018-011/2017 Šolski center za pošto, ekonomijo in telekomunikacije

Številka: 018-011/2017-9
Datum sprejema: 2. 3. 2017

Sklep

odločila:

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. I-29/2016 z dne 2. 12. 2016, objavljenega na Portalu javnih naročil dne 6. 12. 2016.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 7.974,69 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter Boruta Smrdela in Nine Velkavrh, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izvedba storitev čiščenja prostorov in okolice naročnika v času od 1. 11. 2016 do 31. 10. 2021«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja TOTAL SYSTEM d.o.o., Ljubljana, Popovičeva ulica 8, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna Stušek d.o.o., Trg celjskih knezov 2, Celje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Šolski center za pošto, ekonomijo in telekomunikacije, Celjska ulica 16, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 2. 3. 2017

o d l o č i l a :

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. I-29/2016 z dne 2. 12. 2016, objavljenega na Portalu javnih naročil dne 6. 12. 2016.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 7.974,69 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v :

Naročnik je dne 5. 9. 2016 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku. Obvestilo o naročilu je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 16. 9. 2016, pod št. objave JN005577/2016, ter dne 17. 9. 2016, pod št. objave 2016/S 180-322868, tudi v Uradnem listu Evropske unije. Dne 29. 9. 2016 ter dne 3. 10. 2016 sta bila na Portalu javnih naročil objavljena popravka obvestila, dne 30. 9. 2016 ter dne 4. 10. 2016 pa tudi v Uradnem listu Evropske unije.

Dne 2. 12. 2016 je naročnik izdal dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. I-29/2016, ki je bil objavljen na Portalu javnih naročil dne 6. 12. 2016 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katerega izhaja, da je za izvedbo predmetnega javnega naročila izbral ponudnika TOSA INU d.o.o., Fajfarjeva ulica 33, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Nadalje iz dokumenta izhaja, da je naročnik prejel devet pravočasnih ponudb, ki jih je ocenil kot dopustne, nato pa jih razvrstil glede na postavljeno merilo. Ponudba izbranega ponudnika se je glede na največje doseženo število točk, upoštevaje merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe, uvrstila na prvo mesto, medtem ko se je vlagateljeva ponudba uvrstila na drugo mesto.

Po opravljenem vpogledu je vlagatelj zoper odločitev o oddaji naročila pravočasno, dne 16. 12. 2016, vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev predmetne odločitve ter povrnitev stroškov revizijskega postopka. Uvodoma zatrjuje, da mu naročnik ni omogočil vpogleda v bistvene dokumente ponudbe izbranega ponudnika, med drugim v podatke o ekonomskem in finančnem stanju, ki se štejejo za javne podatke. Kljub temu je na podlagi javno dostopnih podatkov ugotovil, da je naročnik ponudbo izbranega ponudnika napačno označil kot dopustno, naročnik bi moral izbrati ponudbo vlagatelja, kot drugo ekonomsko najugodnejšo in dopustno ponudbo. Nadalje zatrjuje, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje zahtevanega ekonomsko finančnega pogoja, saj so ponudniki morali izkazati povprečni čisti letni prihodek v višini 100.000,00 EUR v zadnjih treh poslovnih letih, izbrani ponudnik pa je bil ustanovljen konec leta 2014. Kot zadnja tri poslovna leta je mogoče šteti leta 2013, 2014 in 2015, ni pa mogoče upoštevati leta 2016, ker to poslovno leto še ni zaključeno, zato povprečni dohodki izbranega ponudnika upoštevaje njegove prihodke v letu 2013, 2014 in 2015 ne dosegajo zahtevane višine, kot je bila določena z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik je v nasprotju z določili lastne dokumentacije ocenil ponudbo izbranega ponudnika kot dopustno, ker je ocenil, da je izbrani ponudnik izpolnil zahtevani ekonomsko finančni pogoj zgolj na podlagi prihodkov za leto 2015, takšno ravnanje pa je netransparentno in ponudnike postavlja v neenakopraven položaj ter pomeni kršitev prvega odstavka 89. člena zakona. Naročniku očita še, da ni preveril obstoja in vsebine podatkov iz ponudbe izbranega ponudnika v smislu drugega odstavka 89. člena ter ga opozarja, da utegne imeti težave v prihodnosti zaradi kaznovanosti izbranega ponudnika, saj je bil zoper njega uveden inšpekcijski nadzor, kar kaže na možnost izreka globe zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo, iz tega razloga se mora naročnik zavedati, da bo v skladu z določili Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15; v nadaljevanju: ZJN-3) primoran odpovedati pogodbo z izbranim ponudnikom.

