. razpisne dokumentacije (ki se nanaša na pogoje v zvezi z osnovno sposobnostjo, ki jo morajo izpolnjevati vsi gospodarski subjekti v ponudbi), zato ne morejo biti predmet vsebinske obravnave v tem postopku pravnega varstva.

    Prav tako Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni vsebinsko presojala navedb izbranega ponudnika DRI upravljanje investicij, d.o.o., Ljubljana, da reference, na katere se sklicuje vlagatelj, ne izkazujejo izpolnjevanja referenčnega pogoja, ker ne zajemajo opravil v zvezi s pripravo ter izvedbo gradenj in izvedbo javnih naročil. Če je naročniku v postopku pravnega varstva onemogočeno navajanje novih razlogov za nepopolnost vlagateljeve ponudbe, ki jih ni navedel že v odločitvi o oddaji naročila, takih razlogov ne more navajati niti izbrani ponudnik v izjasnitvi o zahtevku za revizijo. V obravnavanem primeru pa naročnik vlagateljeve ponudbe ni izločil iz postopka oddaje javnega naročila iz razloga, ker v predmet referenčnih poslov naj ne bi bila vključena opravila v zvezi s pripravo ter izvedbo gradenj in izvedbo javnih naročil.

    Kot prvi razlog za izločitev vlagateljeve ponudbe v izpodbijanih sklopih je naročnik navedel, da vlagatelj s predloženimi referencami ni izkazal izpolnjevanja referenčnega pogoja.

    Naročnik je zahteve glede izkazovanja minimalne stopnje sposobnosti določil v poglavju 3 »Pogoji in merila za izbor ponudb« Navodil za pripravo ponudbe, in sicer je v točki 3.1.4 »Reference« zapisal:
    »Ponudnik je v zadnjih petih letih pred rokom za oddajo ponudb uspešno izvedel istovrsten in vsaj 50 % toliko vreden posel, kot ga prevzema v ponudbi.
    dokazilo: Podatki o referenčnem delu, vsebinsko skladni s predlogo.
    opombe: Istovrsten posel pomeni nadzor nad gradnjo cest, nadzor nad gradnjo cestnih objektov, opravila v zvezi s pripravo ter izvedbo gradenj, izvedba javnih naročil. Primerjajo se pogodbene in ponudbene vrednosti brez DDV.
    Naročnik si pridržuje pravico, da navedbe preveri ter zahteva dokazila (na primer: pogodbo z investitorjem ali delodajalcem, obračun, potrdilo o izplačilu,...) o izvedbi navedenega referenčnega dela oziroma navedbe preveri neposredno pri investitorju oziroma delodajalcu«.

    Naročnik je v razpisni dokumentaciji pripravil obrazec »Podatki o referenčnem delu«, v katerega so gospodarski subjekti, ki nastopajo v ponudbi, vpisali naziv projekta, investitorja, izvajalca, datum izvedbe, vrednost celotnega projekta, vrednost referenčnih del, ki jih je izvedel subjekt, ki nastopa v ponudbi, ter opis referenčnih del. Navedeni obrazec je podpisal subjekt, na katerega se referenčni obrazec nanaša.

    Vlagatelj je do poteka roka za oddajo ponudb v ponudbeno dokumentacijo predložil devet izpolnjenih obrazcev »Podatki o referenčnem delu«, iz katerih izhaja:
    – da je vlagatelj izvedel strokovni nadzor po ZGO-1 nad izvedbo gradbenih del v okviru referenčnih projektov (1) »Odsek avtocesta Šmarje – Višnja Gora, Bencinski servis Cikava z zunanjo ureditvijo in priključkom na AC«, (2) »Pločnik Bukošek«, (3) »Lokalna cesta Čatež – Terme Čatež« in (4) »Oporni zid Velike Malence«;
    – da je gospodarski subjekt S&K, d.o.o., Novo mesto, ki je v vlagateljevi ponudbi imenovan kot podizvajalec (razvidno iz obrazca »Podatki o gospodarskem subjektu«, ki se nahaja v vlagateljevi ponudbeni dokumentaciji), opravljal naloge odgovornega nadzornika po ZGO-1 v okviru referenčnih projektov (1) »Odsek AC Ponikve – Hrastje, od km 14+060 do km 21+225, sklop 1.1.1 – AC trasa«, (2) »Odsek AC Ponikve – Hrastje, od km 14+060 do km 21+225, sklop 1.1.1 – zaključna dela«, (3) »Odsek AC Ponikve – Hrastje, od km 14+060 do km 21+225, sklop 1.1.2 – objekti«, (4) »Odsek AC Hrastje – Lešnica« in (5) »Odsek AC Ponikve – Hrastje, deviacija Mirna Peč«.

    Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je naročnik s pozivom z dne 23.5.2016 vlagatelja obvestil, da referenčni posli gospodarskega subjekta S&K, d.o.o., Novo mesto, niso v skladu s točko 3.1.4 Navodil za pripravo ponudb in ga pozval na dopolnitev oz. spremembo ponudbe oz. predložitev ustreznih dokazil za vse referenčne posle gospodarskega subjekta S&K, d.o.o., Novo mesto. Vlagatelj je na podlagi izpostavljenega poziva z vlogo z dne 30.5.2016 zamenjal gospodarski subjekt S&K, d.o.o., Novo mesto, z »gospodarskim subjektom B.S. (kot fizična oseba)«. Izpostavljeni vlogi je vlagatelj (med drugim) priložil izpolnjene obrazce »Podatki o referenčnem poslu«, v katerih je kot gospodarski subjekt navedeno »gospodarski subjekt B.S. – fizična oseba je opravljal nalogo odgovornega nadzornika v okviru gospodarske družbe DRI upravljanje investicij, d.o.o., Ljubljana«. Iz predloženih obrazcev izhaja, da je navedeni izvedel referenčne posle »Odsek AC Ponikve – Hrastje, od km 14+060 do km 21+225, sklop 1.1.1 – AC trasa«, »Odsek AC Ponikve – Hrastje, od km 14+060 do km 21+225, sklop 1.1.1 – zaključna dela«, »Odsek AC Ponikve – Hrastje, od km 14+060 do km 21+225, sklop 1.1.2 – objekti«, »Odsek AC Hrastje – Lešnica« in »Odsek AC Ponikve – Hrastje, deviacija Mirna Peč«, katerih investitor je bil DARS, d.d., Celje. Iz izpostavljenih obrazcev nadalje izhaja, da je »gospodarski subjekt B.S. – fizična oseba« v okviru izpostavljenih referenčnih poslov opravljal naloge odgovornega nadzornika po ZGO-1 in storitve inženirja po pravilih FIDIC.

    Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da med strankama referenčni posli »Pločnik Bukošek«, »Lokalna cesta Čatež – Terme Čatež« in »Oporni zid Velike Malence« niso sporni. Kot je razvidno iz spisovne dokumentacije, je naročnik ob upoštevanju izpostavljenih referenčnih poslov vlagatelju dodelil v izvedbo sklope 38, 59 in 60. Preostalih referenčnih poslov, na katere se sklicuje vlagatelj, naročnik vlagatelju ni priznal, posledično pa je vlagateljevo ponudbo v izpodbijanih sklopih izločil kot nepopolno.

    V zvezi z referenčnimi posli »Odsek AC Ponikve – Hrastje, od km 14+060 do km 21+225, sklop 1.1.1 – AC trasa«, »Odsek AC Ponikve – Hrastje, od km 14+060 do km 21+225, sklop 1.1.1 – zaključna dela«, »Odsek AC Ponikve – Hrastje, od km 14+060 do km 21+225, sklop 1.1.2 – objekti«, »Odsek AC Hrastje – Lešnica« in »Odsek AC Ponikve – Hrastje, deviacija Mirna Peč« je naročnik v odločitvah o oddaji naročila navedel, da jih je izvedel subjekt, ki ne nastopa v vlagateljevi ponudbi. Naročnik navaja, da je izpostavljene referenčne posle kot nadzornik izvedla družba DRI upravljanje investicij, d.o.o., Ljubljana, ta družba pa je imenovala »gospodarski subjekt B.S. – fizična oseba«, ki nastopa v vlagateljevi ponudbi, za odgovornega nadzornika. Iz navedenega izhaja, da naročnik izpostavljenih referenčnih poslov vlagatelju ni priznal zato, ker jih »gospodarski subjekt B.S. – fizična oseba« ni izvedel kot nadzornik, ampak jih je izvedel kot odgovorni nadzornik.

    Glede na navedeno se navedbe vlagatelja, da je naročnik v točki 2.2. razpisne dokumentacije dopustil, da v ponudbi kot gospodarski subjekt nastopa in prevzema dela, ki so predmet naročila, (tudi) fizična oseba, za rešitev konkretnega spora izkažejo za pravno nerelevantne. Naročnik namreč kot pomanjkljivost vlagateljeve ponudbe v odločitvah o oddaji naročila ni navedel, da v njegovi ponudbi kot gospodarski subjekt nastopa fizična oseba. Prav tako naročnik kot (domnevno) pomanjkljivost vlagateljeve ponudbe v odločitvi o oddaji naročila ni navedel, da »gospodarski subjekt B.S. – fizična oseba« s spornimi referencami ni izkazal tehnične sposobnosti za dela, ki jih v ponudbi prevzema. Zato za rešitev konkretnega spora niso relevantne navedbe vlagatelja, da je »gospodarski subjekt B.S. – fizična oseba« s spornimi referencami izkazal tehnično sposobnost za dela, ki jih v ponudbi prevzema, pač pa je v obravnavanem primeru med strankama sporno, ali je vlagatelj z referencami »gospodarskega subjekta B.S. – fizična oseba« izkazal izpolnjevanje referenčnega pogoja. Pri tem gre poudariti, da mora, ne glede na vprašanje, ali v ponudbi kot gospodarski subjekt nastopa pravna ali fizična oseba, ponudnik v ponudbi izkazati izpolnjevanje vnaprej določenih zahtev. Če se ponudnik sklicuje na referenčne posle podizvajalca (da v obravnavanem primeru »gospodarski subjekt B.S. – fizična oseba« v vlagateljevi ponudbi nastopa kot podizvajalec med strankama ni sporno), potem morajo biti reference podizvajalca, ki bo dejansko sodeloval pri izvedbi javnega naročila, skladne z zahtevami, določenimi v referenčnem pogoju. Zato mora v obravnavanem primeru, da bi vlagatelj izkazal izpolnjevanje referenčnega pogoja, iz referenčnih obrazcev »Podatki o referenčnem poslu«, ki jih je vlagatelj predložil spremembi ponudbe, izhajati izpolnjevanje referenčnega pogoja.

