Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-029/2017 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo

    Številka: 018-029/2017-9
    Datum sprejema: 9. 3. 2017

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Tadeje Pušnar kot predsednice senata, Boruta Smrdela kot člana senata in Nine Velkavrh kot članice senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Rekonstrukcija starega mostu čez reko Dravo (PT0027) v km 0,113 in mostu čez Studenčnico (PT0026) v km 0,561 na R3-710/0247 na Ptuju«, na podlagi zahtevka za revizijo skupnih ponudnikov EURO-ASFALT, d. o. o., Rajlovac bb, Sarajevo, in PONDUS, d. o. o., Pod vinogradi 39, Bresternica, ki ju zastopa Odvetniška pisarna Štelcer Berkovič, Ulica Vita Kraigherja 3, Maribor (v nadaljevanju: prvi vlagatelj), ter na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika MAP TRADE, d. o. o., Špindlerjeva c. 2c, Slovenska Bistrica, ki ga zastopa odvetnik mag. Franci Kodela, Na Trati 11, Ljubljana – Šentvid (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo, Tržaška 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 9. 3. 2017

    odločila:

    1. Obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega vlagatelja (vloga z dne 13. 1. 2017) in drugega vlagatelja (vloga z dne 16. 1. 2017) se združi v en revizijski postopek.

    2. Zahtevek za revizijo, ki ga je z vlogo z dne 13. 1. 2017 vložil prvi vlagatelj, se zavrne kot neutemeljen.

    3. Zahtevek za revizijo, ki ga je z vlogo z dne 16. 1. 2017 vložil drugi vlagatelj, se zavrne kot neutemeljen.

    4. Zahteva prvega vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

    5. Zahteva drugega vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

    Obrazložitev:

    Naročnik je obvestilo o naročilu, ki ga oddaja po odprtem postopku, dne 25. 8. 2016 objavil na portalu javnih naročil, in sicer pod številko objave JN004922/2016-B01. Dne 4. 1. 2017 je naročnik na portalu javnih naročil objavil odločitev o oddaji javnega naročila (dokument št. 43001-168/2016/23 412 z dne 3. 1. 2017), iz katere je razvidno, da je predmetno javno naročilo dodelil ponudniku POMGRAD, d. d., Bakovska ulica 31, Murska Sobota (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz odločitve o oddaji naročila je tudi razvidno, da je naročnik ponudbo prvega vlagatelja izločil iz postopka, in sicer z obrazložitvijo, da je referenca odgovornega vodje del časovno neustrezna in da referenčnega posla ni izvedel ponudnik sam. Iz odločitve o oddaji naročila je nadalje razvidno še, da je naročnik tudi ponudbo drugega vlagatelja izločil iz postopka, in sicer z obrazložitvijo, da niso bile predložene ustrezne listine, s katerimi bi bil izpolnjen referenčni pogoj, oz. da na podlagi teh listin ni bilo mogoče ugotoviti izpolnjevanja pogoja.

    Zoper odločitev o oddaji naročila je prvi vlagatelj pravočasno, z vlogo z dne 13. 1. 2017, vložil zahtevek za revizijo, v katerem naročniku očita naslednje kršitve:

    - Naročnik je v fazi ocenjevanja kršil načelo enakopravne obravnave, saj je možnost poprave oz. dopolnitve ponudb zagotovil le nekaterim ponudnikom, npr. drugemu vlagatelju, ne pa tudi prvemu vlagatelju. Prvi vlagatelj sploh ni bil pozvan k odpravi formalne pomanjkljivosti. Naročnik je pri ocenjevanju ponudbe ugotovil, da naj prvi vlagatelj ne bi izpolnjeval pogojev iz točk 3.1.3.3 in 3.1.3.6 Navodil za pripravo ponudbe. Naročnik ni pojasnil, zakaj prvega vlagatelja ni pozval k dopolnitvi ponudbe in tudi ni pojasnil morebitne nedopustnosti dopolnjevanja ponudb. Ker odločitev o oddaji naročila ni vsebovala razlogov za presojo vsebinske odločitve in ker naročnik prvemu vlagatelju ni omogočil sodelovanja v fazi dopolnjevanja ponudb, ki je bila sicer izvedena, to pomeni kršitev načela enakopravne obravnave. Prvi vlagatelj se sklicuje na prakso Državne revizijske komisije in navaja, da je naročnik v točki 2.9 razpisne dokumentacije določil, da lahko glede predloženih listin v ponudbi v okviru zakonskih določb od ponudnika zahteva dopolnitve, popravke ali spremembe, pojasnila, dodatna stvarna dokazila ali odpravo računskih napak. Naročnik je torej predvidel možnost dopolnjevanja, zato ni bilo podlage, da prvemu vlagatelju ni omogočil pojasnila niti nadomestitve domnevno neustreznih referenc. Ker je naročnik dopustil spreminjanje ponudb po preteku za njihovo predložitev, prvi vlagatelj ugotavlja, da so ponudniki v predmetnem postopku smeli popravljati vsebinske napake in da so lahko spreminjali ponudbe, zaradi česar je očitno, da je naročnik kršil načelo enakopravne obravnave. Prav tako je kršil načelo preglednosti, saj se ni držal pravil, ki jih je sam določil v razpisni dokumentaciji.
    - Naročnik je odločitev o oddaji naročila sprejel na podlagi javno dostopnega, nepreverjenega in neuradnega podatka v tujem jeziku in je napačno presodil referenci, predloženi na podlagi točk 3.1.3.3 in 3.1.3.6 Navodil za pripravo ponudbe, ki se nanašata na tehnično in strokovno usposobljenost. V razpisni dokumentaciji je naročnik določil, da mora biti ponudbena dokumentacija napisana v slovenskem jeziku, kar pomeni, da bi bil toliko bolj utemeljen poziv k pojasnitvi ustreznih informacij v zvezi z referenčnim poslom. Naročnik bi moral upoštevati izključno listine v slovenskem jeziku in je s tem, ko je sam preverjal referenco preko portala, kršil zakon in pravila, ki jih je določil sam. Reference v bosanskem jeziku naročnik ne bi smel preveriti sam, prav tako tudi ni razvidno, ali jo je preveril pri investitorju. Naročnik je v odločitvi o oddaji naročila zapisal, da ponudba drugega vlagatelja ne izpolnjuje v zadostni meri določila točke 4.1 razpisne dokumentacije in je kljub dejstvu, da je drugi vlagatelj predložil prevode, te opredelil kot premalo strokovne in kvalitetne, kar pomeni, da je presojal slovensko dokumentacijo, ne pa italijanske. Enako bi moral postopati pri prilogah prvega vlagatelja, vendar pa je pri njem upošteval podatke v bosanskem jeziku. Četudi zakon ne določa, kako in katera dejstva lahko naročnik preveri sam, je bilo ob nezmožnosti prvega vlagatelja, da referenco pojasni sam, naročnikovo preverjanje izvedeno s kršitvijo pravic prvega vlagatelja. Naročnik je s tem, ko je upošteval informacijo na neuradni internetni strani domnevnega investitorja, zaključil, da je referenca neustrezna, čeprav bi moral prvega vlagatelja pozvati k pojasnilom. Prvi vlagatelj tudi opozarja, da je bila sporna referenca že predmet preverjanja in sta takratni naročnik Dars, d. d., ter Državna revizijska komisija ugotovila, da je sprejemljiva, saj prvi vlagatelj kot takratni vodilni partner razpolaga z referenco ne glede na to, na kakšen način je bil posel izveden. Naročnik je spregledal odločitev Državne revizijske komisije, pri čemer je njegova razpisna dokumentacija manj stroga. Sklicujoč se na sklep Državne revizijske komisije št. 018-262/2015 prvi vlagatelj ugotavlja, da je naročnik napačno presodil, da ne izpolnjuje pogoja iz točke 3.1.3.6 Navodil za pripravo ponudbe, pri čemer nikjer v razpisni dokumentaciji ni bilo določila, da bo naročnik priznal izključno referenco, ki jo je izvedel ponudnik sam. Naročnik je prav tako nepravilno presodil, da prvi vlagatelj ni izpolnil pogoja iz točke 3.1.3.3 Navodil za pripravo ponudbe, saj gre za napačno razlago lastnega pogoja strokovne usposobljenosti. Usposobljenost je treba po mnenju prvega vlagatelja presojati glede na dejstvo, ali je odgovorni vodja del vodil izgradnjo, in ne kdaj je bil posamezni odsek predan prometu. S predajo avtocestnega odseka se vodenje del odgovornega vodje del ne zaključi, upoštevaje zahteve investitorja, saj mora prevzete naloge izvrševati do pridobitve potrdila o izvedbi, ki je bilo izvajalcu izdano 21. 5. 2014. Naročnik je spregledal, da je izgradnja ceste Pluska – Ponikve potekala skladno z določili FIDIC – Pogoji gradbenih pogodb za gradbena in inženirska dela, ki jih načrtuje naročnik (Rdeča knjiga, 1998; v nadaljevanju: FIDIC), kar pomeni, da obveznosti izvajalca niso končane s predajo izgrajenega odseka prometu, temveč dokler naročnik izvajalcu ne izda potrdila o izvedbi, ki določa datum, ko je izvajalec izvršil obveznosti po pogodbi. Samo na podlagi potrdila o izvedbi se šteje, da so bila dela sprejeta oz. dokončana, kar pomeni, da je bil tudi Z. Z. odgovorni vodja del najmanj do 2014 in je tako vodil dela tudi po tem, ko je bil odsek Pluska – Ponikve predan prometu. Rok izvedbe del pomeni izvršitev vseh obveznosti izvajalca po pogodbi, vključno z izročitvijo projekta izvedenih del naročniku, odpravo pomanjkljivosti po kvalitetnem pregledu in odpravo napak po tehničnem pregledu.
    - Odločitev o oddaji naročila ne vsebuje obrazložitve oz. značilnosti in prednosti izbrane ponudbe, odločitev pa tudi ni bila sprejeta v roku 90 dni od roka za oddajo ponudb. Odločitev vsebuje razloge za zavrnitev ponudb prvega in drugega vlagatelja, ne pa tudi prednosti izbrane ponudbe, zato ni mogoče ugotoviti, ali je naročnik ponudbo preveril. Ponudniki morajo imeti dovolj konkretnih informacij, da bi lahko sprejeli odločitev o uveljavljanju pravnega varstva, in čeprav zakon ne določa kriterijev za ugotavljanje zadostnosti obrazložitve, mora odločitev vsebovati jasne in nedvoumne razloge, da se lahko ponudniki seznanijo z odločitvijo in preverijo njeno pravilnost.