Izbrani ponudnik se je v vlogi, vloženi dne 27. 12. 2016 (z datumom 22. 12. 2016), izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. V vlogi navaja, da je upravičeno označil dokumente kot poslovno skrivnost, predvsem podatke, ki se nanašajo na leto 2016 in še niso javni. Nadalje navaja, da je v izračun povprečnega čistega letnega prihodku zajel prihodke od ustanovitve podjetja (od 10. 11. 2014) do 30. 9. 2016, s tem pa je izkazal povprečje prihodkov v treh letih. Ob tem zavrača razlago vlagatelja glede štetja zadnjih treh poslovnih let, saj je poslovno leto lahko drugačno od koledarskega, zato je mogoče šteti za poslovno leto tudi leto 2016. Izpostavlja tudi, da v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni bilo navedeno, da se mlajša podjetja, ki na trgu niso prisotna 3 leta ali več, ne smejo prijaviti, niti da se poslovno leto 2016 ne bo upoštevalo, zato postavljen pogoj izpolnjuje. Glede očitka prekrška v zvezi s plačilom za delo navaja, da ni kršil nobenih temeljnih pravic delavcev, ni mu bila izrečena pravnomočna obsodba v zvezi z njimi, niti mu ni bila izrečena globa za takšno obliko prekrška.

Naročnik je s sklepom, št. I-2/2017 z dne 17. 1. 2017 (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo), vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega. Zavrača pavšalne očitke vlagatelja o kršitvi pravice do vpogleda, saj je dolžan v skladu s 35. členom ZJN-3 skrbeti za varovanje podatkov, ki jih ponudniki označijo kot poslovno skrivnost. Ob tem dodaja, da vlagatelj ni konkretiziral, v katere dokumente izbranega ponudnika mu ni bil omogočen vpogled, izpostavlja pa tudi, da vlagatelj ne zatrjuje, da zaradi tega ni mogel pripraviti zahtevka za revizijo. Glede postavljenega ekonomsko finančnega pogoja navaja, da je v svojem objavljenem odgovoru vztrajal le pri postavljeni višini zadevnega pogoja, ne pa tudi pri obdobju poslovanja, ter pojasnjuje, da v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni določil, da lahko oddajo ponudbo le ponudniki, ki so bili ustanovljeni in poslujejo že tri leta, saj bi bil tako postavljen pogoj diskriminatoren. Nadalje naročnik navaja, da je izbrani ponudnik dokazal, da ima potrebne ekonomske in finančne zmogljivosti ter da dosega promet, ki ga je določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, saj je v skladu z določili ZJN-3 potrebno upoštevati datum ustanovitve podjetja, izbrani ponudnik pa je bil ustanovljen konec leta 2014, zato je celotno poslovno leto posloval šele v letu 2015, posledično pa je naročnik upošteval le čiste prihodke izbranega ponudnika v letu 2015, ki so bili višji od 100.000,00 EUR. Naročnik zavrača očitke vlagatelja, da je spremenil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, saj je določil najnižji letni promet, ki ga je izbrani ponudnik v letu 2015, ko je posloval celo leto, in upoštevaje začetek poslovanja gospodarskega subjekta, tudi dosegel, zato je ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot dopustno. Kot neutemeljene zavrača tudi očitke vlagatelja o prekršku v zvezi s plačilom za delo izbranega ponudnika, saj ni predložil dokazila, ki bi dokazovalo, da je bil izbrani ponudnik najmanj dvakrat pravnomočno kaznovan z globo zaradi predmetnega prekrška. Izbrani ponudnik je podal izjavo v ESPD obrazcu, s katerim je zanikal obstoj navedenega razloga za izključitev.