    Med strankama dejansko stanje ni sporno. V okviru spornih referenčnih poslov je »gospodarski subjekt B.S. – fizična oseba« nastopal kot odgovorni nadzornik in ne kot nadzornik. Kot nadzornik je v okviru spornih referenčnih poslov nastopala družba DRI upravljanje investicij, d.o.o., Ljubljana, ki je tudi imenovala »gospodarski subjekt B.S. – fizična oseba« za odgovornega nadzornika. Naročnik (smiselno) zatrjuje, da so ponudniki v okviru referenčnega pogoja morali izkazati, da so izvedli istovrstna dela (tj. nadzor nad gradnjo cest, cestnih objektov) kot nadzornik (in ne kot odgovorni nadzornik), medtem ko vlagatelj na drugi strani zatrjuje, da nadzor pri gradnji opravlja odgovorni nadzornik.

    Skladno s 4. točko prvega odstavka 2. člena ZGO-1 so udeleženci pri graditvi objektov investitor, projektant, izvajalec, nadzornik in revident. Investitor je pravna ali fizična oseba, ki naroči graditev objekta ali ki jo sam izvaja (točka 4.1. prvega odstavka 2. člena ZGO-1), nadzornik pa je pravna ali fizična oseba, ki kot gospodarsko dejavnost opravlja storitve pri opravljanju gradbenega nadzora (točka 4.4. prvega odstavka 2. člena ZGO-1). Investitor mora za nadzor nad gradnjo skleniti pisne pogodbe (četrti odstavek 27. člena ZGO-1). Gradbeni nadzor se poveri nadzorniku (prvi odstavek 85. člena ZGO-1). V 30. členu ZGO-1 so določeni pogoji na nadzornika, in sicer lahko gradbeni nadzor v imenu investitorja opravlja pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje za projektanta ali izvajalca, določene v ZGO-1. Pogoji za projektanta oz. za izvajalca so določeni v 28. oz. 29. členu ZGO-1, iz njih pa je (smiselno) izhaja, da sme gradbeni nadzor opravljati pravna ali fizična oseba, ki ima kot gospodarska družba ali zadruga v sodni register vpisano ustrezno dejavnost oziroma ima kot samostojni podjetnik posameznik takšno dejavnost priglašeno pri pristojni davčni upravi. Nadzornik nad gradnjo objekta odgovarja za neposredno škodo, ki nastane tretjim osebam in izvira iz njegovega dela in njegovih pogodbenih obveznosti (32. člen ZGO-1), prav tako mora nadzornik pred začetkom opravljanja dejavnosti zavarovati (in imeti ves čas svojega poslovanja zavarovano) svojo odgovornost za škodo, ki bi utegnila nastati investitorjem in tretjim osebam v zvezi z opravljanjem njegove dejavnosti (33. člen ZGO-1). Nadzornik mora za vsako gradbišče, na katerem opravlja gradbeni nadzor, imenovati odgovornega nadzornika (86. člen ZGO-1). Odgovorni nadzornik je posameznik, ki nadzorniku odgovarja za skladnost gradnje s pogoji iz gradbenega dovoljenja in za kvaliteto izvedenih del, v skladu z gradbenimi predpisi (točka 4.4.1 prvega odstavka 2. člena ZGO-1). ZGO-1 v 86. členu določa pogoje za odgovornega nadzornika in 88. členu še obseg opravljanja del odgovornega nadzorstva.

    Na podlagi izpostavljenih določb gre pritrditi navedbam naročnika, da sta pri gradbenem nadzoru udeležena tako nadzornik, kot tudi odgovorni nadzornik, pri čemer sta njuni funkciji različni. Gradbeni nadzor se (s pisno pogodbo) poveri nadzorniku, ki tudi odgovarja za (morebitno) neposredno nastalo škodo, ki nastane tretjim osebam in izvira iz njegovega dela in njegovih pogodbenih obveznosti. Nadzornik mora za vsako gradbišče, na katerem opravlja gradbeni nadzor, imenovati odgovornega nadzornika, slednji pa odgovarja nadzorniku. V zvezi z vprašanjem, v kakšni funkciji (kot nadzornik ali kot odgovorni nadzornik) so morali zahtevana oz. istovrstna dela (tj. nadzor nad gradnjo) izvesti ponudniki, da bi jim bilo mogoče priznati tehnično sposobnost, gre ugotoviti, da naročnik v referenčnem pogoju ni izrecno zahteval, da ponudniki izkažejo izvedbo nadzora nad gradnjo v funkciji nadzornika. Vendar je ne glede na navedeno po presoji Državne revizijske komisije potrebno pritrditi navedbam naročnika, da so morali ponudniki v okviru izpostavljenega referenčnega pogoja izkazati, da so izvedli nadzor nad gradnjo kot nadzornik.