    Na podlagi navedenega prvi vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

    Zoper odločitev o oddaji naročila je zahtevek za revizijo pravočasno, z vlogo z dne 16. 1. 2017, vložil tudi drugi vlagatelj. V zahtevku za revizijo drugi vlagatelj navaja, da je naročnikova odločitev o nepopolnosti njegove ponudbe oz. neustrezni dopolnitvi neupravičena in nezakonita. Naročnik je v točki 3.1.3.6 Navodil za pripravo ponudbe zahteval predložitev dokazila, da je ponudnik v zadnjih petih letih pred rokom za oddajo ponudb vsaj enkrat uspešno izvedel izgradnjo ali rekonstrukcijo premostitvenega s kabli prednapetega armirano betonskega monolitnega objekta za cestni promet z razpetino med dvema sosednjima podporama vsaj 30 m, ki po vrednosti presega 2.000.000 EUR brez DDV. Drugi vlagatelj je predložil referenčno potrdilo »Izvedba prilagoditve avtocestnega odseka Villesse – Gorica (Italija)«. V potrdilu je bilo navedeno, kaj je družba I.CO.P, S.p.A., ki nastopa kot partner v ponudbi drugega vlagatelja, dejansko opravila. Ne glede na to je naročnik drugega vlagatelja pozval k dopolnitvi ponudbe in predložitvi dodatnih pojasnil in dokazil. Drugi vlagatelj je predložil dokumente, iz katerih so razvidni podatki o nazivu konkretnega objekta z lokacijo, načinu izvedbe, razponu med sosednjimi podporami in vseh bistvenih sklopih, ki jih je izvedla družba I.CO.P, S.p.A. Drugi vlagatelj zatrjuje, da je naročnik širil referenčni pogoj, v katerem ni navedel bistvenih sklopov (temelji, podpore, razponska konstrukcija – podpiranje – opaž – armatura – prednapeti kabli – betonska dela, oprema – ležišča, dilatacije, ograje, hidroizolacije in asfaltna dela), zato ga v tem delu ne bi smel pozivati k dopolnitvi ponudbe. Kljub temu je drugi vlagatelj tudi ta del ponudbe dopolnil. Naročnik je po pregledu predloženih listin ugotovil, da niso ustrezne oz. da ne dokazujejo izpolnjevanja pogojev, saj naj ne bi bile v slovenskem jeziku, prevodi pa naj bi bili neustrezni. Te navedbe naročnika so po mnenju drugega vlagatelja netočne in zavajajoče, saj je drugi vlagatelj predložil referenčno potrdilo referenčnega naročnika, iz katerega je razvidno, da je družba I.CO.P, S.p.A., izvedla objekt št. 3 – Severni in južni viadukt v skupni vrednosti 2.680.000 EUR in je bil znesek v celoti plačan izvajalcu. Ob dopolnitvi je bila predložena tudi pogodba, ki je prevedena in izkazuje vse potrebne elemente. Vsebino pogodbe dopolnjujejo tudi ostali predloženi dokumenti, ki nedvoumno izkazujejo referenco. Vse bistvene dele dokumentacije, ki jih je naročnik potreboval zaradi potrditve pogojev, je prevedel uraden prevajalec, nebistvene dele pa je prevedla zaposlena oseba pri ponudniku, zatrjuje drugi vlagatelj, pri čemer našteva tudi vso predloženo dokumentacijo. Naročnik je tudi ugotovil, da naj bi manjkal podroben opis vrste del, ki so jih izvedli partnerji, in da bi moral biti seznanjen s tem, katera dela je družba I.CO.P, S.p.A., izvedla. Drugi vlagatelj navaja, da je predložil dokumentacijo, ki izkazuje, katero vrsto del je izvedla družba I.CO.P, S.p.A., in sicer izstavljene začasne situacije, pri čemer je naročnika seznanil s tem, da se v Italiji situacije izstavljajo ločeno. V zvezi z naročnikovo ugotovitvijo, da prevodi v slovenščino niso opravljeni do te mere strokovno, da bi se bilo mogoče seznaniti z vsebino predloženih listin, drugi vlagatelj ponavlja, da je vse bistvene dele dokumentacije prevedel prevajalec z licenco, nebistvene pa oseba, zaposlena pri ponudniku, ki aktivno govori italijanski in slovenski jezik. Drugi vlagatelj je v primerih, kjer ne obstajajo enaka dokazila, naročniku predložil tudi enakovredna dokazila, iz katerih je mogoče razbrati, da je referenčni pogoj v celoti izpolnjen. V zvezi z naročnikovo ugotovitvijo, da iz predložene dokumentacije ni razvidna izvedba bistvenih sklopov (temelji, podpore, razponska konstrukcija – podpiranje – opaž – armatura – prednapeti kabli – betonska dela, oprema – ležišča, dilatacije, ograje, hidroizolacije in asfaltna dela), drugi vlagatelj ponovno navaja, da je naročnik v tem delu nedopustno širil razpisne pogoje, saj je zahteval izkazovanje elementov, ki v razpisni dokumentaciji niso bili zahtevani. Ne glede na to drugi vlagatelj našteva dokumentacijo, iz katere so razvidni opisi, vrsta in obseg del in iz katere se je naročnik lahko prepričal, da so izpolnjene vse njegove zahteve. Drugi vlagatelj navaja, da je predložil popolnoma vse dokumente, ki jih predvideva italijanska zakonodaja in ki sestavljajo gradbeno dokumentacijo tovrstnih gradenj, drugih dokumentov pa niti teoretično ni mogoče predložiti, ker ne obstajajo. V zvezi z naročnikovo ugotovitvijo, da je tudi iz cene referenčnega objekta na kvadratni meter mogoče sklepati, da v predloženi rekapitulaciji niso zajeta vsa dela, pa drugi vlagatelj navaja, da je imel naročnik očitno na voljo vse podatke o objektu in njegovi površini, ostali njegovi zaključki pa so le ugibanje. Ugotavljanje naročnika, kakšna je prava cena za kvadratni meter v Italiji, je po mnenju drugega vlagatelja brez kakršnekoli strokovne podlage in je namenjeno le problematiziranju reference, saj naročnik nima izkušenj o tem, kakšna je prava cena, poleg tega pa tudi cene v Sloveniji odstopajo za več kot 100 %, pa jih naročnik ne problematizira. Na podlagi navedenega drugi vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

    Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 26. 1. 2017 opredelil do revizijskih navedb prvega in drugega vlagatelja. Izbrani ponudnik meni, da sta zahtevka za revizijo neutemeljena, zaradi česar predlaga njuno zavrnitev.

    Naročnik je s sklepom z dne 7. 2. 2017 zahtevek za revizijo prvega vlagatelja zavrnil kot neutemeljenega. V obrazložitvi odločitve naročnik odgovarja na posamezne očitke prvega vlagatelja:

    - Dejanskega stanja ponudbene dokumentacije prvega in drugega vlagatelja ni mogoče primerjati, zato tudi ni mogoče enako obravnavati obeh primerov. Naročnik je po pregledu ponudbe prvega vlagatelja ugotovil, da je predložil ustrezno izpolnjene obrazce o kadrovskih zmogljivostih in referenčnem delu, na podlagi katerih je lahko preveril resničnost navedb, pri tem pa je ugotovil, da referenčna pogoja za ponudnika in odgovornega vodjo nista izpolnjena. Naročnik je sam prišel do relevantnih in verodostojnih dejstev in ugotovitev in je lahko na tej podlagi ugotovil, da ponudba prvega vlagatelja ni dopustna. Naročnik je dolžan ponudnika pozvati k dopolnitvi ali pojasnilu le, če določenega dejstva ne more preveriti sam. Podatke o referenčnih poslih lahko naročnik preveri ustno ali pisno pri referenčnem naročniku ali drugače z uporabo elektronskih sredstev preko javno dostopnih podatkov ali v uradnih evidencah. Ker je naročnik do nespornih dejstev prišel sam, pozivi k pojasnilom niso bili podani. Res je, da je bila ta možnost v razpisni dokumentaciji predvidena kot dopustna, vendar le kot možnost, ne pa tudi kot dolžnost naročnika. Naročnik ni dolžan pozivati k dopolnitvi, zato tudi prvi vlagatelj ni upravičen zahtevati možnosti dopolnjevanja. S tem, ko je bil naročnik sposoben sam preveriti določena dejstva, je odpadla pravna podlaga za pozivanje k dopolnitvi ali pojasnilu ponudbe. Pri ponudbi drugega vlagatelja je bilo drugačno dejansko stanje, saj iz njegove ponudbe niso bile razvidne vse zahtevane informacije, ki bi naročniku omogočile preverjanje izpolnjevanja pogojev, zato ga je moral pozvati k dopolnitvi ponudbe. Posledično ni mogoče trditi, da bi moral naročnik oba ponudnika pozvati k dopolnitvi, saj je pri prvem vlagatelju sam nesporno ugotovil, da pogoji niso izpolnjeni, zato ni imel razloga, da bi te navedbe preverjal še pri prvem vlagatelju. Naročnik poudarja, da drugemu vlagatelju ni dopustil spreminjanja ponudb, kar bi bilo v primeru prvega vlagatelja edini način, da bi se njegova nedopustna ponudba spremenila v dopustno. Odločitev o oddaji naročila je vsebovala vse zahtevane elemente, pri čemer ni bilo potrebe, da bi naročnik pojasnjeval, zakaj prvemu vlagatelju ni omogočil dopolnjevanja ponudb.
    - Naročnik se ne strinja z drugim vlagateljem, da je odločitev sprejel na podlagi nepreverjenega in neuradnega podatka. Res je, da so bili podatki, na podlagi katerih je naročnik prišel do ugotovitve o usposobljenosti, javno dostopni in v tujem jeziku, vendar je bil jezik naročniku razumljiv. Ker ti podatki niso bili sestavni del ponudbene dokumentacije, tudi ni bilo treba, da so v slovenskem jeziku ali da bi morali biti prevedeni. V primeru drugega vlagatelja so bile v tujem jeziku pripravljene dopolnitve ponudbene dokumentacije, ki se štejejo za del ponudbe, zato ne gre za primerljive okoliščine. Naročnik je pri razlagi pogoja iz točke 3.1.3.3 Navodil za pripravo ponudbe upošteval dejansko izvedbo oz. prevzem del po FIDIC-u, v katerem je določeno, da se v primeru, če naročnik uporablja izvedena dela, preden je izdano potrdilo o prevzemu, šteje, da je bil del, ki se je uporabljal, prevzet od dneva, ko je bil uporabljen. Predmetni odsek ceste je bil predan že leta 2010, ko se je viadukt začel že uporabljati in odgovorni vodja del na tem odseku ni več mogel opravljati del. Naročnik opozarja tudi na to, da ga v skladu s pogojem iz točke 3.1.3.3 Navodil za pripravo ponudbe zanima, ali ima odgovorni vodja del izkušnje in ali je usposobljen za vodenje izgradnje ali rekonstrukcije takšnega objekta. Ne zanima ga, ali je bil objekt izveden kot samostojen posel ali v okviru kakšnega drugega posla. Referenčni posel, ki ga je navedel prvi vlagatelj, je obsegal tudi druge avtocestne odseke in celoten posel kot takšen je bil zaključen z izdajo potrdila o izvedbi z dne 21. 5. 2014. Vendar pa se je pogoj nanašal na vodenje izgradnje ali rekonstrukcije takšnega objekta ne na pa celoten posel, katerega del je tudi izvedba objekta. V zvezi z izpolnjevanjem pogoja iz točke 3.1.3.6 Navodil za pripravo ponudbe naročnik navaja, da je zanj bistvenega pomena, da bo dela, prevzeta v predmetnem postopku, izvajal subjekt, ki je tovrstna dela dejansko že izvedel. Naročnik išče takega izvajalca, ki poseduje lastne reference oz. reference, ki jih je izvedel sam, pri čemer se sklicuje na prakso Državne revizijske komisije. Po mnenju naročnika ni mogoče priznati reference subjektu, ki del dejansko ni izvedel, kljub temu, da je nastopal kot vodilni partner in da je prevzel odgovornost za izvedena dela.
    - Naročnik zatrjuje, da je v odločitvi o oddaji naročila navedel vse zahtevane podatke, značilnosti in prednosti izbrane ponudbe. Iz odločitve jasno izhaja, da je ponudba izbranega ponudnika izpolnjevala vse zahteve in pogoje in nesmiselno bi bilo definirati vsako posamezno zahtevo ali pogoj. V zvezi z rokom za sprejem odločitve pa naročnik navaja, da gre za dispozitiven rok in da je bila faza pregledovanja in ocenjevanja ponudb zelo obsežna in temeljita, prekoračitev roka pa ni imela negativnih učinkov za ponudnike.