Vlagatelju je bila odločitev naročnika o zavrnitvi zahtevka za revizijo vročena dne 18. 1. 2017. Vlagatelj se je v vlogi »Opredelitev do navedb naročnika« z dne 23. 1. 2017 opredelil do posameznih naročnikovih trditev in dodatno pojasnil revizijske navedbe.

Naročnik je dne 20. 1. 2017 Državni revizijski komisiji, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje. Državna revizijska komisija je z dopisom z dne 26. 1. 2017 ter z dopisom z dne 2. 2. 2017 naročnika pozvala na odstop manjkajoče dokumentacije, ki jo je naročnik odstopil dne 2. 2. 2017 ter dne 9. 2. 2017.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede zakonitosti naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila, vezano na oceno ponudbe izbranega ponudnika kot dopustne v nasprotju z določili lastne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ter glede morebitnega prekrška v zvezi s plačilom za delo.

Državna revizijska komisija uvodoma pojasnjuje, da ni posebej odločala o kršitvi petega odstavka 35. člena ZJN-3 oziroma o kršitvi vlagateljeve pravice do vpogleda v ponudbeno dokumentacijo, saj je vlagatelj (kot bo pojasnjeno v nadaljevanju) že v zahtevku za revizijo navedel dejstva in predlagal dokaze, ki omogočajo sprejem odločitve, da se zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kar je sicer tudi vlagateljev ključni interes v postopku pravnega varstva.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala revizijske navedbe vlagatelja v zvezi z (po vlagateljevem mnenju) nedopustno naročnikovo interpretacijo postavljenega ekonomsko finančnega pogoja iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Vlagateljeve revizijske navedbe je treba presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

- ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
- ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

V postopku javnega naročanja naročnik postavi pogoje za sodelovanje z namenom ugotavljanja sposobnosti ponudnikov za izvedbo javnega naročila. Pogoj je element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, in je izključne narave. Pogoje za sodelovanje mora naročnik določiti v skladu s 76. členom ZJN-3, ki v prvem odstavku določa, da lahko naročnik določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na:

- ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti;
- ekonomski in finančni položaj;
- tehnično in strokovno sposobnost.

Na podlagi petega odstavka 76. člena ZJN-3 lahko naročnik določi zahteve glede ekonomskega in finančnega položaja, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne ekonomske in finančne zmogljivosti za izvedbo javnega naročila. Naročnik lahko v ta namen zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti določen najnižji letni promet, vključno z določenim najnižjim prometom na področju, zajetem v javnem naročilu. Naročnik lahko poleg tega zahteva, da mu gospodarski subjekti predložijo informacije o svojih letnih računovodskih izkazih, ki izkazujejo na primer razmerje med sredstvi in obveznostmi.

Zahteve v zvezi z izkazovanjem ekonomskega in finančnega položaja ponudnika je naročnik določil v poglavju 5.3. »Ekonomska in/ali finančna sposobnost« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, kjer je zapisal:

»Ponudnik mora izkazovati, da je finančno in poslovno sposoben – da ponudnikov/i transakcijski račun/i v zadnjih treh (3) mesecih pred dnevom odpiranja ponudb ni/so bil/i blokiran/i. Ponudnik mora izkazati, da ima potrebne ekonomske in finančne zmogljivosti za izvedbo javnega naročila, in sicer, da je znašal povprečni čisti letni prihodek v zadnjih treh poslovnih letih 100.000.00 EUR.

Dokazilo:
Ponudnik priloži BON 2 ali S.BON-1/P (AJPES) ali potrdilo/a ponudnikove poslovne/ih bank/e (potrdila za vse odprte transakcijske račune), ki so/je izdan/i največ 30 dni pred zaključkom razpisnega roka, to je dneva odpiranja ponudb ter predloži RAZPISNI OBRAZEC 5.«.

Iz Obrazca 5 »Izjava o izpolnjevanju ekonomsko – finančnih pogojev« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja izjava, s katero so ponudniki izjavili: »Naš povprečni čisti letni prihodek v obdobju zadnjih treh let je znašal _EUR«, ter zahteva, da ponudniki priložijo BON 2, S.BON-1/P ali potrdilo banke, ki so izdani največ 30 dni pred datumom odpiranja ponudb.