    Pregled razpisne dokumentacije pokaže, da je naročnik ločeno oblikoval referenčni pogoj, ki ga mora izpolniti ponudnik, in pogoje, ki jih morajo izpolniti v ponudbi nominirani odgovorni nadzorniki (za gradnjo cest, za gradnjo cestnih premostitvenih objektov, za sanacijo premostitvenih objektov, za elektrotehniška dela). Kot pogoj v zvezi z nominiranimi odgovornimi nadzorniki je naročnik (med drugim zahteval) predložitev referenc, iz katerih bo izhajalo, da so nominirani odgovorni nadzorniki kot odgovorni nadzorniki (ali kot odgovorni nadzorniki posameznih del) že nadzirali gradnje (ali rekonstrukcije) določenih objektov oz. elektroinštalacij (glej točke 3.1.3.3., 3.1.3.4., 3.1.3.5. in 3.1.3.6. razpisne dokumentacije). Zato je potrebno reference ponudnika kot gospodarskega subjekta, ki se nanašajo na ponudnika in izkazujejo stopnjo tehnične sposobnosti v smislu zmožnosti izvajanja primerljivih poslov, razlikovati od referenc odgovornih nadzornikov. Zato gre pritrditi navedbam naročnika, da so v razpisni dokumentaciji ločene zahteve za nadzornika in odgovornega nadzornika. V kolikor bi sledili stališču vlagatelja, da bi lahko ponudniki izkazali izpolnjevanje referenčnega pogoja z referencami odgovornega nadzornika, bi to pomenilo, da bi lahko ponudniki izpolnjevanje referenčnega pogoja izkazali zgolj z referencami odgovornega nadzornika, kar bi povsem razvrednotilo referenčni pogoj, določen za ponudnika, poleg tega pa naročnik na podlagi takšnih referenc ne bi mogel upravičeno sklepati, da so ponudniki usposobljeni za izvedbo predmetnega naročila.

    Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala in kot navaja tudi vlagatelj, je referenca po svoji naravi dokazilo, da je ponudnik sposoben izvesti javno naročilo v zahtevanem obsegu in kvaliteti, saj z njo dokazuje, da je podobno gradnjo ali storitev v preteklosti že (večkrat) uspešno izvedel ali da je pod podobnimi pogoji že uspešno dobavil podobno blago. V obravnavanem primeru bo naročnik pogodbo o izvedbi naročila sklenil s ponudnikom, torej z nadzornikom in ne z odgovornim nadzornikom, ponudnik oz. nadzornik pa bo imenoval odgovornega nadzornika. Zato je (tudi) skladno z namenom referenc potrebno sporni referenčni pogoj razumeti na način, da je naročnik zahteval, da ponudniki izkažejo izkušnje pri storitvah, ki so predmet konkretnega javnega naročila (tj. izvedba inženirskih storitev pri investicijah na državnih cestah, kot so nadzor nad gradnjo), saj lahko naročnik na podlagi dokazila, da je ponudnik (vsaj) enkrat že uspešno izvedel primerljivo naročilo, upravičeno sklepa, da ima ponudnik znanje in izkušnje, ki so potrebne za izvedbo predmetnega javnega naročila. Le v primeru, da so ponudniki v referenčnem poslu izvedli nadzor nad gradnjo kot nadzornik, so izkazali nadzor nad gradnjo v celoti, saj so tudi v referenčnem poslu imenovali odgovornega nadzornika in investitorju (ter tretjim) odgovarjali za (morebiti nastalo) škodo. Ponudniki, ki so referenčni posel oz. nadzor nad gradnjo izvedli (le) kot odgovorni nadzornik, ne izkazujejo, da so za izvedbo gradbenega nadzora že odgovarjali investitorju in tretjim, niti ne izkazujejo, da so že imenovali odgovornega nadzornika.

    V zvezi z navedbami vlagatelja, da bi bila razlaga spornega referenčnega pogoja, da morajo ponudniki izkazati nadzor nad gradnjo kot nadzornik, »v nasprotju z namenom in smislom izkazovanja referenc – to pa je, da je B.S. dejansko opravil navedena dela […], da bo ta ista oseba tudi opravljala dela, ki so predmet ponudbe in da je ta ista oseba tehnično usposobljena za izvedbo ponudbenih del«, gre ponoviti, da v obravnavanem primeru ni sporno, ali je »gospodarski subjekt B.S. – fizična oseba« izkazal usposobljenost za dela, ki jih prevzema v ponudbi (kot je namreč razvidno iz vlagateljeve ponudbe, bo navedeni v okviru (nekaterih izpodbijanih sklopov) nastopal kot odgovorni nadzornik), ampak je sporno, ali je vlagatelj z referencami »gospodarskega subjekta B.S. – fizična oseba« izkazal izpolnjevanje referenčnih zahtev, ki so bile določene za ponudnika. Pri tem gre še dodati, da je naročnik sporne referenčne posle vlagatelju oz. »gospodarskemu subjektu B.S. – fizična oseba« priznal v okviru izpolnjevanja zahtev za nominiranega odgovornega nadzornika za ceste oz. za objekte. Zato tudi navedbe vlagatelja, da skladno s prakso Višjega delovnega in socialnega sodišča pripadajo reference fizični osebi in ne delodajalcu, za rešitev konkretnega spora niso relevantne.

    Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da so ponudniki za priznanje tehnične sposobnosti morali izkazati, da so nadzor nad gradnjo določenih objektov izvedli kot nadzornik. Ob upoštevanju navedenega in ob upoštevanju, da je »gospodarski subjekt B.S. – fizična oseba« referenčne posle »Odsek AC Ponikve – Hrastje, od km 14+060 do km 21+225, sklop 1.1.1 – AC trasa«, »Odsek AC Ponikve – Hrastje, od km 14+060 do km 21+225, sklop 1.1.1 – zaključna dela«, »Odsek AC Ponikve – Hrastje, od km 14+060 do km 21+225, sklop 1.1.2 – objekti«, »Odsek AC Hrastje – Lešnica« in »Odsek AC Ponikve – Hrastje, deviacija Mirna Peč« izvedel kot odgovorni nadzornik in ne kot nadzornik (navedeno med strankama ni sporno), naročniku ni mogoče očitati kršitev, ko je štel, da vlagatelj na podlagi izpostavljenih referenčnih poslov ni izkazal izpolnjevanja referenčnega pogoja.