    Naročnik je s sklepom z dne 7. 2. 2017 zavrnil tudi zahtevek za revizijo drugega vlagatelja. V obrazložitvi sklepa navaja, da je bilo treba v ponudbi jasno navesti natančen seznam prevzetih del za vsakega partnerja v skupni ponudbi. Drugi vlagatelj je v ponudbi navedel le, da bo partner MAP TRADE, d. o. o., prevzel delno obnovo mostu čez Dravo in mostu čez Studenčnico, partner I.CO.P, S.p.A., pa naj bi izvedel vsa ostala dela, ki jih ne bodo izvedli partnerji in podizvajalci. Takšen opis ne izkazuje vsebine prevzetih del, zaradi česar je naročnik drugega vlagatelja pozval k dopolnitvi ponudbe. Drugi vlagatelj ponudbe ni dopolnil na način, ki bi zadostil zahtevam, čeprav so ti podatki bistveni in vplivajo na presojo izpolnjevanja zahteve po jasni opredelitvi funkcij vsakega partnerja v ponudbi in na presojo izpolnjevanja pogojev za priznanje sposobnosti. Naročnik citira določbo točke 3.1.3.6 Navodil za pripravo ponudbe in navaja, da je zanj bistveno, da bo prevzeta dela izvajal gospodarski subjekt, ki ja takšna dela že izvedel in lahko svojo usposobljenost izkaže z navedbo uspešno izvedenega referenčnega posla. Drugi vlagatelj referenčni pogoj izkazuje z referenco partnerja I.CO.P, S.p.A., za katerega pa ni izkazano, da je on tisti, ki bo dejansko prevzel dela, za katera je usposobljen. Že na podlagi tega je mogoče zaključiti, da drugi vlagatelj svoje ponudbe ni ustrezno dopolnil. Naročnik navaja, da referenčni posel tudi sicer ne ustreza njegovim zahtevam. Naročnik je ugotovil, da so informacije v ponudbi drugega vlagatelja o referenčnem poslu nepopolne, zato ga je pozval k dopolnitvi ponudbe, in sicer s podatki o opisu del, lokaciji, načinu izvedbe, razponih med sosednjimi podporami, sklopih, ki jih je izvedel partner I.CO.P, S.p.A., in o tem, da je vse bistvene sklope izvedel prav partner I.CO.P, S.p.A. Drugi vlagatelj ponudbe ni ustrezno dopolnil in ni izkazal, da referenčni posel po vsebini ustreza zahtevam naročnika. Naročnik se ne strinja, da je z navedbo bistvenih sklopov razširil razpisne pogoje. Predmet referenčnega pogoja je izgradnja ali rekonstrukcija premostitvenega s kabli prednapetega armirano betonskega monolitnega objekta za cestni promet z razpetino med dvema sosednjima podporama vsaj 30 m, ki po vrednosti presega 2.000.000 EUR brez DDV. Bistveni sklopi, ki jih je naročnik navedel v pozivu, so le navedba vrste gradbenih del, ki so potrebna za izvedbo takšnega objekta, in so zajeta tudi v popisih del. Pri opredelitvi bistvenih sklopov gre za opredelitev vrste del, ne pa za spremembo objekta, ki je predmet reference. S tem je naročnik želel le seznaniti drugega vlagatelja, katera dejstva bo ugotavljal pri presoji usposobljenosti ponudnika. Naročnik nadaljuje, da si ne predstavlja, da bi lahko gospodarski subjekt takšen objekt izvedel brez teh posameznih vrst gradbenih del in hkrati zatrjeval, da je izvedel primerljiv objekt. V zvezi z dokumentacijo, ki jo je drugi vlagatelj predložil ob dopolnitvi ponudbe, naročnik navaja, da predložene listine ne izkazujejo vseh zatrjevanih dejstev. Kakšen je bil razpon med sosednjimi podporami in kdo je bil izvajalec objekta, je drugi vlagatelj izkazal, neizkazana pa je ostala skladnost vsebine referenčnega objekta z vsebino referenčnega pogoja v delu, ki se nanaša na bistvene sklope. Vsi posamezni bistveni sklopi so razvidni le iz dopolnjenega obrazca o referenčnem delu in izjave ponudnika, kar pa predstavlja le lastno izjavo. Iz ostalih dokumentov pa je mogoče sklepati le, da je vsebina referenčnega posla obsegala le posamezna dela, ne pa vseh del, pri čemer je dopolnjena dokumentacija izredno obsežna. Naročnikova dolžnost ni, da bi iz nepregledne množice dokumentacije ugotavljal, ali ponudnik izpolnjuje pogoje, temveč je dolžnost ponudnika, da pripravi primerno ponudbo. Drugi vlagatelj bi moral vsa dejstva, ki jih navaja, izkazati in predložiti ustrezna dokazila, česar pa ni storil. V zvezi z vrednostjo referenčnega objekta naročnik navaja, da ta ni bila razlog za oceno nedopustnosti ponudbe drugega vlagatelja, vendar pa predstavlja dodaten indic, ki je zbudil dvom o vsebinski skladnosti referenčnega posla. Res je, da obstajajo odstopanja med cenami, vendar pa je drugi vlagatelj v predmetnem postopku predložil ponudbo, ki le nezanemarljivo odstopa od ponudbe izbranega ponudnika. Če bi bil drugi vlagatelj sposoben izvesti dela po takšni ceni na kvadratni meter, kot je razvidno iz dopolnitev ponudbe, bi si lahko zagotovil tudi boljše izhodišče z nižjo ponudbeno ceno. Naročnik ne pozna cenovne politike drugega vlagatelja in cene tudi ni uporabil kot podlage za sprejem odločitve, temveč jo je izpostavil le kot dodatni indic, da referenčni posel po vsebini ni primerljiv z zahtevami referenčnega pogoja. Naročnik še navaja, da je v razpisni dokumentaciji zahteval, da mora biti ponudbena dokumentacija napisana v slovenskem jeziku, kar velja tudi za dopolnitve. To se ne nanaša le na bistvene dele ponudbene dokumentacije, temveč tudi na nebistvene, ne glede na njihovo obsežnost. Naročnik ne more vedeti, s kakšno dokumentacijo razpolaga drugi vlagatelj, zato je tudi dopustil druga dokazila, ki jih je naročnik upošteval in se do njih opredelil. Če je drugi vlagatelj menil, da posamezna dokumentacija ni bistvena, je ne bi predložil, če pa jo je, se šteje kot merodajna za presojo izpolnjevanja pogoja. Pogodba se obravnava kot celota, ne pa kot skupek določb, naključno sestavljenih na enem dokumentu, naročnik pa drugega vlagatelja tudi ni bil dolžan pozivati k prevodu, saj že izhodiščno ni dopustil, da bi bil del dokumentacije v tujem jeziku.

    Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 13. 2. 2017 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskih postopkov, ki sta ju začela prvi in drugi vlagatelj.

    Prvi vlagatelj se je z vlogo z dne 14. 2. 2017 opredelil do sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo. V vlogi se prvi vlagatelj opredeljuje do posameznih naročnikovih trditev in dodatno pojasnjuje revizijske navedbe.

    Drugi vlagatelj se je z vlogo z dne 15. 2. 2017 opredelil do sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo. V vlogi se drugi vlagatelj opredeljuje do posameznih naročnikovih trditev in dodatno pojasnjuje revizijske navedbe.

    Po pregledu prejete dokumentacije in preučitvi navedb prvega vlagatelja, drugega vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

    Skladno z določili prvega odstavka 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in spremembe; v nadaljevanju: ZPP), ki se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih s tem zakonom, uporablja glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta prvi in drugi vlagatelj vložila zahtevek za revizijo v istem postopku oddaje javnega naročila zoper isto odločitev naročnika o oddaji javnega naročila, zato je, zaradi pospešitve obravnavanja, obravnavanje zahtevkov za revizijo združila v en revizijski postopek in sprejela skupno odločitev.


    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


    Med prvim in drugim vlagateljem ter naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik ravnal v skladu z določbami Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3) in lastne razpisne dokumentacije, ko je ponudbi prvega in drugega vlagatelja izključil iz postopka. Kot je razvidno iz odločitve o oddaji naročila, je naročnik ponudbo prvega vlagatelja izključil zaradi ugotovitve, da referenca odgovornega vodje del in referenca ponudnika ne izpolnjujeta zahtev iz razpisne dokumentacije, ponudbo drugega vlagatelja pa zaradi ugotovitve, da v ponudbi in njeni dopolnitvi niso bile predložene ustrezne listine, na podlagi katerih bi lahko naročnik ugotovil izpolnjevanje referenčnega pogoja.

    Naročnikovo ravnanje je treba presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je ponudba dopustna, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

    - ponudba je predložena pravočasno,
    - za ponudnika ne obstajajo razlogi za izključitev (75. člen ZJN-3),
    - ponudnik izpolni pogoje za sodelovanje (76. člen ZJN-3),
    - ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila,
    - v zvezi s ponudbo ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija,
    - ponudba ni neobičajno nizka,
    - ponudba ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.

    V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

    - ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
    - ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

    Naročnik lahko gospodarskim subjektom kot zahtevo za sodelovanje naloži pogoje, ki so določeni v 76. členu ZJN-3. V skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na:

    - ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti;
    - ekonomski in finančni položaj;
    - tehnično in strokovno sposobnost.

    Naročnik lahko v postopek javnega naročanja vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila (drugi odstavek 76. člena ZJN-3).

    Glede tehnične in strokovne sposobnosti deseti odstavek 76. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Naročnik lahko zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil. Pri javnem naročanju gradenj, storitev ali blaga, za katero je treba izvesti namestitvena ali inštalacijska dela, lahko naročnik strokovno sposobnost gospodarskih subjektov, da izvedejo gradnje, storitve ali inštalacijska dela, oceni glede na njihove veščine, učinkovitost, izkušnje in zanesljivost (enajsti odstavek 76. člena ZJN-3). Možna dokazila za izkazovanje tehnične sposobnosti so navedena v osmem odstavku 77. člena ZJN-3, v skladu s katerim lahko ponudnik kot dokaz za lastno tehnično usposobljenost predloži:

    - seznam gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, oz. seznam najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov ter potrdili o zadovoljivi izvedbi del (točka a) in b) osmega odstavka 77. člena ZJN-3);
    - navedbo tehničnega osebja ali tehničnih organov, ki bodo sodelovali pri izvedbi javnega naročila, zlasti tistih, ki so odgovorni za nadzor kakovosti, v primeru javnih naročil gradenj pa tistih, od katerih lahko izvajalec zahteva, da izvedejo gradnjo, in sicer ne glede na to, ali so zaposleni pri gospodarskem subjektu ali ne (točka c) osmega odstavka 77. člena ZJN-3);
    - dokazilo o izobrazbi in strokovni usposobljenosti izvajalca storitev ali gradenj ali vodstvenih delavcev podjetja pod pogojem, da ne štejejo kot merilo za oddajo javnega naročila (točka f) osmega odstavka 77. člena ZJN-3).

    Naročnik mora v skladu z drugim odstavkom 89. člena ZJN-3 pred oddajo javnega naročila preveriti obstoj in vsebino podatkov oziroma drugih navedb iz ponudbe ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo. Če ob tem ugotovi, da so informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, lahko naročnik v skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj je pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, mogoče objektivno preveriti. Če gospodarski subjekt ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti. Ponudnik v skladu s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 (razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba) ne sme dopolnjevati ali popravljati:

    - svoje cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV, skupne vrednosti ponudbe brez DDV, razen kadar se skupna vrednost spremeni v skladu s sedmim odstavkom 89. člena ZJN-3 (odprava računske napake), in ponudbe v okviru meril,
    - tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila,
    - tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

    Naročnik je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila pogoje, ki se nanašajo na tehnično in strokovno sposobnost, določil v točki 3.1.3 Navodil za pripravo ponudbe. V točki 3.1.3.3 Navodil za pripravo ponudbe je naročnik določil pogoje, ki jih mora izpolnjevati odgovorni vodja del, pri čemer je v četrti alineji zapisal:

    - »v zadnjih petih letih pred rokom za oddajo ponudb je kot odgovorni vodja del, posameznih del ali gradbišča vsaj enkrat vodil: izgradnjo ali rekonstrukcijo premostitvenega s kabli prednapetega armirano betonskega monolitnega objekta za cestni promet z razpetino med dvema sosednjima podporama vsaj 30 m, ki po vrednosti presega 2.000.000 EUR (brez DDV)«.