Dne 22. 9. 2016 ob 21:59 sta bila na Portalu javnih naročil objavljena naslednja vprašanje in odgovor:
»5. VPRAŠANJE
Spoštovani, podjetje je bilo ustanovljeno v decembru leta 2014, v letu 2015, pa smo imeli čiste prihodke trikratno vrednost vašega pogoja iz razpisne dokumentacije. Ponudnik mora izkazovati, da je finančno in poslovno sposoben – da ponudnikov/i transakcijski račun/i v zadnjih treh (3) mesecih pred dnevom odpiranja ponudb ni/so bil/i blokiran/i. Ponudnik mora izkazati, da ima potrebne ekonomske in finančne zmogljivosti za izvedbo javnega naročila, in sicer, da je znašal povprečni čisti letni prihodek v zadnjih treh poslovnih letih 100.000.00 EUR.
Vendar je povprečje zadnjih treh poslovnih let zaradi ustanovitve v decembru leta 2014 zato nižje. Prosimo za prilagoditev pogoja, oziroma spremembo.

5. ODGOVOR
Naročnik ostaja pri zahtevi, da mora ponudnik izkazati, da ima potrebne ekonomske in finančne zmogljivosti za izvedbo javnega naročila v višini, kot izhaja iz razpisne dokumentacije, saj je pogoj ekonomske in finančne zmogljivosti postavljen popolnoma skladno z določili ZJN-3 in s predmetom javnega naročila.«.

Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da je izbrani ponudnik v ponudbo, kot dokazilo za izkazovanje ekonomsko finančnega položaja, predložil obrazec S.BON-1, iz katerega izhaja podatek, da je imel v letu 2015 čiste prihodke v višini 109.269,00 EUR, kar med strankami postopka ni sporno.

V zvezi z razlago postavljenih pogojev je Državna revizijska komisija že večkrat opozorila, da mora naročnik pri določanju razpisnih pogojev ravnati pregledno. Načelo transparentnosti (6. člen ZJN-3) med drugim zahteva tudi, da so vsi pogoji v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določeni jasno, natančno in nedvoumno, oziroma tako, da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako ter da lahko naročnik učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo njegovim zahtevam (prim. npr. sodbo sodišča ES št. C-368/10, točka 109). Ker naročnik postavi razpisne pogoje, mora nositi tudi odgovornost za njihovo skrbno pripravo. Širjenje oziroma oženje ali spreminjanje pomena posamezne zahteve šele po roku za predložitev ponudb po svoji vsebini pomeni prepozno in s tem nedopustno določanje konkretne vsebine pogoja, oziroma nezakonit poseg v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik torej posameznemu pogoju po poteku roka za predložitev ponudb ne more dajati širše ali drugačne vsebine od tiste, ki iz njega ne izhaja na jasen, natančen in nedvoumen način, saj bi to pomenilo ravnanje, ki je v nasprotju z načelom transparentnosti.

Državna revizijska komisija v zvezi z navedenim odgovorom naročnika na vprašanje, objavljeno na Portalu javnih naročil dne 22. 9. 2016 (Naročnik ostaja pri zahtevi, da mora ponudnik izkazati, da ima potrebne ekonomske in finančne zmogljivosti za izvedbo javnega naročila v višini, kot izhaja iz razpisne dokumentacije, saj je pogoj ekonomske in finančne zmogljivosti postavljen popolnoma skladno z določili ZJN-3 in s predmetom javnega naročila.) ugotavlja, da je ta jasen, saj je naročnik v njem nedvoumno pojasnil, da ostaja pri zahtevi (oziroma pri pogoju ekonomske in finančne zmogljivosti) v vsebini, kot izhaja iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, pri čemer je potrebno ugotoviti, da je pogoj višine prihodkov določen kot povprečje čistih letnih prihodkov v zadnjih treh poslovnih letih, česar naročnik z odgovorom na vprašanje ni spremenil. Naročnik je celo dodatno utemeljil, da pogoj ekonomske in finančne zmogljivosti ostaja nespremenjen, saj je postavljen skladno z določili ZJN-3 in s predmetom javnega naročila.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ni mogla slediti navedbam naročnika, da je z odgovorom objavljenim na Portalu javnih naročil spremenil ekonomsko finančni pogoj, kot je bil določen primarno (v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila pred citiranim odgovorom na vprašanje, objavljeno na Portalu javnih naročil). V zvezi s tem je potrebno pritrditi vlagatelju, da naročnik ni spreminjal določil dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, posledično pa izbrani ponudnik ne izpolnjuje postavljenega ekonomsko finančnega pogoja, saj iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila jasno in nedvoumno izhaja, da bo naročnik kot ustrezen ekonomsko finančni položaj ponudnika štel le, če bo ponudnik izkazal povprečje čistih letnih prihodkov v zadnjih treh letih v višini 100.000,00 EUR.