    Neutemeljene so navedbe vlagatelja, da bi ga naročnik moral pozvati na dopolnitev oz. spremembo ponudbe v izpostavljenem delu. V obravnavanem primeru namreč ne gre spregledati (kot to pravilno opozarja tudi izbrani ponudnik DRI upravljanje investicij, d.o.o., Ljubljana), da je vlagatelj v ponudbi, predloženi do poteka roka za oddajo ponudb, nominiral podizvajalca S&K, d.o.o., Novo mesto, prav tako je vlagatelj v ponudbi, predloženi do poteka roka za oddajo ponudb, predložil reference podizvajalca S&K, d.o.o., Novo mesto. Na podlagi naročnikovega poziva, da vlagatelj dopolni oz. spremeni ponudbo oz. da predloži dokazila v zvezi z referencami podizvajalca S&K, d.o.o., Novo mesto, je vlagatelj navedenega podizvajalca zamenjal z »gospodarskim subjektom B.S. – fizična oseba« in zanj tudi predložil reference. Vlagatelj je torej na podlagi naročnikovega poziva spremenil ponudbo, vendar spremenjena vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje referenčnega pogoja. Če bi v obravnavanem primeru naročnik vlagatelja (ponovno) pozval, da ugotovljeno pomanjkljivost v ponudbi odpravi, bi to pomenilo dvakratno pozivanje na odpravo iste pomanjkljivosti, kar skladno s prvim odstavkom 78. člena ZJN-2 ni dopustno. Skladno s prvim odstavkom 78. člena ZJN-2 mora namreč naročnik, če ponudnik na podlagi naročnikovega poziva v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni oz. spremeni, tako ponudbo izločiti iz postopka oddaje javnega naročila.

    V zvezi z navedbami izbranega ponudnika DRI upravljanje investicij, d.o.o., Ljubljana, »da bi bilo smiselno preveriti, ali gre v primeru izjave navedenih gospodarskih subjektov (to je družbe S&K, d.o.o., Novo mesto, in »gospodarskega subjekta B.S. – fizična oseba«, opomba Državne revizijske komisije), da pod kazensko in materialno odgovornost izjavljata, da so podatki o referenčnem delu resnični, za krivo izjavo ter sprožiti ustrezne postopke« gre še dodati, da Državna revizijska komisija o tem, ali je bil v postopku oddaje javnega naročila storjen prekršek, odloča v postopkih na podlagi Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/2003 s sprem.), ne pa v revizijskem postopku postopka oddaje javnega naročila. Postopek o prekršku vodi in o njem odloča pooblaščena uradna oseba Državne revizijske komisije, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja prekrške, in na njegovi podlagi sprejetih predpisov (drugi odstavek 108. člena ZJN-2).

    Državna revizijska komisija je nadalje presojala navedbe strank v zvezi z referenco »Odsek avtocesta Šmarje – Višnja Gora, Bencinski servis Cikava z zunanjo ureditvijo in priključkom na AC«. Naročnik je v izpodbijanih odločitvah o oddaji naročila navedel, da na podlagi izpostavljene reference ni mogel ugotoviti, da vlagatelj izkazuje izpolnjevanje referenčnega pogoja.

    Kot je razvidno iz vlagateljeve ponudbe, je vlagatelj z izpostavljeno referenco izkazoval izpolnjevanje referenčnega pogoja, pogoja v zvezi z nominiranim odgovornim nadzornikom nad gradnjo cest (točka 3.1.3.3. razpisne dokumentacije) in pogoja v zvezi z nominiranim odgovornim nadzornikom za elektrotehniška dela (točka 3.1.3.6 razpisne dokumentacije). Iz izpolnjenega obrazca »Podatki o referenčnem poslu« za izpostavljeno referenco, ki se nahaja v vlagateljevi ponudbi, izhaja, da je vlagatelj v okviru izpostavljenega projekta izvedel strokovni nadzor nad izvajanjem gradbenih del parkirišč, počivališča in bencinskega servisa Cikava, vključno z vsemi potrebnimi komunalnimi vodi in tehnološkimi inštalacijami, prometno ureditev, ureditev odprtega kanala za potrebe odvodnjavanja zalednih voda in ureditev priključkov na obstoječo mimobežno cesto. Državna revizijska komisija je v sklepu, št. 018-145/2016-7 z dne 3.10.2016 (v zvezi z vprašanjem, ali je vlagatelj z izpostavljeno referenco izkazal izpolnjevanje zahtev za imenovanega odgovornega nadzornika za ceste), ugotovila, da iz vlagateljeve dopolnitve z dne 30.5.2016 izhaja, da je vlagatelj v okviru referenčnega projekta opravljal investitorski inženiring (tehnično svetovanje, projektiranje in strokovni nadzor) pri izvedbi kompleksa ki v naravi predstavlja bencinski servis in Postajališče Sap. Program ureditve kompleksa je, kot je to razvidno iz vlagateljeve dopolnitve z dne 30.5.2016, zajemal dovozno cesto, manipulativni prostor BS s parkirišči in pretakališčem, objekt bencinskega servisa, rezervoarje za gorivo, gradbeno ureditev celotnega okolja bencinskega servisa, prometno ureditev, prometno signalizacijo… V izpostavljenem sklepu je Državna revizijska komisija nadalje ugotovila, da ob upoštevanju, da na Počivališču Sap poteka cesta z oznako AC A2/1708, in ob upoštevanju, da Počivališče Sap predstavlja servisno prometno površino, ki je skladno z 8. členom ZCest-1 sestavni del javne ceste, naročnik zgolj iz razloga, da bencinski servis (naj) ne (bi) predstavlja(l) javne ceste oziroma državne ali občinske ceste, ni imel podlage za zaključek, da referenca »Odsek avtocesta Šmarje – Višnja Gora, Bencinski servis Cikava z zunanjo ureditvijo in priključkom na AC« ne izpolnjuje naročnikovih zahtev v zvezi z nominiranim odgovornim nadzornikom nad gradnjo cest.