    V točki 3.1.3.6 Navodil za pripravo ponudbe je naročnik določil referenčni pogoj za ponudnika na naslednji način:

    »Ponudnik je v zadnjih petih letih pred rokom za oddajo ponudb vsaj enkrat uspešno izvedel:

    - izgradnjo ali rekonstrukcijo premostitvenega s kabli prednapetega armirano betonskega monolitnega objekta za cestni promet z razpetino med dvema sosednjima podporama vsaj 30 m, ki po vrednosti presega 2.000.000 EUR (brez DDV).«

    Kot dokazilo za izpolnjevanje kadrovskega pogoja je naročnik predvidel izpolnitev obrazca »Podatki o kadrovski zmogljivosti«, v katerega so morali ponudniki navesti podatke o kadrovskih zmogljivostih (ime odgovornega vodje del, izobrazba, funkcija, strokovne kvalifikacije in podatki o kadrovski referenci). Kot dokazilo za izpolnjevanje referenčnega pogoja je naročnik predvidel izpolnitev obrazca »Podatki o referenčnem delu« z vsemi potrebnimi podatki (naziv gradnje, investitor, izvajalci, datum in kraj izvedbe, vrednost ter opis referenčnih del). Tako v primeru kadrovskega kot tudi v primeru referenčnega pogoja si je naročnik pridržal pravico, da navedbe preveri ter zahteva dokazila o zagotovitvi odgovornega vodje del (dokazilo o zaposlitvi, pogodbo ali drug enakovreden dokument, dokazilo o izobrazbi in dokazilo o navedenih referencah) oz. dokazila o uspešni izvedbi referenčnega dela (pogodba z investitorjem ali delodajalcem, končni obračun, potrdilo o izplačilu, izvajalska zasedba itd.).

    Splošna pravila glede pregleda in presoje ponudb je naročnik sicer določil v točki 2.9 Navodil za pripravo ponudb, v kateri je med drugim zapisal:

    »Glede predloženih listin v ponudbi in navedb (izjav) se v okviru zakonskih določb od ponudnika lahko zahteva dopolnitve, popravke ali spremembe, pojasnila, dodatna (stvarna) dokazila in odpravo računskih napak.

    Ponudbo se izloči, če se ponudnik v roku, ki ga je določil naročnik, ne odzove ali če naročnik ugotovi, da je ponudba nedopustna.«

    Prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da bi ga moral naročnik pozvati k dopolnitvi oz. pojasnilu ponudbe, zlasti ob upoštevanju dejstva, da naj bi naročnik dopolnjevanje, pojasnjevanje in spreminjanje ponudbe omogočil drugemu vlagatelju, njemu pa ne. V zvezi s temi revizijskimi navedbami je treba najprej opozoriti, da je glede na dikcijo petega odstavka 89. člena ZJN-3 možnost pojasnjevanja, dopolnjevanja ali popravljanja ponudbe odvisna od naročnika – naročnik namreč v primerih, ki so navedeni v petem odstavku 89. člena ZJN-3, od ponudnika lahko zahteva, da predloži manjkajoče dokumente ali jih dopolni, popravi ali pojasni. Glede na dikcijo zakona naročnik torej ni dolžan, da ponudnikom omogoči dopolnjevanje, popravo oz. pojasnjevanje ponudbe, temveč gre za možnost, ki mu jo daje ZJN-3. Kot izhaja tudi iz sodne prakse Sodišča EU (prim. npr. zadevi C-599/10 SAG ELV Slovensko in C-336/12 Manova), predložene ponudbe načeloma ni več mogoče spreminjati niti na pobudo naročnika niti na pobudo ponudnika. Iz tega izhaja, da naročnik od ponudnika, katerega ponudba po njegovi oceni ni natančna ali skladna s tehničnimi specifikacijami iz razpisne dokumentacije, ne more zahtevati pojasnil. Vendar pa, kot je zapisalo Sodišče EU, pravo EU na področju javnih naročil ne nasprotuje temu, da je mogoče podatke v zvezi s ponudbo v nekaterih točkah popraviti ali dopolniti v omejenem obsegu, zlasti če očitno potrebujejo zgolj pojasnitev ali zaradi odprave očitnih materialnih napak. Pri uporabi pravice do odločanja po prostem preudarku, ki jo ima glede možnosti, da od ponudnikov zahteva pojasnila ponudbe, mora naročnik ponudnike obravnavati enako in lojalno, tako da zahteva po pojasnilih na koncu postopka izbire ponudb glede na izid tega postopka ne daje vtisa, da je neupravičeno koristila oziroma škodovala enemu ali več gospodarskim subjektom, na katere je bila naslovljena, ali da je pripeljala do nedovoljenih pogajanj med naročnikom in ponudnikom. Naročnik mora seveda v vseh fazah postopka oddaje javnega naročila, tudi v postopku ocenjevanja, vrednotenja in morebitnega dopolnjevanja ponudb, ravnati v skladu s temeljnimi načeli javnega naročanja, zlasti v skladu z načelom preglednosti in načelom enakopravne obravnave ponudnikov.

    Ob upoštevanju določbe petega in šestega odstavka 89. člena ZJN-3 ter sodne prakse Sodišča EU je tako treba pojasniti, da je poprava oz. dopolnitev podatkov v ponudbi v določenem obsegu možna, vendar pa pozivanje k pojasnjevanju, dopolnjevanju ali popravku ponudb ni naročnikova dolžnost, temveč gre za možnost, za katero se naročnik lahko odloči. Pri odločitvi o tem, ali bo dopustil dopolnjevanje in pojasnjevanje ponudb, mora strogo spoštovati določila lastne razpisne dokumentacije, bistveno pa je, da pri tem vse ponudnike obravnava enakopravno.

    Iz določil razpisne dokumentacije je razvidno, da se naročnik ni zavezal k izvedbi postopka pojasnjevanja, dopolnjevanja ali spreminjanja ponudb, temveč si je zgolj pridržal pravico, da bo zahteval dodatna dokazila ali pojasnila k že predloženim dokumentom, oz. da bo lahko zahteval dopolnitve, popravke ali spremembe ponudb. To izhaja tako iz točke 2.9 Navodil za pripravo ponudb, kjer je naročnik določil splošna pravila za pregled in presojo ponudb, kot tudi iz točk 3.1.3.3 in 3.1.3.6 Navodil za pripravo ponudb, v kateri je naročnik določil specifična pravila za dokazovanje kadrovskega in referenčnega pogoja. Naročnik je namreč izrecno zapisal, da bo lahko zahteval dopolnitve, popravke ali spremembe, oz. da si pridržuje pravico, da od ponudnikov zahteva dodatna dokazila. Navedenih določb razpisne dokumentacije, tudi ob upoštevanju zakonske ureditve, ni mogoče razlagati na način, kot to počne prvi vlagatelj. Citirane določbe razpisne dokumentacije glede na uporabo omenjenih besed naročniku dajejo zgolj možnost, da se odloči za pozivanje k pojasnjevanju, dopolnjevanju ali popravljanju ponudb (seveda v okvirih, kot jih določa ZJN-3), in mu ne nalagajo te dolžnosti oz. ga ne zavezujejo, da bo v vsakem primeru, če bo ugotovil neizpolnjevanje določene zahteve, ponudniku omogočil popravek ali spremembo ponudbe. Niti v predmetni razpisni dokumentaciji niti v ZJN-3 zato ni podlage za ugotovitev, da bi bil naročnik v tem postopku oddaje javnega naročila prvega vlagatelja dolžan pozivati k pojasnjevanju, dopolnjevanju ali popravku ponudbe v delu, ki se nanaša na odgovornega vodjo del in referenco ponudnika.

    Treba pa je ponovno poudariti, da ima naročnik ob tem, ko se lahko sam odloči, ali bo ponudnika pozival k pojasnjevanju, dopolnjevanju ali spreminjanju ponudbe, dolžnost ravnati pregledno in mora zagotoviti enakopravno obravnavo vseh ponudnikov. V nadaljevanju je zato treba odgovoriti na vprašanje, ali je naročnik s tem, ko prvega vlagatelja ni pozval k dopolnitvi oz. pojasnilu ponudbe, ravnal v skladu z načelom enakopravne obravnave ponudnikov, zlasti ob upoštevanju dejstva, da je drugega vlagatelja pozival k pojasnilom in predložitvi dodatnih dokazil o referenčnem delu. V zvezi s tem vprašanjem je treba najprej ugotoviti, da naročnik drugemu vlagatelju ni dopustil popravljanja ali spreminjanja ponudbe, saj mu ni omogočil niti popravka predložene dokumentacije niti spremembe ponudbe. Kot je razvidno iz poziva z dne 14. 11. 2016, je naročnik drugega vlagatelja pozval, naj dopolni opis referenčnega dela s konkretnimi postavkami, ki so bile izvedene in obračunane v okviru referenčnega posla, ter navede posamezne bistvene sklope del. V zvezi z referenčnim poslom, ki je bil naveden v ponudbi, je naročnik drugega vlagatelja še pozval, naj predloži pogodbo, dokument o razdelitvi del med partnerji referenčnega projekta z opisom del, obračunske situacije, potrdilo o izplačilu ter dokument o izvajalski zasedbi. Poleg tega je naročnik drugega vlagatelja pozval še k natančnejšemu opisu prevzetih del za posamezne partnerje in podizvajalce, ki ga je bilo treba navesti v obrazcu »Podatki o gospodarskem subjektu« in je bil po oceni naročnika pomanjkljiv. Iz poziva je tako jasno razvidno, da naročnik drugega vlagatelja ni pozval k spremembi ponudbe, torej k predložitvi novega referenčnega posla ali k predložitvi nove (drugačne) razdelitve prevzetih del, temveč ga je pozval izključno k pojasnilu obstoječe ponudbene vsebine in k predložitvi tiste dodatne dokumentacije, za katero je v točki 3.1.3.6 Navodil za pripravo ponudb vnaprej predvidel možnost dopolnjevanja. Tudi iz vloge, s katero se je drugi vlagatelj odzval na poziv naročnika, ni razvidno, da bi prišlo do spremembe ponudbe, saj je drugi vlagatelj zgolj pojasnil obstoječo vsebino ponudbe in predložil zahtevano dokumentacijo, na podlagi katere pa je naročnik ugotovil, da naj referenčni pogoj ne bi bil izpolnjen. Naročnik je zato ponudbo drugega vlagatelja ocenil kot nedopustno na podlagi ponudbene vsebine, kot je bila podana ob predložitvi ponudbe, in ob upoštevanju pojasnil in dodatnih dokazil v zvezi s prvotno ponudbeno vsebino, ni mu pa dopustil spremembe ponudbe v smislu možnosti predložitve povsem novega referenčnega posla, ki bi ustrezal njegovim zahtevam.