S tem, ko je naročnik štel, da izbrani ponudnik izpolnjuje postavljeni ekonomsko finančni pogoj, ker je bil ustanovljen (šele) konec leta 2014 in je v skladu s točko c šestega odstavka 77. člena ZJN-3 pri izbranem ponudniku upošteval le višino čistih prihodkov v letu 2015, kot edinem poslovnem letu, ki je trajalo celo leto, posledično pa njegovo ponudbo ocenil kot dopustno, je kršil določila lastne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in tudi načelo transparentnosti. Na navedeno ne morejo vplivati niti navedbe naročnika, da je tako postavljen ekonomsko finančni pogoj diskriminatoren ter v nasprotju s točko c šestega odstavka 77. člena ZJN-3, saj ne glede na morebitno utemeljenost zatrjevanega, v fazi postopka javnega naročanja po roku za oddajo ponudb pogoja za sodelovanje, četudi je diskriminatoren, ni dopustno razlagati v neskladju z vsebino, kot z njim v zvezi izhaja iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Ob tem je neutemeljeno sklicevanje naročnika na odločitvi Državne revizijske komisije, št. 018-127/2013 ter št. 018-297/2011, kjer gre za povsem drugačno dejansko stanje, kot pa je to v obravnavanem primeru. V zadevi, št. 018-127/2013, je bilo sporno vprašanje, katera dokazila mora ponudnik predložiti za izkazovanje ekonomsko finančnega pogoja in ne sama vsebina zahtevanega ekonomsko finančnega pogoja. V zadevi, št. 018-297/2011, pa je šlo sicer za spor v zvezi z postavljenim ekonomsko finančnim pogojem v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, vendar je bil zahtevek za revizijo vložen zoper dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, posledično pa je bilo glede na fazo postopka, v kateri je bil zahtevek za revizijo vložen (pred potekom roka za oddajo ponudb), mogoče presojati ali je postavljeni pogoj diskriminatoren ali ne. Na ugotovljeno kršitev ne morejo vplivati niti navedbe naročnika, da ni nikjer izrecno določil oziroma zapisal, da lahko v konkretnem javnem naročilu oddajo ponudbo le ponudniki, ki so ustanovljeni in poslujejo na trgu že tri leta. Predmet presoje v konkretnem primeru namreč ni obdobje poslovanja posameznega subjekta, temveč njegovo izkazovanje zahtevane višine prihodkov v (s strani naročnika) zahtevanem triletnem (3) obdobju, kar pa predstavlja jasno določen pogoj v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. V kolikor je naročnik želel določiti drugačno obdobje za izkazovanje ekonomsko finančnega pogoja, na katerega se nanaša povprečna višina čistega letnega prihodka, bi to moral jasno določiti (že) v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila pred potekom roka za oddajo ponudb v tem postopku.

Opisano ravnanje naročnika, ki je štel izkazovanje ekonomsko finančnega položaja izbranega ponudnika z upoštevanjem čistega letnega prihodka v (zgolj) letu 2015 kot ustreznega, njegovo ponudbo kot dopustno, na tej podlagi pa je sprejel tudi odločitev o oddaji javnega naročila, je v nasprotju z načelom transparentnosti (6. člena ZJN-3), ki naročniku nalaga, da ponudnika izbere na pregleden način in po predpisanem postopku , ter hkrati pomeni tudi kršitev prvega odstavka 89. člena ZJN-3. Naročnik na podlagi ugotovljenega ekonomsko finančnega položaja izbranega ponudnika za eno leto ob upoštevanju določil lastne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ponudbe izbranega ponudnika ne bi smel oceniti kot dopustne ter mu oddati predmetnega javnega naročila.