    Iz odstopljene spisovne dokumentacije je razvidno, da je naročnik po prejemu odločitve Državne revizijske komisije, št. 018-145/2016-7 z dne 3.10.2016, vlagatelja s pozivom z dne 17.10.2016 obvestil, da iz sporne reference izhaja, da je referenčno delo zajemalo tehnično svetovanje, projektiranje in strokovni nadzor, ter vlagatelja pozval, da navede natančno vrednost strokovnega nadzora nad gradnjo (brez tehničnega svetovanja in brez projektiranja) celotnega referenčnega projekta in vrednost strokovnega nadzora nad gradnjo (brez tehničnega svetovanja in brez projektiranja) počivališča s priključno cesto brez bencinskega servisa. Naročnik je vlagatelja tudi opozoril, da bo v nasprotnem primeru njegova ponudba izločena iz postopka oddaje javnega naročila.

    Na podlagi izpostavljenega naročnikovega poziva je vlagatelj naročniku posredoval vlogo z dne 27.10.2016, v kateri je navedel vrednost strokovnega nadzora nad gradnjo (brez tehničnega svetovanja in brez projektiranja) referenčnega projekta »Odsek avtocesta Šmarje – Višnja Gora, Bencinski servis Cikava z zunanjo ureditvijo in priključkom na AC«, ki jo je tudi dokazoval s predložitvijo računov. V zvezi z vrednostjo strokovnega nadzora nad gradnjo (brez tehničnega svetovanja in brez projektiranja) počivališča s priključno cesto (brez bencinskega servisa) pa je vlagatelj pojasnil, da je ni mogoče prikazati z dokazili, temveč je mogoča le okvirna cena, saj ločevanje vrednosti del, ki se nanašajo samo na bencinski servis ali samo na počivališče, ni bilo predvideno v ponudbi investitorju, pogodbi z investitorjem, izstavljenih računih ali gradbeni pogodbi investitorja z izvajalcem. Vlagatelj je še opozoril, da je potrebno navedeno referenčno delo, skladno s sklepom Državne revizijske komisije, št. 018-145/2016-7 z dne 3.10.2016, presojati kot kompleks, ki v naravi predstavlja bencinski servis in Postajališče Sap, in da naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da ponudnik po vrednostih »razdeli« posamezno referenčno delo. Vlagatelj je še navedel okvirno vrednost investicije za počivališče s priključno cesto brez bencinskega servisa.

    Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da se vlagatelj, kljub jasnemu in izrecnemu naročnikovemu pozivu, ni odzval v skladu z naročnikovim pozivom. Vlagatelj je namreč na podlagi naročnikovega poziva predstavil vrednost strokovnega nadzora nad gradnjo celotnega kompleksa (torej nadzora nad gradnjo počivališča s priključno cesto in nadzora nad gradnjo bencinskega servisa) in okvirno investicijsko vrednost počivališča s priključno cesto brez bencinskega servisa. Vlagatelj pa ni navedel (niti okvirne) vrednosti strokovnega nadzora nad gradnjo (brez tehničnega svetovanja in brez projektiranja) počivališča s priključno cesto (brez bencinskega servisa), kot je to zahteval naročnik. Navedeno med strankama ni sporno, je pa sporno, ali je imel naročnik v razpisni dokumentaciji podlago za zahtevo, da vlagatelj navede vrednost strokovnega nadzora nad gradnjo počivališča s priključno cesto (brez bencinskega servisa).

    V zvezi z navedbami vlagatelja v vlogi z dne 1.2.2017, da je naročnik v odločitvi o oddaji naročila zapisal, da je počivališče del ceste, bencinski servis pa ni del »javne« ceste, in da naročnik z referenčnim pogojem ni zahteval izkazovanja nadzora nad gradnjo javne ceste, gre ugotoviti, da so le-te, skladno s petim odstavkom 29. člena ZPVPJN, prepozne. Vlagatelj izpostavljenih očitkov ni uveljavljal v zahtevku za revizijo, uveljavljanja novih kršitev v vlogi z dne 23.12.2016 pa vlagatelj tudi ni opravičil. Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo ni zatrjeval, da bi naročnik moral upoštevati nadzor nad gradnjo zasebnih cest, niti ni zatrjeval, da je (sporni) bencinski servis del (zasebne) ceste, in da bi zato naročnik moral nadzor nad gradnjo izpostavljenega bencinskega servisa šteti kot ustrezen referenčni posel. Pri tem pa Državna revizijska komisija v zvezi z navedbami vlagatelja v vlogi z dne 1.2.2017 v delu, ki se nanaša na izpolnjevanje zahtev za imenovanega nadzornika za elektrotehniška dela (ki se sklicuje na isti referenčni posel), še dodaja, da za razlago, da je bencinski servis del (javne) ceste ni najti pravne podlage.

    Državna revizijska komisija ne more slediti navedbam vlagatelja, da »v Navodilih za pripravo ponudbe nikjer ni bilo zahtevano, da ponudnik po vrednosti »razdeli« posamezno referenčno delo«. Iz referenčnega pogoja izhaja naročnikova zahteva, da ponudnik izkaže izvedbo istovrstnih del (tj. nadzor nad gradnjo cest, nadzor nad gradnjo cestnih objektov, opravila v zvezi s pripravo ter izvedbo gradenj, izvedba javnih naročil) in »vsaj 50% toliko vreden posel, kot ga prevzema v ponudbi«. Naročnik je tudi določil, da bo v fazi ocenjevanja ponudb primerjal ponudbene in pogodbene vrednosti brez DDV, v ta namen pa je naročnik v obrazcu »Podatki o referenčnem poslu« predvidel, da ponudniki vpišejo vrednost referenčnega posla. Z navedenim je naročnik določil, da bo ustreznost referenčnega posla presojal tako glede na vsebino izvedenih del, kot tudi glede na vrednost izvedenih del. Za priznanje tehnične sposobnosti so zato morali ponudniki v ponudbi izkazati, da so izvedli istovrstna dela, in sicer v vrednosti, ki znaša vsaj 50% vrednosti ponudbe. Slediti vlagatelju, da v referenčnem pogoju ni bilo zahtevano, da ponudnik po vrednostih »razdeli« posamezno referenčno delo, bi pomenilo, da bi lahko ponudnik z obsežnim referenčnim poslom, v okviru katerega je bila vrednost istovrstnih del zanemarljiva (oz. manj kot 50% vrednosti ponudbe), izkazal izpolnjevanje referenčnega pogoja. V takšnem primeru pa ne bi bilo mogoče trditi, da je ponudnik z referenčnim poslom izkazal, da je v preteklosti že izvedel (po vsebini, obsegu in zahtevnosti) primerljiv posel in tako izkazal usposobljenost tudi za izvedbo predmetnega javnega naročila.

    Navedenega ne morejo spremeniti navedbe vlagatelja, da je Državna revizijska komisija v sklepu, št. 018-145/2016-7 z dne 3.10.2016, ugotovila, da sporni referenčni projekt predstavlja »kompleks, ki v naravi predstavlja bencinski servis in Postajališče Sap«. Dejstvo, da izpostavljeni referenčni projekt v naravi predstavlja kompleks (navedeni izraz je uporabljen v Pogodbi z dne 28.3.2000, ki je sklenjena med vlagateljem in OMV Slovenija, d.o.o.), namreč še ne pomeni, da naročnik ne bi smel zahtevati ločenega prikaza vrednosti nadzora nad gradnjo cest (priključne ceste in počivališča) in vrednosti nadzora nad gradnjo bencinskega servisa. Prav tako Državna revizijska komisija v sklepu, št. 018-145/2016-7 z dne 3.10.2016, ni zavzela stališča, da naročnik ne bi smel zahtevati ločevanja izpostavljenih vrednosti, kot to želi predstaviti vlagatelj v zahtevku za revizijo. Nasprotno, Državna revizijska komisija je v izpostavljeni odločitvi zapisala, da naročnikove navedbe, da vlagatelj v okviru izpolnjevanja zahtev za nominiranega odgovornega nadzornika za ceste ni navedel vrednosti referenčnega posla, ki se nanaša na državno oz. občinsko cesto, ne morejo biti predmet vsebinske presoje, ker jih naročnik ni navedel že v odločitvi o oddaji naročila, ampak šele v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo.

    Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da so ponudniki za priznanje tehnične sposobnosti morali izkazati, da vrednost istovrstnih del, izvedenih v referenčnem poslu, znaša vsaj 50% vrednosti ponudbe. Ker je vlagatelj v okviru izpostavljenega referenčnega posla izvedel nadzor nad gradnjo cest (priključne ceste in počivališča) in nadzor nad gradnjo bencinskega servisa in ker naročnik nadzora za gradnjo bencinskega servisa skladno z zahtevami razpisne dokumentacije ne šteje za istovrstna dela (takšni naročnikovi presoji vlagatelj, kot že navedeno, v zahtevku za revizijo na nasprotoval), je bil naročnik vlagatelja dolžan pozvati na navedbo vrednosti nadzora zgolj nad gradnjo cest (priključne ceste in počivališča). Državna revizijska komisija zato ne more slediti navedbam vlagatelja, da je naročnik s pozivom zahteval »nekaj, kar sploh ni bilo predvideno v Navodilih za pripravo ponudb ter spreminjal pomen zahteve po poteku roka za predložitev ponudb«.

    Ker vlagatelj na podlagi jasnega in nedvoumnega poziva naročnika ni navedel vrednosti strokovnega nadzora nad gradnjo (brez tehničnega svetovanja in brez projektiranja) počivališča s priključno cesto brez bencinskega servisa, kar med strankama ni sporno, naročniku ni mogoče očitati kršitev pri presoji referenčnega posla »Odsek avtocesta Šmarje – Višnja Gora, Bencinski servis Cikava z zunanjo ureditvijo in priključkom na AC«. Pri tem Državna revizijska komisija še dodaja, da sicer razume vlagatelja, da v okviru izpostavljenega referenčnega posla ločevanje vrednosti nadzora nad gradnjo cest (priključne ceste in počivališča) in vrednosti nadzora nad gradnjo bencinskega servisa ni bilo predvideno. Vendar pa mora naročnik pri presoji izpolnjevanja referenčnega pogoja, ne glede na naravo oz. značilnosti referenčnega posla, upoštevati zahteve, ki jih je vnaprej določil v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj pa posledic dejstva, da ne more izkazati vrednosti istovrstnih del v spornem referenčnem poslu, ne more prevaliti na naročnika. Pri tem gre še dodati, da naročnik od vlagatelja ni zahteval, da izkaže vrednost nadzora nad gradnjo cest (priključne ceste in počivališča), ampak da to vrednost (zgolj) navede. Vlagatelj pa na podlagi naročnikovega poziva ni navedel vrednosti nadzora nad gradnjo cest (priključne ceste in počivališča), čeprav vlagatelj (očitno) razpolaga z okvirno vrednostjo investicije za počivališče s priključno cesto brez bencinskega servisa, saj je le-to navedel v vlogi z dne 27.10.2016. Skladno s prvim odstavkom 78. člena ZJN-2 pa naročnik vlagatelja tudi ne sme še enkrat pozvati na odpravo ugotovljene pomanjkljivosti.

    Ob vsem navedenem Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev pri presoji, da vlagatelj z referenco »Odsek avtocesta Šmarje – Višnja Gora, Bencinski servis Cikava z zunanjo ureditvijo in priključkom na AC« ni izkazal izpolnjevanja referenčnega pogoja, saj vlagatelj (tudi po jasnem in nedoumnem naročnikovem pozivu) ponudbe ni dopolnil na način, da bi navedel vrednost istovrstnih del, izvedenih v okviru izpostavljene reference, posledično pa naročnik ni mogel presoditi ali je izpostavljena referenca vrednostno ustrezna.

    Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati naročnikovih kršitev pri presoji, da vlagatelj s predloženimi referencami ni izkazal izpolnjevanja referenčnega pogoja za dodelitev večjega števila sklopov, kot mu jih je že bilo dodeljenih. Ker za ugotovitev nepopolnosti ponudbe zadostuje že neizpolnjevanje referenčnega pogoja, Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni presojala zatrjevanih (domnevnih) kršitev naročnika pri presoji, da vlagatelj ni izkazal izpolnjevanja zahtev razpisne dokumentacije v zvezi z imenovanim odgovornim nadzornikom za elektrotehniška dela. Tudi če bi se namreč navedbe vlagatelja v izpostavljenem delu izkazale za utemeljene, vlagatelju sklopi 53, 55, 57 in 58 (ob upoštevanju, da ni uspel izkazal izpolnjevanja referenčnega pogoja za dodelitev teh sklopov) ne bi mogli biti dodeljeni.

    Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev, ko je njegovo ponudbo kot nepopolno izločil iz postopka oddaje javnega naročila, zato je, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnila.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


    Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva.

    Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je v obravnavani zadevi vlagatelj preplačal zakonsko določeno višino takse za predrevizijski in revizijski postopek, ki jo je sicer poravnal v skladu s pravnim poukom naročnika. Drugi odstavek 71. člena ZJPVPJN določa, da znaša taksa dva odstotka od cene najugodnejše popolne ponudbe (z davkom na dodano vrednost) za sklop ali javno naročilo, vendar ne manj kot 500,00 EUR in ne več kot 25.000,00 EUR. V obravnavanem primeru se zahtevek za revizijo nanaša na naročnikove odločitve o oddaji naročila za sklope 5, 13, 53, 55, 57, 58 in 69. Ob upoštevanju, da vlagatelj z eno vlogo izpodbija odločitev naročnika o oddaji naročila v sklopih 5, 13, 53, 55, 57, 58 in 69, ter ob upoštevanju, da seštevek ponudbenih cen z DDV izbranih ponudnikov za sklope 5, 13, 53, 55, 57, 58 in 69 znaša 227.060,56 EUR, bi moral vlagatelj za zahtevek za revizijo plačati 4.541,21 EUR takse in ne 4.969,00 EUR, kot je dejansko plačal. Državna revizijska komisija bo zato na podlagi 2. alineje četrtega odstavka 72. člena ZPVPJN ministrstvu, pristojnemu za finance, naložila vračilo preveč plačane takse.

    Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zavrnila zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


    Izbrani ponudnik DRI upravljanje investicij, d.o.o., Ljubljana, je v vlogi, s katero se je opredelil do revizijskih navedb, zahteval tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva. Državna revizijska komisija je zahtevo zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika DRI upravljanje investicij, d.o.o., Ljubljana, za rešitev zadeve ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve, zato stroški izbranega ponudnika DRI upravljanje investicij, d.o.o., Ljubljana, niso bili potrebni (osmi in četrti odstavek 70. člena ZPVPJN).

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

    V Ljubljani, 10.3.2017

    Predsednica senata:
    Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.,
    članica Državne revizijske komisije








    Vročiti:
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana,
    - Savaprojekt, d.d., Cesta krških žrtev 59, 8270 Krško,
    - ZIL Inženiring, d.d., Kersnikova ulica 10, 1000 Ljubljana,
    - Inženiring storitve Martin Kos, s.p., Prešernova cesta 14b, 1410 Zagorje ob Savi,
    - Proctor, d.o.o., Ljubljanska cesta 97, 1293 Šmarje Sap,
    - DRI upravljanje investicij, d.o.o., Kotnikova 40, 1000 Ljubljana,
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

    V vednost:
    - finančno-računovodska služba Državne revizijske komisije, tu.

    Vložiti:
    - v spis zadeve, tu.

    Natisni stran