    Glede na navedeno se v predmetnem postopku pravnega varstva niti ne zastavlja vprašanje, ali bi naročnik prvemu vlagatelju moral dopustiti spremembo ponudbe (torej morebitno zamenjavo odgovornega vodje del ali zamenjavo reference ponudnika), saj za takšno dolžnost ni podlage ne v določbah razpisne dokumentacije in (glede na naročnikovo ravnanje s ponudbo drugega vlagatelja) tudi ne v zagotavljanju enakopravne obravnave. Z drugimi besedami – ker naročnik drugemu vlagatelju ni omogočil poprave oz. spremembe ponudbe, temveč le pojasnilo in dopolnjevanje obstoječe ponudbene vsebine, ni mogoče ugotoviti, da je bil prvi vlagatelj, ki prav tako ni imel možnosti popravljati oz. spreminjati ponudbe z novo referenco ali novim odgovornim vodjem del, obravnavan neenakopravno. Je pa treba v nadaljevanju odgovoriti na vprašanje, ali se neenakopravna obravnava ponudnikov morda kaže v ravnanju naročnika, ki je ponudbo prvega vlagatelja izločil kot nedopustno, pri čemer je ponudbeno vsebino preveril sam, z vpogledom v javno dostopne podatke, medtem ko je ponudbo drugega vlagatelja izločil kot nedopustno šele po tem, ko ga je pozval, da jo pojasni in dopolni z dodatnimi dokazili glede obstoječe ponudbene vsebine. Treba je torej odgovoriti na vprašanje, ali bi moral naročnik, preden je ugotovil neustreznost reference odgovornega vodje del in reference ponudnika, prvemu vlagatelju omogočiti, da tudi on sam pojasni vsebino predloženih ponudbenih dokumentov in sam predloži morebitna dodatna dokazila.

    Pri odgovoru na to vprašanje je treba najprej izhajati iz tega, da mora naročnik v skladu z načelom enakopravnosti enake dejanske stanove obravnavati enako, različne pa temu primerno in sorazmerno različno. Načelo enakega obravnavanja ponudnikov zahteva, da se primerljivi položaji ne obravnavajo različno in da se različni položaji ne obravnavajo enako, razen če je takšna obravnava objektivno utemeljena. Poleg tega je treba upoštevati tudi določbo petega odstavka 89. člena ZJN-3, ki izrecno določa, da lahko naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Izhodišče ZJN-3 torej je, da lahko naročnik ponudbeno vsebino, če je to le mogoče, preveri sam, z vpogledom v javno dostopne podatke oz. v podatke, ki jih naročnik lahko pridobi, in šele v primeru, če to ni mogoče ali pa bi zanj predstavljalo nesorazmerno obveznost, lahko naročnik k pojasnilu oz. dopolnitvi pozove ponudnika. Ob tem v ZJN-3 ni najti podlage, da bi lahko naročnik ponudbeno vsebino preverjal le z dokumentacijo v slovenskem jeziku oz. da ne bi smel vpogledati v dokumentacijo, ki je v tujem jeziku. ZJN-3 prav tako od naročnika ne zahteva, da bi moral v vsakem primeru, kadar pridobi določene podatke, potrebne za pregled in ocenjevanje ponudb, v tujem jeziku, ponudnika pozvati k predložitvi overjenih prevodov. Seveda pa se lahko v primeru, kadar naročnik ponudbeno vsebino preverja s pomočjo dokumentacije v tujem jeziku, zastavi vprašanje, ali je naročnik pravilno ugotovil dejstva, pomembna za presojo dopustnosti ponudbe, in je tako vprašanje seveda (kot v predmetnem postopku) lahko tudi predmet postopka pravnega varstva.

    Glede na navedeno je treba ugotoviti, da naročniku ni mogoče očitati kršitve določb ZJN-3 ali lastne razpisne dokumentacije, ko je ponudbo prvega vlagatelja v delu, ki se nanaša na odgovornega vodjo del in referenco ponudnika, preveril sam, z vpogledom v javno dostopne podatke oz. podatke, ki so mu bili na voljo. Prav tako ni mogoče ugotoviti, da bi naročnik s tem, ko je drugega vlagatelja pozval k pojasnilu in dopolnitvi ponudbe, prvega vlagatelja pa ne, kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov. Kot je bilo zapisano, načelo enakopravne obravnave od naročnika zahteva, da enake dejanske stanove obravnava enako, različne pa temu primerno in sorazmerno različno. Iz dokumentacije postopka oddaje javnega naročila je razvidno, da je naročnik po pregledu ponudbe drugega vlagatelja ugotovil, da so podatki v ponudbi o razdelitvi prevzetih del pomanjkljivi oz. da so informacije o referenčnem delu nepopolne, zaradi česar zgolj na podlagi obstoječe ponudbene vsebine ni mogel ugotoviti, ali je drugi vlagatelj izpolnil referenčni pogoj. Naročnik pomanjkljivosti in nejasnosti v ponudbi drugega vlagatelja ni mogel odpraviti sam, saj mu ni moglo biti znano, katera konkretna dela v okviru splošnega opisa bodo izvedli posamezni ponudbeni partnerji v ponudbi drugega vlagatelja oz. kakšna je vsebina referenčnega posla, ki je bilo izvedeno v tujini, zaradi česar je drugega vlagatelja, v skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3, pozval k pojasnilom in dopolnitvi ponudbe. V ponudbi prvega vlagatelja pa naročnik ni odkril pomanjkljivosti v zvezi z nepopolno ponudbeno vsebino, temveč je lahko sam, na podlagi pregleda ponudbene dokumentacije prvega vlagatelja in z vpogledom v javno dostopne podatke, ugotovil vsebino ponudbe, na podlagi česar je sprejel odločitev o njeni izločitvi. Naročnik torej v ponudbi prvega vlagatelja ni ugotovil nejasnosti ali pomanjkljivih informacij, zato tudi ni mogoče ugotoviti, da je kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov, ko prvega vlagatelja ni pozval k pojasnilom ali dopolnitvi ponudbe. Ponudbeni dokumentaciji prvega in drugega vlagatelja nista (v bistvenem) podobni, temveč je položaj v ponudbi prvega vlagatelja, upoštevaje navedene pravno relevantne okoliščine konkretnega dejanskega stanja, različen od položaja v ponudbi drugega vlagatelja, zaradi česar različno ravnanje naročnika v obeh primerih ne more pomeniti kršitve načela enakopravne obravnave.

    Naročniku v predmetnem postopku oddaje javnega naročila tudi ni mogoče očitati, da je ravnal nepregledno. Zakon mu nalaga, da mora ponudnika izbrati na pregleden način in po predpisanem postopku (prvi odstavek 6. člena ZJN-3). V skladu s tretjim odstavkom 90. člena ZJN-3 mora naročnik odločitev o oddaji naročila sprejeti najpozneje v roku 90 dni od roka za oddajo ponudb (kar, v nasprotju z navedbami prvega vlagatelja, predstavlja instrukcijski, ne pa prekluzivni rok) in mora v primeru izvedbe odprtega postopka vsebovati:

    - razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran (in v primeru izločitve ponudbe zaradi neustreznosti predmeta tudi razloge za odločitev o neenakovrednosti oziroma razloge za ugotovitev, da gradnje, blago ali storitve ne izpolnjujejo zahtev v zvezi z delovanjem ali funkcionalnostjo);
    - značilnosti in prednosti izbrane ponudbe ter ime uspešnega ponudnika.

    Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala (npr. tudi v sklepu št. 018-163/2016, na katerega se sklicuje prvi vlagatelj), je spoštovanje načela preglednosti ključnega pomena za zagotavljanje učinkovitosti kot enega temeljnih načel pravnega varstva v postopkih oddaje javnih naročil (9. člen ZPVPJN v povezavi s 7. členom ZPVPJN). Šele izpolnjena dolžnost naročnika, da obrazloži svojo odločitev o oddaji javnega naročila, zagotovi ponudnikom možnost uresničitve pravice do učinkovitega pravnega sredstva, saj jim omogoči, da se seznanijo s poglavitnimi razlogi naročnikove odločitve, preverijo njihovo logično in pravno vzdržnost ter se na podlagi preizkusa razumnosti omenjene odločitve po lastni presoji odločijo, ali jo bodo morebiti izpodbijali v postopku pravnega varstva. Da pa bi mogli ponudniki sprejeti odločitev o (ne)uveljavljanju pravnega varstva, morajo biti v zadostni meri seznanjeni s konkretnimi ter jasnimi (in ne le z abstraktnimi ter pavšalnimi) razlogi, ki so naročnika vodili pri sprejemu njegove odločitve.

    Iz odločitve o oddaji naročila z dne 3. 1. 2017 je razvidno, da je naročnik tako za prvega kot tudi za drugega vlagatelja natančno navedel podrobne razloge za izločitev njunih ponudb (s čimer se sicer strinja tudi prvi vlagatelj), tako da sta bila oba seznanjena s konkretnimi pomanjkljivostmi, ki jih je naročnik ugotovil v njunih ponudbah. Prvi vlagatelj se je lahko seznanil z obema razlogoma, zaradi katerih je naročnik njegovo ponudbo označil kot nedopustno, pri čemer sta bila oba razloga predstavljena dovolj jasno in konkretno, da ju je prvi vlagatelj lahko preveril in se odločil, ali bo zoper naročnikovo odločitev uveljavljal pravno varstvo. Hkrati se je prvi vlagatelj lahko seznanil tudi z ugotovitvami naročnika glede ponudbe drugega vlagatelja, v okviru katerih je naročnik pojasnil postopek pojasnjevanja in dopolnjevanja njegove ponudbe. Na podlagi obrazložitve, ki jo je naročnik podal glede ponudbe drugega vlagatelja, je lahko prvi vlagatelj tudi preverjal, ali je naročnik v postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov. V odločitvi o oddaji naročila je naročnik navedel tudi ime izbranega ponudnika ter dejstvo, da je pri pregledu njegove ponudbe ugotovil izpolnjevanje vseh pogojev in zahtev, zaradi česar mu je, glede na ponudbeno ceno kot edino merilo za izbiro najugodnejšega ponudnika (točka 3.2 Navodil za pripravo ponudbe), dodelil predmetno javno naročilo. V ZJN-3 pa ni najti podlage, da bi moral naročnik podrobno navesti vse zahteve iz razpisne dokumentacije ter za vsako izmed njih pojasniti, na kakšen način jo izbrani ponudnik izpolnjuje. Po presoji Državne revizijske komisije naročnik s tem, ko je v odločitvi o oddaji naročila navedel konkretne razloge za izločitev ponudbe prvega vlagatelja ter naziv izbranega ponudnika in dejstvo, da mu je bilo naročilo dodeljeno na podlagi ocene o dopustnosti ponudbe in najnižje cene, v predmetnem postopku oddaje javnega naročila (glede na dejstvo, da, kot je razvidno iz predložene dokumentacije, izbranega ponudnika ni pozival k pojasnjevanju in dopolnjevanju ponudbe) ni ravnal v nasprotju s tretjim odstavkom 90. člena ZJN-3, saj je navedel zahtevane elemente obrazložitve, na podlagi katerih je imel prvi vlagatelj dovolj informacij za preverjanje naročnikove odločitve o izločitvi njegove ponudbe in uveljavljanje učinkovitega pravnega varstva.

    Glede na revizijske navedbe prvega vlagatelja je tako treba v nadaljevanju odgovoriti na vsebinsko vprašanje, in sicer ali je naročnikova ocena o neustreznosti kadrovske reference oz. o neustreznosti reference ponudnika in posledično ocena o nedopustnosti ponudbe prvega vlagatelja pravilna.

    Naročnik v odločitvi o oddaji naročila najprej navaja, da prvi vlagatelj ni izpolnil pogoja iz točke 3.1.3.3 Navodil za pripravo ponudbe, saj je kot odgovornega vodjo predlagal Z. Z. in zanj predložil kadrovsko referenco »Viadukt 6-2 Ponikve na AC Pluska – Ponikve«. Kot je navedel naročnik v obrazložitvi odločitve o oddaji naročila, je na spletnem portalu Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji ugotovil, da je bil ta del avtoceste odprt za promet 30. 6. 2010, v obrazcu »Podatki o kadrovskih zmogljivosti« pa je naveden datum dokončanja 21. 5. 2014. Kot je navedel naročnik, je kadrovska referenca odgovornega vodje del potekla že leta 2010, zaradi česar prvi vlagatelj ni izpolnil kadrovskega pogoja.

    Kot v zahtevku za revizijo zatrjuje prvi vlagatelj, bi se morala strokovna usposobljenost presojati glede na dejstvo, ali je odgovorni vodja vodil izgradnjo, ne pa kdaj je bil posamezen odsek predan prometu. Po mnenju prvega vlagatelja se s predajo avtocestnega odseka prometu vodenje del odgovornega vodje del ne zaključi, saj mora ta svoje prevzete naloge izvrševati do pridobitve potrdila o izvedbi, ki pa je bilo izvajalcu izdano 21. 5. 2014. Obveznosti izvajalca s predajo cestnega odseka prometu še niso končane, dokler naročnik izvajalcu ne izda potrdila o izvedbi, ta pa določa datum, ko je izvajalec izvršil obveznosti po pogodbi. Samo na podlagi potrdila o izvedbi se šteje, da so bila dela sprejeta oz. dokončana, kar po mnenju prvega vlagatelja pomeni, da je bil tudi Z. Z. odgovorni vodja del vse do leta 2014 in je tako vodil dela tudi po tem, ko je bil odsek Pluska – Ponikve predan prometu. Kot še navaja prvi vlagatelj, rok izvedbe del pomeni izvršitev vseh obveznosti izvajalca po pogodbi, vključno z izročitvijo projekta izvedenih del naročniku, odpravo pomanjkljivosti po kvalitetnem pregledu in odpravo napak po tehničnem pregledu.

    Naročnik v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo prvega vlagatelja, navaja, da je upošteval dejansko izvedbo oz. prevzem del po FIDIC-u, v katerem je določeno, da se v primeru, če naročnik uporablja izvedena dela, preden je izdano potrdilo o prevzemu, šteje, da je bil del, ki se je uporabljal, prevzet od dneva, ko je bil uporabljen. Naročnik zatrjuje, da je bil referenčni cestni odsek prometu predan že 30. 6. 2010, s tem pa se je viadukt začel uporabljati in odgovorni vodja del na tem objektu ni več mogel opravljati obveznosti.

    V zvezi z vprašanjem, kdaj je odgovorni vodja del, ki ga je imenoval prvi vlagatelj, vodil dela na referenčnem objektu, je treba najprej ugotoviti, da je naročnik v četrti alineji točke 3.1.3.3 Navodil za pripravo ponudbe zahteval, da je moral odgovorni vodja del izkazati vodenje del pri izgradnji ali rekonstrukciji premostitvenega s kabli prednapetega armirano betonskega monolitnega objekta za cestni promet z razpetino med dvema sosednjima podporama vsaj 30 m v zadnjih petih letih pred rokom za oddajo ponudb. Naročnik je torej v kadrovskem pogoju določil časovno obdobje, v katerem je moral imenovani odgovorni vodja del opravljati dela vodenja gradnje ali rekonstrukcije premostitvenega objekta, da je lahko ponudniku priznal kadrovsko usposobljenost za izvedbo naročila. Z naročnikom se je treba strinjati, da glede vprašanja, kdaj je bila izvedena kadrovska referenca, ni bistveno, v okviru katerega posla je bil izveden referenčni premostitveni objekt oz. kdaj je bil posel kot celota formalno zaključen, temveč je bistveno, v katerem obdobju je imenovani odgovorni vodja del dejansko izvajal vodenje izgradnje ali rekonstrukcije premostitvenega objekta, ki ga navaja kot referenco. Z drugimi besedami: glede na dikcijo pogoja iz četrte alineje točke 3.1.3.3 Navodil za pripravo ponudbe kadrovsko usposobljenost izkaže tisti ponudnik, ki imenuje odgovornega vodjo del, za katerega lahko izkaže, da je v obdobju petih let pred rokom za oddajo ponudb vsaj enkrat dejansko vodil izgradnjo ali rekonstrukcijo premostitvenega objekta, ki izpolnjuje naročnikove zahteve, ne glede na to, kdaj so bila zaključena vsa dela v okviru celotnega posla, katerega del je bil tudi premostitveni objekt. Bistveno je, da je odgovorni vodja del v obdobju petih let pred rokom za predložitev ponudb dejansko opravljal naloge vodenja izgradnje ali rekonstrukcije na premostitvenem objektu in da lahko posledično izkaže znanje in izkušnje v zahtevanem časovnem obdobju. S tako razlago se navsezadnje strinja tudi prvi vlagatelj, saj v zahtevku za revizijo navaja, da je bistveno, kdaj je odgovorni vodja del vodil izgradnjo, ne pa kdaj je bil posamezni odsek predan prometu.

    Vendar, nasprotno od zatrjevanja prvega vlagatelja, okoliščina, da je bil referenčni objekt predan prometu že v letu 2010, vsekakor vpliva na presojo izpolnjevanja kadrovskega pogoja, kot je bil določen v predmetni razpisni dokumentaciji, in sicer ne glede na to, da je bil celoten avtocestni odsek, katerega del je bil tudi referenčni viadukt, formalno zaključen šele kasneje, v letu 2014. Kot je razvidno iz ponudbe prvega vlagatelja, je ta v obrazcu »Podatki o kadrovskih zmogljivostih« za imenovanega odgovornega vodjo del kot referenčnega navedel objekt »Viadukt 6-2 Ponikve; AC Pluska – Ponikve«, za katerega je kot datum dokončanja navedel 21. 5. 2014. Naročnik v odločitvi o oddaji naročila zatrjuje, da je bil odsek avtoceste, katerega del je bil tudi referenčni viadukt, odprt za promet že 30. 6. 2010, pri čemer se sklicuje na spletne strani referenčnega naročnika, Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji. Po vpogledu v navedene spletne strani je tudi Državna revizijska komisija ugotovila, da je bil avtocestni odsek Pluska – Ponikve predan prometu že 30. 6. 2010 in da je bil takrat posledično predan prometu tudi referenčni viadukt 6-2 Ponikve. Navedeno dejstvo med strankama niti ni sporno, saj tudi iz navedb prvega vlagatelja izhaja, da je bilo potrdilo o izvedbi za avtocestni odsek izdano 21. 5. 2014 in da je bil odsek, katerega del je bil tudi referenčni viadukt, predan prometu pred tem datumom, pri čemer pa prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo niti ne zatrjuje, da bi bil datum predaje prometu drugačen od tistega, ki ga navaja naročnik in ki je razviden tudi iz javno dostopnih podatkov. Ker je bil referenčni objekt predan prometu že 30. 6. 2010, se je mogoče strinjati z naročnikom, ki navaja, da se je viadukt takrat že začel uporabljati in da odgovorni vodja del po tem datumu na referenčnem objektu ni več mogel voditi del oz. opravljati svojih obveznosti, kar je tudi bistveno za presojo izpolnjevanja kadrovskega pogoja.

    Prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo sicer zatrjuje, da bi bilo treba pri presoji časovne ustreznosti kadrovske reference upoštevati določila točke 11.9 FIDIC, v skladu s katero izvedba obveznosti izvajalca ni dokončana, dokler inženir izvajalcu ne izda potrdila o izvedbi, pri čemer mora inženir potrdilo o izvedbi izdati v 28 dneh po zadnjem datumu preteka rokov za reklamacije napak ali takoj po tem, ko izvajalec dostavi vse dokumente, dokonča in preizkusi vsa dela ter odpravi vse napake. Ker je bilo potrdilo o izvedbi izdano 21. 5. 2014, bi naročnik po mnenju prvega vlagatelja moral ugotoviti, da so se dela izvajala še vse do tega datuma, vključno z izročitvijo projekta izvedenih del, odpravo pomanjkljivosti po kvalitetnem pregledu in odpravo napak po tehničnem pregledu. Vendar, kot opozarja naročnik, FIDIC v točki 10.2 določa tudi, da se v primeru, če naročnik uporablja izvedena dela, preden je izdano potrdilo o prevzemu, šteje, da je bil del, ki se je uporabljal, prevzet od dneva, ko je bil uporabljen. Določila FIDIC torej ne morejo predstavljati podlage za ugotovitev, da je treba v vsakem primeru šteti, da dela trajajo vse do izdaje potrdila o izvedbi in da posledično tudi odgovorni vodja del izvaja svoje obveznosti vse do tega trenutka. V primeru, kadar se določen del izgrajene ceste preda v promet pred izdajo potrdila o prevzemu, ko se torej začne uporabljati, to pomeni, da je gradnja tega dela zaključena in da je izgrajeni odsek tudi prevzet.

    Sicer pa je treba opozoriti, da gre glede na dikcijo kadrovskega pogoja iz četrte alineje točke 3.1.3.3 Navodil za pripravo ponudbe za dejansko vprašanje, ali je imenovani odgovorni vodja del dejansko »vodil izgradnjo ali rekonstrukcijo« referenčnega viadukta 6-2 Ponikve v obdobju petih let pred potekom roka za predložitev ponudb oz. ali je po 30. 6. 2010, ko je bil referenčni viadukt že predan prometu, še izvajal obveznosti odgovornega vodje na viaduktu. Čeprav prvi vlagatelj v vlogi z dne 14. 2. 2017, s katero se je opredelil do sklepa o zavrnitvi njegovega zahtevka za revizijo, navaja, da je nesporno, da je odgovorni vodja del vodil izgradnjo referenčnega objekta do izdaje potrdila o izvedbi in ne le do predaje objekta prometu, Državna revizijska komisija ugotavlja, da njegovim navedbam že pojmovno ni mogoče slediti. Ko je objekt namreč predan prometu in se začne dejansko uporabljati (glede na FIDIC pa se v tem primeru šteje, da ga je investitor tudi prevzel), to pomeni, da je izvajalec zaključil gradbena dela, zato tudi ni mogoče več govoriti o vodenju izgradnje ali rekonstrukcije objekta. Z drugimi besedami: vodenje izgradnje ali rekonstrukcije objekta se zaključi, ko je zgrajeni objekt predan v uporabo. Pri tem seveda ni mogoče izključiti, da mora odgovorni vodja del določene svoje obveznosti izvajati tudi še po predaji objekta v uporabo oz., kot to navaja prvi vlagatelj, vse do izdaje potrdila o izvedbi. Takšne obveznosti se lahko nanašajo na pridobivanje in izročanje dokumentacije, odpravo pomanjkljivosti ali odpravo napak po tehničnem pregledu. Vendar je v zvezi s slednjim treba opozoriti, da kadrovski pogoj iz četrte alineje točke 3.1.3.3 Navodil za pripravo ponudbe zahteva izkazovanje vodenja izgradnje ali rekonstrukcije premostitvenega objekta, ne pa na pridobivanja dokumentacije ali vodenja pri odpravi morebitnih ugotovljenih napak. Poleg tega pa prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo ni niti zatrjeval niti ni predložil kakršnihkoli dokazil, da bi Z. Z. tudi še po 30. 6. 2010 izvajal kakršnakoli dela vodenja izgradnje ali rekonstrukcije referenčnega viadukta. Svoje revizijske navedbe je utemeljil le na določilih FIDIC, ki pa, kot je bilo že ugotovljeno, ob upoštevanju točke 10.2 ne morejo predstavljati podlage za ugotovitev, da je treba v vsakem primeru šteti, da dela trajajo vse do izdaje potrdila o izvedbi in da posledično tudi odgovorni vodja del izvaja svoje obveznosti vse do tega trenutka.

    Glede na navedeno je treba ugotoviti, da prvi vlagatelj s predložitvijo kadrovske reference, za katero je bilo ugotovljeno, da dela vodenja izgradnje ali rekonstrukcije referenčnega viadukta niso bila izvedena v obdobju zadnjih petih let pred rokom za oddajo ponudb, ni izpolnil kadrovskega pogoja, določenega v točki 3.1.3.3 Navodil za pripravo ponudbe, zato naročniku ni mogoče očitati kršitve določb ZJN-3 in lastne razpisne dokumentacije, ko je njegovo ponudbo označil kot nedopustno in jo izločil iz postopka. Državna revizijska komisija je zato zahtevek za revizijo prvega vlagatelja v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila kot neutemeljenega. Pri tem Državna revizijska komisija ni obravnavala revizijskih navedb prvega vlagatelja, ki se nanašajo na vprašanje pravilnosti ocenjevanja reference ponudnika, saj njihova vsebinska presoja ne bi mogla več spremeniti ugotovitve o neizpolnjevanju kadrovskega pogoja in posledično nedopustnosti njegove ponudbe, tako pa tudi ne bi mogla več vplivati na odločitev Državne revizijske komisije, kot je razvidna iz 2. točke izreka tega sklepa.

    Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala revizijske navedbe drugega vlagatelja, ki v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je naročnik njegovo ponudbo nezakonito izločil iz postopka. Kot je razvidno iz odločitve o oddaji naročila z dne 3. 1. 2017, je naročnik v ponudbi drugega vlagatelja ugotovil, da ni bil naveden natančnejši opis konkretnih referenčnih del, na podlagi česar bi bilo mogoče primerjati izvedbo bistvenih sklopov, in da v obrazcu »Podatki o gospodarskem subjektu« prevzeta dela niso bila opisana v skladu z zahtevami, da bi bilo mogoče ugotoviti, katera konkretna dela bo izvedel posamezen partner oz. podizvajalec. Ker naročnik iz ponudbe drugega vlagatelja ni mogel nedvoumno ugotoviti izpolnjevanja referenčnega pogoja iz točke 3.1.3.6 Navodil za pripravo ponudbe, je drugega vlagatelja pozval k pojasnilom in dopolnitvi ponudbe. Vendar je naročnik tudi po pregledu dopolnjene ponudbene dokumentacije ugotovil, da drugi vlagatelj ni predložil ustreznih listin, s katerimi bi dokazal izpolnjevanje referenčnega pogoja, saj posamezne listine niso bile prevedene v slovenski jezik, opis in vrsta del partnerjev pri referenčnem delu je bil pomanjkljiv, neizkazane pa naj bi ostale tudi navedbe o opisu, vrsti in obsegu referenčnih del, ki jih je izvedel partner I.CO.P, S.p.A. Glede na obrazložitev izločitve ponudbe drugega vlagatelja je treba v nadaljevanju odgovoriti na vprašanje, ali je drugi vlagatelj ponudbo dopolnil v skladu z določili razpisne dokumentacije oz. navodili naročnika in ali je iz predložene dokumentacije mogoče objektivno ugotoviti izpolnjevanje referenčnega pogoja, določenega v točki 3.1.3.6 Navodil za pripravo ponudbe.

    Kot je bilo že zapisano, je naročnik v točki 3.1.3.6 Navodil za pripravo ponudbe zahteval, da je ponudnik v zadnjih petih letih pred rokom za oddajo ponudb vsaj enkrat uspešno izvedel izgradnjo ali rekonstrukcijo premostitvenega s kabli prednapetega armirano betonskega monolitnega objekta za cestni promet z razpetino med dvema sosednjima podporama vsaj 30 m, ki po vrednosti presega 2.000.000 EUR (brez DDV). Kot dokazilo za izpolnjevanje referenčnega pogoja je naročnik predvidel izpolnitev obrazca »Podatki o referenčnem delu« z vsemi zahtevanimi podatki o referenčni gradnji, hkrati pa si je pridržal pravico, da navedbe iz referenčnega obrazca preveri ter od ponudnika naknadno zahteva dokazila o uspešni izvedbi referenčnega dela, pri čemer je primeroma navedel naslednja možna dokazila:

    - pogodba z investitorjem ali delodajalcem,
    - končni obračun,
    - potrdilo o izplačilu,
    - izvajalska zasedba.

    Kot je bilo prav tako že zapisano, je naročnik splošna pravila glede pregleda in presoje ponudb določil v točki 2.9 Navodil za pripravo ponudb, v kateri je določil, da bo lahko glede predloženih listin v ponudbi in navedb (izjav) v okviru zakonskih določb od ponudnika zahteval dopolnitve, popravke ali spremembe, pojasnila, dodatna (stvarna) dokazila in odpravo računskih napak in da bo ponudbo izločil, če se ponudnik v določenem roku ne bo odzval ali če bo naročnik ugotovil, da je ponudba nedopustna. Ponudniki so bili torej že v razpisni dokumentaciji opozorjeni, da bo lahko naročnik od njih zahteval dodatna dokazila v zvezi z navedenim referenčnim delom, pri čemer je bila ta dokumentacija tudi primeroma specificirana. Prav tako so bili opozorjeni, da bo naročnik njihovo ponudbo izločil, če ta ne bo dopolnjena v skladu z njegovim pozivom.

    Ne da bi se Državna revizijska komisija ukvarjala z vprašanjem, ali je naročnik razširil referenčni pogoj, ko je drugega vlagatelja pozval, da mora v okviru dopolnitve izkazati posamezne sklope del, in sicer temelji, podpore, razponska konstrukcija – podpiranje – opaž – armatura – prednapeti kabli – betonska dela, oprema – ležišča, dilatacije, ograje, hidroizolacije in asfaltna dela (to, kot bo obrazloženo v nadaljevanju, niti ni bistveno za predmetni postopek pravnega varstva), je treba ugotoviti, da referenčni pogoj, kot je zapisan, vsebuje naslednje elemente:

    - referenčna gradnja je morala biti uspešno izvedena v zadnjih petih letih pred rokom za oddajo ponudb,
    - obsegati je morala izgradnjo ali rekonstrukcijo premostitvenega s kabli prednapetega armirano betonskega monolitnega objekta za cestni promet,
    - razpetina med dvema sosednjima podporama je morala znašati vsaj 30 m,
    - vrednost referenčnega premostitvenega objekta je morala biti vsaj 2.000.000 EUR (brez DDV).

    Glede na navedena izhodišča je treba v nadaljevanju ugotoviti, ali je drugi vlagatelj predložil dokumentacijo, ki se nanaša na referenčni objekt, tako kot je bilo to določeno v razpisni dokumentaciji oz. kot je od njega zahteval naročnik, in ali je iz nje mogoče objektivno ugotoviti vse posamezne navedene elemente referenčnega pogoja.

    Kot je razvidno iz ponudbe drugega vlagatelja, je v obrazcu »Podatki o referenčnem delu« navedel, da je partner I.CO.P, S.p.A., leta 2013 kot vodilni partner v konzorciju italijanskih družb izvedel gradnjo »Izvedba prilagoditve avtocestnega odseka Villesse – Gorica (Italija)«. Navedeno referenčno gradnjo je drugi vlagatelj opisal kot izvedbo »premostitvenega s kabli prednapetega armirano betonskega monolitnega objekta za cestni promet z razpetino med dvema sosednjima podporama vsaj 30 m, vrednost objekta 2.680.000,00 EUR (brez DDV)«. Iz opisa referenčnega dela je torej razvidno, da je drugi vlagatelj zgolj prepisal elemente referenčnega pogoja, ne da bi pri tem, kot je to od njega zahteval referenčni obrazec, konkretno opisal referenčna dela, ki jih je pri gradnji izvedel ponudnik oz. gospodarski subjekt, ki nastopa v ponudbi. Zato je treba pritrditi naročniku, ki navaja, da iz obrazca »Podatki o referenčnem delu«, ki ga je predložil drugi vlagatelj, niso bila razvidna konkretna dela, ki so bila izvedena v okviru referenčne gradnje.

    Iz poziva z dne 14. 11. 2016 je razvidno, da je naročnik drugega vlagatelja opozoril na dejstvo, da v opisu referenčnih del ni navedel konkretnih del, ki jih je izvedel in obračunal partner I.CO.P, S.p.A., zaradi česar ga je pozval, da mora opisati konkreten referenčni objekt in navesti lokacijo z navedbo številke ceste, odseka ceste in stacionaže ter opisati način izvedbe, konkretno navedbo razponov med sosednjimi podporami in vse posamezne bistvene sklope, ki jih je izvedel partner I.CO.P, S.p.A. Ob tem je naročnik drugega vlagatelja izrecno pozval, naj v zvezi z referenco predloži naslednjo dokumentacijo:

    - pogodbo z investitorjem,
    - delitev del med partnerji po J. V. sporazumu,
    - opis ter vrsto in vrednost del teh posameznih partnerjev,
    - opis, vrsto in obseg del, ki jih je na navedenem referenčnem objektu izvedel partner I.CO.P, S.p.A.,
    - obračunske situacije med vodilnim in ostalimi J. V. partnerji,
    - obračunske situacije in končno situacijo do investitorja,
    - potrdilo o izplačilu investitorja na račun I.CO.P, S.p.A., za konkreten referenčni objekt,
    - izvajalsko zasedbo I.CO.P, S.p.A., - vodja gradbišča, delovodja.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnikov poziv skladen z določilom iz točke 3.1.3.6 Navodil za pripravo ponudbe, v kateri je naročnik ponudnike opozoril, da bo lahko od njih naknadno zahteval predložitev dodatnih dokazil o uspešni izvedbi referenčnega dela, in sicer pogodbo z investitorjem ali delodajalcem, končni obračun, potrdilo o izplačilu ali podatke o izvajalski zasedbi.

    Na podlagi naročnikovega poziva je drugi vlagatelj z vlogo z dne 28. 11. 2016 dopolnil svojo ponudbo z naslednjo dokumentacijo:

    - obrazec »Podatki o referenčnem delu«, katerega je drugi vlagatelj oz. partner I.CO.P, S.p.A., dopolnil z natančnejšim opisom referenčnih del,
    - izjava partnerja I.CO.P, S.p.A., ki je v celoti prevedena in v kateri partner opisuje izvedbo referenčnega projekta,
    - potrdilo referenčnega naročnika, ki je v celoti prevedeno in v katerem referenčni naročnik potrjuje izvedbo referenčnega dela,
    - pogodba, sklenjena med referenčnim naročnikom in partnerjem I.CO.P, S.p.A., ki je prevedena le deloma,
    - potrdilo o izvedbi del, ki je v celoti prevedeno in v katerem referenčni naročnik potrjuje izvedbo avtocestnega odseka Villesse - Gorica,
    - zapisnik tehnične komisije, ki je v celoti preveden in v katerem je navedeno, katere dodatne objekte bo izvedel partner I.CO.P, S.p.A.,
    - tlorisi in načrti viadukta v italijanskem jeziku,
    - začasne situacije v italijanskem jeziku, ki jih je izdal partner I.CO.P, S.p.A., ki so prevedene le deloma,
    - knjiga referenčnega naročnika z zbranimi izstavljenimi situacijami v italijanskem jeziku,
    - potrdila o plačilu v italijanskem jeziku, ki so prevedena le deloma,
    - potrdilo o tehničnem in administrativnem preizkusu v italijanskem jeziku, ki je prevedeno le deloma.

    Po pregledu dokumentacije, ki jo je drugi vlagatelj predložil na podlagi poziva z dne 14. 11. 2016, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je mogoče slediti naročniku, ki navaja, da drugi vlagatelj ponudbe ni ustrezno dopolnil oz. da iz predložene dokumentacije ni mogoče ugotoviti izpolnjevanja vseh elementov referenčnega pogoja.

    Najprej je treba ugotoviti, da je drugi vlagatelj sicer predložil pogodbo, sklenjeno med referenčnim naročnikom in partnerjem I.CO.P, S.p.A. (ki jo je naročnik izrecno zahteval od drugega vlagatelja in ki je bila predvidena tudi v točki 3.1.3.6 Navodil za pripravo ponudbe), vendar v italijanskem jeziku. Kot ugotavlja že naročnik, so prevedeni le deli pogodbe, iz katerih pa ne izhaja, da bi drugi vlagatelj oz. partner I.CO.P, S.p.A., izvedel referenčni premostitveni objekt na način, da bi bilo razvidno izpolnjevanje zahtev iz referenčnega pogoja (izgradnja ali rekonstrukcija premostitvenega s kabli prednapetega armirano betonskega monolitnega objekta za cestni promet z razpetino med dvema sosednjima podporama vsaj 30 m, ki po vrednosti presega 2.000.000 EUR (brez DDV). Iz posameznih delov pogodbe, kjer je prevod mogoče razumeti (očitno gre za dele, ki po mnenju drugega vlagatelja predstavljajo bistvene dele pogodbe), je razvidno le to, da je partner I.CO.P, S.p.A., v konzorciju s še štirimi drugimi italijanskimi družbami, z referenčnim naročnikom sklenil pogodbo za izvedbeno projektiranje, izvedbo del, dobavo vsega potrebnega materiala in sredstev za izvedbo prilagoditev cestne osi avtocestne povezave Villesse – Gorica v skupni pogodbeni vrednosti 98.633.806,36 EUR. Nikjer iz teh delov pogodbe, ki so smiselno prevedeni, pa ni razvidno, da bi bil del izgradnje avtocestnega odseka tudi premostitveni objekt, ki bi izpolnjeval zahteve iz točke 3.1.3.6 Navodil za pripravo ponudbe in ki ga je izvedel partner I.CO.P, S.p.A. Drugi deli pogodbe, ki so po mnenju drugega vlagatelja nebistveni, so prevedeni povsem neustrezno in nerazumljivo, saj, kot ugotavlja že naročnik, so med postavkami kot najštevilčnejše omenjene »glavna umetniška dela«, pa tudi gradnja viaduktov, vendar v povezavi z nerazumljivimi opravili, kot npr. »rastline in pro žica geol«, »rastline in ABC oddelki« itd..

    Že na podlagi zapisanega je mogoče ugotoviti, da drugi vlagatelj ponudbe ni dopolnil v skladu s pozivom naročnika in določbami razpisne dokumentacije, saj je predložil pogodbo v italijanskem jeziku (s čimer ni sledil točki 4.1 Navodil za pripravo ponudbe, ki je določala, da mora biti ponudba napisana v slovenskem jeziku, pa tudi ne navodilu naročnika, ki ga je podal v dopisu z dne 25. 11. 2017, v katerem drugega vlagatelja izrecno opozarja, da mora biti dopolnitev ponudbe v slovenskem jeziku), prevedeni pa so le deli, iz katerih ne izhaja, da bi partner I.CO.P, S.p.A. v okviru izgradnje avtocestnega odseka izgradil premostitveni s kabli prednapeti armirano betonski monolitni objekt za cestni promet z razpetino med dvema sosednjima podporama vsaj 30 m, ki po vrednosti presega 2.000.000 EUR.

    Tudi po pregledu druge predložene dokumentacije v postopku dopolnjevanja ponudbe Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz nje ni mogoče objektivno preveriti navedbe iz referenčnega obrazca o tem, da bi partner I.CO.P, S.p.A., izgradil premostitveni objekt, ki bi izpolnjeval zahteve iz točke 3.1.3.6 Navodil za pripravo ponudbe. Edina dokumenta, v katerih je naveden celoten opis referenčnega premostitvenega objekta, ki naj bi ga izvedel partner I.CO.P, S.p.A., sta dopolnjeni obrazec »Podatki o referenčnem delu« in lastna izjava partnerja I.CO.P, S.p.A. Vendar ta dva dokumenta, kot pravilno ugotavlja naročnik, ne moreta predstavljati objektivnega dokazila o tem, da je bilo referenčno delo dejansko izvedeno v obsegu, kot je bilo opisano v referenčnem obrazcu, saj gre v obeh primerih zgolj za lastno izjavo drugega vlagatelja. Kot je razvidno iz točke 3.1.3.6 Navodil za pripravo ponudbe, je naročnik v primeru preverjanja lastne izjave ponudnika na obrazcu »Podatki o referenčnem delu« predvidel predložitev dokumentacije, ki se neposredno nanaša na referenčni posel (pogodba, obračuni…) in iz katere je mogoče objektivno preveriti vsebino referenčnega dela, kot je navedeno v lastnem obrazcu »Podatki o referenčnem delu«. Pravilo, da je dopustno v postopku dopolnjevanja ponudbe upoštevati le tista dejstva, katerih obstoj je mogoče pred iztekom roka, določenega za predložitev ponudbe, objektivno preveriti, pa navsezadnje izhaja tudi iz določbe petega odstavka 89. člena ZJN-3.

    Drugi vlagatelj se v zahtevku za revizijo sicer sklicuje na potrdilo referenčnega naročnika, v katerem je ta potrdil, da je partner I.CO.P, S.p.A., izgradil referenčni viadukt. Vendar Državna revizijska komisija po vpogledu v potrdilo ugotavlja, da je referenčni naročnik potrdil zgolj naslednja dejstva: partner I.CO.P, S.p.A., je oktobra 2013 dokončal dela na objektu »Izvedbeno projektiranje in izvedba prilagoditve avtocestnega odseka povezave Villesse – Gorica« v skupni vrednosti 75.352.687,51 EUR; v sklopu izvedenih del je partner I.CO.P, S.p.A., izgradil viadukt »Objekt št. 3 – Severni in Južni viadukt« v vrednosti 2.680.000,00 EUR (brez DDV); s strani naročnika je bila partnerju I.CO.P, S.p.A., plačana celotna vrednost objekta. Iz potrdila referenčnega naročnika je torej mogoče razbrati le, da je partner I.CO.P, S.p.A., izgradil viadukt v vrednosti 2.680.000,00 EUR (brez DDV), ni pa razvidno, ali ta premostitveni objekt izpolnjuje druge kriterije iz točke 3.1.3.6 Navodil za pripravo ponudbe (premostitveni s kabli prednapeti armirano betonski monolitni objekt za cestni promet z razpetino med dvema sosednjima podporama vsaj 30 m). Dejstvo, da bi referenčni objekt drugega vlagatelja izpolnjeval vse kriterije iz točke 3.1.3.6 Navodil za pripravo ponudbe, pa ne izhaja niti iz drugih dokumentov, ki jih je drugi vlagatelj predložil v dopolnitvi ponudbe, in sicer niti iz potrdila o izvedbi del (v katerem je potrjena le izvedba avtocestnih del kot celota), niti iz zapisnika tehnične komisije (v katerem je navedeno le, da bo partner I.CO.P, S.p.A., pri gradnji avtocestnega odseka izvedel nekatere dodatne objekte), niti iz tlorisov in načrtov viadukta, ki so v italijanskem jeziku in niso prevedeni niti deloma, niti iz začasnih situacij (iz katerih v prevedenem delu ni razviden noben element iz točke 3.1.3.6 Navodil za pripravo ponudbe, ostale obsežne postavke pa so neprevedene in nepregledne), niti iz knjige referenčnega naročnika z zbranimi izstavljenimi situacijami v italijanskem jeziku (kjer so obsežne postavke neprevedene in nepregledne), niti iz potrdila o plačilu v italijanskem jeziku (kjer je iz prevedenega računa razvidno le plačilo v znesku 4.727.542,54 EUR, ne da bi bilo razvidno, za katera dela je bil račun izstavljen, ostala obsežna izplačila pa so neprevedena in nepregledna), niti iz potrdila o tehničnem in administrativnem preizkusu (iz katerega je sicer v prevedenem delu razvidno, da so dela na avtocestnem odseku Villesse – Gorica obsegala tudi nove mostove oz. viadukte, kar sicer ni sporno, vendar pri tem ni razviden noben drug element iz točke 3.1.3.6 Navodil za pripravo ponudbe).

    Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da se je potrebno strinjati z naročnikom, ki navaja, da je iz tistega dela dopolnjene dokumentacije, ki ne predstavlja lastne izjave drugega vlagatelja, mogoče razbrati le posamezne elemente referenčnega pogoja, ne pa tudi vseh zahtevanih elementov. Tako iz nobenega dela dokumentacije, ki je bila predložena v slovenskem jeziku, ni mogoče razbrati, da referenčni viadukt predstavlja premostitveni s kabli prednapeti armirano betonski monolitni objekt za cestni promet z razpetino med dvema sosednjima podporama vsaj 30 m (kar je bil jasen opis referenčnega pogoja, zato niti ni pomembno vprašanje, ali je naročnik s specifikacijo posameznih del ta pogoj kasneje razširil). Poleg tega je o posameznih elementih referenčnega pogoja mogoče zgolj ugibati, saj je drugi vlagatelj predložil izredno obsežno dokumentacijo v italijanskem jeziku s povsem nerazumljivimi prevodi. Državna revizijska komisija opozarja na določbo petega odstavka 89. člena ZJN-3, ki določa, da mora naročnik v primeru, če ponudnik ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, ponudnika izključiti. Iz navedene določbe izhaja dolžnost ponudnika, da ponudbo dopolni v skladu s pozivom in navodili naročnika. Drugi vlagatelj pa v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni bil pozvan le k predložitvi določene dokumentacije, temveč je bil tudi izrecno opozorjen (dopis z dne 25. 11. 2016), da mora biti ponudbena dokumentacija, katere del so tudi dopolnitve ponudbe, dodatna pojasnila in dokazila, napisana v slovenskem jeziku. Strinjati se je treba z naročnikom, da mora ponudnik ponudbo dopolniti na način, da lahko naročnik jasno preveri, ali ponudba izpolnjuje pogoje, ter da ni naročnikova dolžnost, da posamezne podatke, potrebne za ugotovitev določenih dejstev, razbira iz obsežne, nerazumljive in nepregledne dokumentacije.

    Ker drugi vlagatelj ni dopolnil ponudbe v skladu s pozivom naročnika, saj je zahtevano dokumentacijo predložil v italijanskem jeziku, delni prevodi pa so bili neustrezni in niso izkazovali niti izpolnjevanja zahtev iz točke 3.1.3.6 Navodil za pripravo ponudbe niti opisov in vrste del posameznih partnerjev v konzorciju, ki je izvedel referenčno gradnjo, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati kršitve ZJN-3 in določil lastne razpisne dokumentacije, ko je ponudbo drugega vlagatelja izločil iz postopka.

    Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevka za revizijo prvega in drugega vlagatelja zavrnila kot neutemeljena, saj je ugotovila, da naročnik ni kršil prvega odstavka 89. člena ZJN-3, ko je njuni ponudbi zaradi neizpolnjevanja kadrovskega pogoja oz. neustrezne dopolnitve ponudbe izločil iz postopka.


    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. in 3. točke izreka tega sklepa.


    Prvi in drugi vlagatelj sta v zahtevku za revizijo zahtevala povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker sta zahtevka za revizijo neutemeljena, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila zahtevo prvega in drugega vlagatelja za povračilo stroškov, nastalih v postopku.


    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. in 5. točke izreka tega sklepa.



    V Ljubljani, dne 9. 3. 2017




    Predsednica senata:
    Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.
    članica Državne revizijske komisije










    Vročiti:

    - Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo, Tržaška 19, 1000 Ljubljana
    - Odvetniška pisarna Štelcer Berkovič, Ulica Vita Kraigherja 3, 2000 Maribor
    - Odvetnik mag. Franci Kodela, Na Trati 11, 1210 Ljubljana – Šentvid
    - POMGRAD, d. d., Bakovska ulica 31, 9000 Murska Sobota
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana

    Vložiti:

    - v spis zadeve

    Natisni stran