Upoštevaje vse zapisano je Državna revizijska komisija, v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. I-29/2016 z dne 2. 12. 2016, objavljenem na Portalu javnih naročil dne 6. 12. 2016.

Z razveljavitvijo odločitve o oddaji javnega naročila se postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb. Na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročnika napotuje, da predmetni postopek zaključi na enega izmed načinov, ki ga omogoča ZJN-3, pri tem pa upošteva določila zakona, lastne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki je za priznanje ekonomsko finančnega pogoja jasno zahtevala povprečen čisti letni prihodek v zadnjih treh poslovnih letih v višini 100.000,00 EUR, ter predmetno odločitev Državne revizijske komisije.

Državna revizijska komisija ni vsebinsko obravnavala zatrjevanj vlagatelja glede domnevnega prekrška izbranega ponudnika v zvezi s plačilom za delo ter glede domnevno pomanjkljive naročnikove preveritve obstoja in vsebine podatkov oziroma navedb iz ponudbe izbranega ponudnika, saj glede na zapisano ugotovitev v zvezi z izpolnjevanjem ekonomsko finančnega pogoja obravnava s tem povezanih revizijskih navedb ne bi mogla več v ničemer vplivati na odločitev Državne revizijske komisije, kot je razvidna iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in v vlogi, s katero se je opredelil do navedb naročnika, zahteval povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN). Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je vlagatelj, skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN, upravičen do povrnitve potrebnih stroškov postopka pravnega varstva. Državna revizijska komisija je skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: OT) vlagatelju kot potrebne priznala naslednje stroške:

- strošek odvetniških storitev za sestavo zahtevka za revizijo v višini 2.500 točk (prva točka tar. št. 40 OT), kar ob upoštevanju 22% DDV znaša 1.399,95 EUR;
- izdatke po 11. členu OT (in sicer 2% od 1.000 točk ter 1 % od 1.500 točk) v višini 35 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 19,60 EUR;
- strošek plačane takse za zahtevek za revizijo v višini 6.555,14 EUR.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne stroške priznala stroške v višini 7.974,69 EUR. Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava presežka nad priznanimi stroški za strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo ter za izdatke po 11. členu OT, saj glede na vrednost spora (vrednost ponudbe izbranega ponudnika z DDV znaša 327.756,66 EUR) za njihovo priznanje ni podlage v OT. Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala stroškov odvetniških storitev za posvet s stranko po tar. št. 39/1 OT ter stroškov odvetniških storitev za pregled spisa, listin in dokumentacije po tar. št. 39/2 OT v nobeni fazi postopka pravnega varstva. Priprava zahtevka za revizijo ni mogoča brez predhodnega sestanka s stranko in pregleda dokumentacije, zato izpostavljenih stroškov ni mogoče priznati kot samostojne storitve, ki ni zajeta v drugih tarifnih številkah OT (glej tar. št. 39 OT). Državna revizijska komisija vlagatelju nadalje ni priznala priglašenega stroška odvetniške storitve za opredelitev do navedb naročnika, saj ta v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT) ter stroška izdatkov po 11. členu OT. Navedbe v vlogi, s katero se je vlagatelj opredelil do navedb naročnika, niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Nadalje vlagatelju ni priznala priglašenih stroškov zahteve za nadaljevanje postopka po tar. št. 40 OT, saj v predmetnem postopku vlagatelj zahteve za nadaljevanje postopka ni podal.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 7.974,69 EUR. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, 2. 3. 2017

predsednica senata
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije

Vročiti:
- Odvetniška pisarna Stušek d.o.o., Trg celjskih knezov 2, 3000 Celje,
- Šolski center za pošto, ekonomijo in telekomunikacije, Celjska ulica 16, 1000 Ljubljana,
- TOSA INU d.o.o., Fajfarjeva ulica 33, 1000 Ljubljana ,
- MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran