018-013/2017 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Nine Velkavrh, kot predsednice senata, ter Tadeje Pušnar in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »A-120/16; Obnova ceste čez Vršič od km 4,275 do km 5,425 s sanacijo zidu od km 4,320 - 4,380« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik Gorenjska gradbena družba d.d., Jezerska cesta 20, Kranj, ki ga zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 20.02.2017

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu dne 29.08.2016 objavil na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN 004998/2016. Naročnik je dne 08.12.2016 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila, št. 43001-45/2016/19 412, s katero je predmetno javno naročilo oddal v izvedbo družbi Inkaing d.o.o., Letališka cesta 27, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve izhaja, da je ponudba izbranega ponudnika izpolnila vse zahteve in pogoje, njena prednost v razmerju do preostalih ponudb pa je najnižja ponudbena cena. Ponudb, ki so cenovno manj ugodne od izbrane, naročnik ni preverjal.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 20.12.2016 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se izpodbijana odločitev razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov pravnega varstva, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Vlagatelj zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna. Citira točko 3.1.3.6 razpisne dokumentacije in navaja, da je izbrani ponudnik predložil referenco (Komunalna infrastruktura Spodnja Bohinjska dolina), katero mu je referenčni naročnik (Občina Bohinj) sicer potrdil, ni pa referenčni naročnik navedel, kdo je pri tej referenci izvedel asfalterska dela. Zato je sporna referenca zavajajoča, saj je tudi naročniku znano, da izbrani ponudnik ne izvaja asfalterskih del. Navedeno pa pomeni, da izbrani ponudnik na referenčnem delu ni izvedel vsaj 50 % toliko vreden posel, kot ga je prevzel v ponudbi. Naročnik je zato z izbiro izbranega ponudnika kršil Zakon o javnem naročanju (Uradni lis RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3), saj ni preveril ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj navaja, da je asfaltiranje na referenčnem objektu izvedla družba Trgograd d.o.o., torej zasebna gospodarska družba, zato dokazil v zvezi s tem ne more predložiti. Očitno tudi je, da navedeni podizvajalec na omenjenem referenčnem objektu ni bil nominiran in posledično ni bil deležen neposrednega plačila. Vlagatelj predlaga naročniku oziroma Državni revizijski komisiji, naj sporno referenco preverita pri referenčnem naročniku, oziroma naj izbrani ponudnik (pod materialno in kazensko odgovornostjo) izjavi, kdo je izvedel asfalterska dela ter kakšen je bil obseg in vrednost teh del. Dejstvo je, zatrjuje vlagatelj, da naročnik predmetnega javnega naročila ne bi smel oddati izbranemu ponudniku, saj nima zahtevanih referenc. Vlagatelj se sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije, št. 018-200/2016. Navaja, da je tudi v tej zadevi (isti) naročnik zatrjeval, da je potrebno vsako javno naročilo obravnavati kot zaključeno celoto, ter da je bilo v razpisni dokumentaciji izrecno zahtevano, da se bodo gospodarskim subjektom priznale reference le za tista dela, ki so jih neposredno (z lastnimi znanji in zmogljivostmi) izvedli sami. Naročnik je torej tudi v predhodnih postopkih izločal tiste ponudnike, ki niso razpolagami z lastnimi referencami. Navedene pomanjkljivosti pa po najnovejši praksi Državne revizijske komisije tudi ni mogoče odpraviti. Vlagatelj še navaja, da ZJN-3 postopek dopolnjevanja ponudbe načeloma prepušča naročniku, pri čemer opozarja na prakso Sodišča Evropske unije, v skladu s katero ponudbe (po poteku roka za njeno predložitev) načeloma ni več mogoče spreminjati.

Izbrani ponudnik se je z vlogo, z dne 04.01.2017, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Zatrjuje, da naročnik v konkretnem primeru ni postavil zahteve, da bi morale biti predložene le tiste reference, ki jih je ponudnik neposredno izvedel sam. Zatrjuje, da je predložena referenca dopustna in ustreza vsem postavljenim zahtevam, z njo pa je tudi dokazal, da je ustrezno opravil vsa referenčna dela, ta dela pa so potrebna tudi za izvedbo predmetnega javnega naročila. Tudi po znesku in drugih parametrih je referenca ustrezna, saj (med drugim) presega tudi postavljen vrednostni prag. Poleg tega naročnik v zvezi s sporno referenco ni zahteval nobenih dodatnih dokazil. Izbrani ponudnik zatrjuje, da ima ustrezne reference za opravljanje vseh del, ki so predmet javnega naročila. Izbrani ponudnik opozarja na odločitev Državne revizijske komisije, št. 018-200/2016, kjer je navedeno, da se vsak javni razpis vodi kot zaključena celota, in da je izključno na naročniku, da vsakokrat znova (upoštevaje zakon) pripravi razpisno dokumentacijo. Postavljanje pogojev in zahtev za posamezni javni razpis je torej v pristojnosti naročnika, ponudniki pa pri tem nimajo besede. Izbrani ponudnik predlaga, naj se zahtevek za revizijo zavrne, zahteva pa tudi povrnitev stroškov za sestavo izjasnitvene vloge, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Naročnik je z dokumentom, št. 43001-45/2016/33, z dne 16.01.2017, zahtevek za revizijo zavrnil in (posledično) zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Navaja, da bi moral vlagatelj za svoje trditve predložiti ustrezne dokaze, česar pa ni storil. Nasprotno, izbrani ponudnik je v ponudbi predložil izpolnjen referenčni obrazec (Podatki o referenčnem delu), iz katerega je razvidno, da je izpolnil vse zahteve iz razpisne dokumentacije, prav tako je predložil tudi potrdilo referenčnega naročnika. Iz navedenih dokumentov nedvoumno izhaja, da je izbrani ponudnik izvedel kompletno obnovo občinskih asfaltnih cest v skupni dolžini 2.570 m oziroma 8.998,11 m². Iz referenčnega potrdila torej izhaja, da je za referenčnega naročnika (za Občino Bohinj) vsa dela opravil izbrani ponudnik. Naročnik se strinja z vlagateljem, da iz referenčnega obrazca izbranega ponudnika ne izhaja, kdo je fizično izvedel referenčna dela. Zatrjuje, da tega tudi ni zahteval. Naročnik navaja, da se njegove referenčne zahteve iz javnih razpisov spreminjajo, zato je potrebno obravnavati vsak primer posebej. Naročnik citira referenčno zahtevo in zatrjuje, da ni uporabil niti termina »fizične izvedbe« niti termina »dejanske izvedbe«. Naročnik še navaja, da je vlagateljev očitek neutemeljen iz dveh razlogov. Naročnik je namreč že pred sprejemom izpodbijane odločitve preveril potrdilo referenčnega naročnika, poleg tega je vlagatelj že sam ugotovil, da z ničemer ne more dokazati svojih trditev, saj v referenčnem poslu dejansko ni bil nominiran noben podizvajalec, prav tako v referenčnem poslu ni bilo neposrednih plačil. Naročnik tako v nobenem primeru ne bi mogel ugotoviti drugače. Naročnik se sicer strinja z vlagateljem, da je v preteklosti že preverjal reference, ki so jih predložili ponudniki v svojih ponudbah, vendar pri tem opozarja, da je to storil iz razloga, ker iz njih ni bilo razvidno, ali so v celoti izpolnile postavljene zahteve. Kot izhaja iz potrdila spornega referenčnega dela, je izbrani ponudnik celotna dela (kot izvajalec) prevzel in jih izvedel strokovno, pravočasno, kvalitetno ter skladno s pogodbenimi določili.

Vlagatelj se je z vlogo, z dne 20.01.2017, izjasnil o navedbah naročnika o odločitvi o zahtevku za revizijo. Zatrjuje, da referenčne zahteve ni mogoče razlagati na način, kot jih tolmači naročnik. Poudarja, da iz jezikovne razlage referenčne zahteve izhaja: 1.) da mora imeti ponudnik oziroma gospodarski subjekt, ki oddaja ponudbo, referenco, ki jo lahko izkaže, 2.) da je moral biti referenčni posel izveden v zadnjih petih letih pred rokom za oddajo ponudbe, 3.) da mora biti iz reference razvidno, da gre za istovrsten posel, 4.) da mora biti referenčni posel vreden vsaj 50 % razpisanega posla in 5.) da je moral gospodarski subjekt referenčna dela sam tudi izvesti. Vlagatelj poudarja, da je zahtevek za revizijo vložil iz razloga, ker izbrani ponudnik referenčnih del ni izvedel sam. Povsem običajno namreč je, da referenčni naročnik referenco potrdi tistemu ponudniku, s katerim je bil v pogodbenem razmerju. Referenca, ki jo je izbranemu ponudniku potrdila Občina Bohinj, sama po sebi ne bi bila sporna, če naročnik v tem razpisu ne bi izrecno zahteval, da mora ponudnik referenčna dela sam tudi izvesti. V zvezi s sporno referenco vlagatelj ponavlja navedbe iz zahtevka za revizijo ter še predlaga, naj Državna revizijska komisija od podjetja Trgograd d.o.o. pridobi podatke o sporni referenci, oziroma ugotovi, ali je izbrani ponudnik na referenčnem objektu izvajal asfalterska dela, ter kakšen obseg teh del in za kakšno ceno je izvedel. Vlagatelj ponovno opozarja na odločitev Državne revizijske komisije, št. 018-200/2016, ter navaja, da je naročnik tudi v preteklosti preverjal reference, pri čemer je izločil tiste ponudnike, ki referenčnih del v obsegu, kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji, niso izvedli sami. Ker je naročnik tokrat ravnal drugače, je kršil zahteve iz razpisne dokumentacije ter načelo enakopravne obravnave ponudnikov. Dejstvo je, da naročnik konkretnega javnega naročila ne more oddati izbranemu ponudniku, saj nima zahtevanih referenc. Navedene pomanjkljivosti pa po najnovejši praksi Državne revizijske komisije tudi ni mogoče odpraviti. Vlagatelj v zvezi s tem ponovno opozarja na stališča Sodišča Evropske Unije, pri čemer navaja, da jih je mogoče strniti v naslednja pravila: 1.) naročniku ni mogoče naložiti dolžnosti pozivanja k pojasnjevanju ali dopolnjevanja ponudb, 2.) pri odločitvi o tem, ali bo dopustil dopolnjevanje in pojasnjevanje, mora naročnik upoštevati določila lastne razpisne dokumentacije, 3.) v postopku pojasnjevanja in dopolnjevanja ponudb mora naročnik vse ponudnike obravnavati enakopravno, 4.) postopek pojasnjevanja in dopolnjevanja ponudb ne sme preiti v pogajanja s ponudniki in 5.) dopolnjevanje ponudbe je možno le s tisto dokumentacijo ali informacijami, katerih obstoj je mogoče pred iztekom roka, določenega za predložitev ponudb, objektivno preveriti.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru vlagatelj očita naročniku, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna iz razloga, ker izbrani ponudnik predložene reference ni izvedel sam. Navedene pomanjkljivosti ponudbe, še opozarja vlagatelj, pa po najnovejši praksi Državne revizijske komisije tudi ni več mogoče odpraviti.

Vlagateljeve revizijske navedbe je potrebno presojati ob upoštevanju 29. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni lis RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3), ki določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev, in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 naročnik odda javno naročilo na podlagi meril (ob upoštevanju določb 84., 85. in 86. člena ZJN-3) po tem, ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3 in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Pogoje za sodelovanje mora naročnik določiti v skladu s 76. členom ZJN-3, ki v prvem odstavku določa, da lahko naročnik določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se nanašajo na ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti (točka a), na ekonomski in finančni položaj (točka b) ter na tehnično in strokovno sposobnost (točka c). V skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik ponudnikom kot zahtevo za sodelovanje naloži pogoje, ki so določeni v 76. členu. Naročnik lahko v postopek javnega naročanja vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila. Glede tehnične in strokovne sposobnosti deseti odstavek 76. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo ponudniki potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Naročnik lahko zahteva zlasti, da imajo ponudniki zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil. Pri javnih naročilih gradenj, storitev ali blaga, za katere je treba izvesti namestitvena ali inštalacijska dela, lahko naročnik strokovno sposobnost ponudnikov, da izvedejo gradnje, storitve ali inštalacijska dela, oceni glede na njihove veščine, učinkovitost, izkušnje in zanesljivost (enajsti odstavek 76. člena ZJN-3). Možna dokazila za izkazovanje tehnične sposobnosti so navedena v osmem odstavku 77. člena ZJN-3, v skladu s katerim lahko ponudnik kot dokaz za lastno tehnično usposobljenost predloži seznam gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, oziroma seznam najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov ter potrdili o zadovoljivi izvedbi del (točki a in b osmega odstavka 77. člena ZJN-3).

ZJN-3 ne določa vsebine pogojev, s katerimi ponudniki izkažejo tehnično sposobnost. Navedeno prepušča naročniku, ki mora v razpisni dokumentaciji, ob upoštevanju narave, količine ali pomembnosti predmeta javnega naročila, vsebinsko opredeliti tehnične pogoje. Naročnik mora tako določiti vsebinske kriterije, na podlagi katerih bo presojal ustreznost referenčnega posla (vrsta in obseg del, vrednost, časovno obdobje itd.), hkrati pa mora v primeru, kadar ponudbo predloži skupina ponudnikov (bodisi partnerjev ali podizvajalcev), določiti tudi, na kakšen način morajo reference izkazovati sodelujoči gospodarski subjekti. Presoja, ali ponudnik izkazuje tehnično usposobljenost, je zato zlasti odvisna od naročnikovih zahtev iz razpisne dokumentacije.

Naročnik je referenčne zahteve, ki se nanašajo na ponudnike, postavil v točkah 3.1.3.5 in 3.1.3.6 Navodila za pripravo ponudbe, in sicer:

»3.1.3.5 Ponudnik je v zadnjih petih letih pred rokom za oddajo ponudb vsaj enkrat uspešno izvedel:
- rekonstrukcijo državne ali lokalne ceste v dolžini najmanj 600 m in vrednosti najmanj 400.000 EUR (brez DDV)
- izvedbo podpornega ali opornega zidu dolžine najmanj 30 m in višine najmanj 6 m.

dokazilo: Podatki o referencah, vsebinsko skladni s predlogo.

opombe: Zahtevane reference, ločene po alinejah in podalinejah, lahko izhajajo iz različnih poslov (gradenj), ki jih je izvedel ponudnik ali gospodarski subjekt, ki nastopa v ponudbi, referenca iz vsake posamezne alineje in podalineje pa mora v celoti izhajati iz enega posla.

Naročnik si pridržuje pravico, da navedbe preveri ter zahteva dokazila (na primer: pogodbo z investitorjem ali delodajalcem, končni obračun, potrdilo o izplačilu, izvajalsko zasedbo …) o uspešni izvedbi referenčnega dela.

3.1.3.6 Vsak gospodarski subjekt, ki v ponudbi prevzema določena dela, ki so predmet naročila, mora izkazati, da je v zadnjih petih letih pred rokom za oddajo ponudb uspešno izvedel najmanj en istovrsten in vsaj 50 % toliko vreden ali obsežen posel (brez DDV).

dokazilo: Podatki o referencah, vsebinsko skladni s predlogo.

opombe: Za prevzeta dela, navedena v listini »Podatki o gospodarskem subjektu« mora gospodarski subjekt izkazati zahtevane reference in ta dela sam tudi izvesti.

Referenca za posamezno istovrstno delo mora v celoti izhajati iz enega posla (gradnje), reference za po vsebini različna dela pa lahko izhajajo iz različnih gradenj.

Naročnik si pridržuje pravico, da navedbe preveri ter zahteva dokazila (na primer: pogodbo z investitorjem ali delodajalcem, končni obračun, potrdilo o izplačilu, izvajalsko zasedbo …) o uspešni izvedbi referenčnega dela.«

Naročnik je v razpisno dokumentacijo predložil referenčni obrazec (Podatki o referenčnem delu), ki so ga morali ponudniki izpolniti z nazivom referenčne gradnje, z nazivi investitorja (referenčnega naročnika) in izvajalca, z datumom in krajem izvedbe referenčnih del ter z vrednostjo in opisom referenčnih del, ki jih pri tej gradnji izvedel in obračunal ponudnik oziroma gospodarski subjekt, ki nastopa v ponudbi.

Referenčne zahteve so dovolj jasne in konsistentne. Iz njih je razvidno, da so morali ponudniki z referencami izkazati dve referenčni znanji. Izpolnjevanje zahtevanih znanj so lahko izkazali z enim ali dvema referenčnima posloma, pri čemer so morali vsakega izmed njiju izkazati znotraj ene reference. Vsak gospodarski subjekt, ki je (bo) v ponudbi prevzel določena dela, je moral izkazati, da je v zadnjih petih letih pred rokom za oddajo ponudb uspešno izvedel najmanj en istovrsten in vsaj 50 % toliko vreden ali obsežen posel. Naročnik v obravnavanem primeru od ponudnikov ni zahteval (kot napačno zatrjuje vlagatelj) lastnih referenc oziroma referenc, ki so jih ponudniki fizično izvedli sami, pač pa je zahteval, da mora gospodarski subjekt sam izvesti vsa tista razpisana dela, za katera je predložil referenco.

Pregled ponudbe izbranega ponudnika pokaže, da je oddal samostojno ponudbo in da bo razpisan posel izvedel tudi brez sodelovanja podizvajalcev. Izbrani ponudnik je v ponudbo predložil dva referenčna obrazca (Podatki o referenčnem delu) ter potrdili obeh referenčnih naročnikov. Ena izmed referenc (»Sanacija podporne konstrukcije Kettejeva«), ki jo je izbrani ponudnik opravil za Občino Kamnik, se nanaša na referenčno zahtevo iz druge alineje točke 3.1.3.5 Navodila za pripravo ponudbe (v skladu s katero je moral ponudnik izkazati, da je v zadnjih petih letih pred rokom za oddajo ponudb vsaj enkrat uspešno izdelal podporni ali oporni zid dolžine najmanj 30 m in višine najmanj 6 m). Ker navedena referenca med naročnikom in vlagateljem ni sporna, je Državna revizijska komisija ni posebej preverjala.

Druga (in sporna) referenca se nanaša na izpolnjevanje naročnikove zahteve iz prve alineje točke 3.1.3.5 Navodila za pripravo ponudbe (v skladu s katero je moral ponudnik izkazati, da je v zadnjih petih letih pred rokom za oddajo ponudb vsaj enkrat uspešno izvedel rekonstrukcijo državne ali lokalne ceste v dolžini najmanj 600 m in vrednosti najmanj 400.000 EUR brez DDV). Iz v ponudbi predloženega referenčnega obrazca (Podatki o referenčnem delu) je razvidno, da ga je izbrani ponudnik izpolnil z vsemi zahtevanimi podatki. Pregled referenčnih podatkov pokaže, da je izbrani ponudnik izpolnil vse referenčne zahteve. Sporna referenca se nanaša izgradnjo komunalne infrastrukture Spodnje Bohinjske doline. Referenčna dela, ki jih je izbrani ponudnik opravil za Občino Bohinj, so bila opravljena znotraj zahtevanega obdobja (od 20.10.2014 do 30.09.2015), v vrednosti 1.332.867,90 EUR (brez DDV). Referenčna dela so (med drugim) obsegala tudi »kompletno obnovo občinskih asfaltnih cest v skupni dolžini 2.570,00 m oziroma 8.998,11 m²«. Primerjava referenčnega dela z razpisano gradnjo pokaže, da je referenca presegla naročnikovo zahtevo tudi po obsegu posla - v delu, ki se nanaša na obnovo cest so bila izvedena referenčna dela na cestah v dolžini 2.570,00 m, razpisana obnova ceste pa se nanaša na 1.150,00 m ceste. V ponudbi izbranega ponudnika je predloženo tudi referenčno potrdilo referenčnega naročnika (Občine Bohinj), iz katerega izhaja, da je izbrani ponudnik sporno referenčno delo (v obdobju od 20.10.2014 do 30.09.2015, v Spodnji Bohinjski dolini, v znesku 1.332.867,90 EUR brez DDV, ki obsega tudi kompletno obnovo občinskih asfaltnih cest v skupni dolžini 2.570,00 m oziroma 8.998,11 m²) izvedel strokovno, pravočasno, kvalitetno ter skladno s pogodbenimi obveznostmi.

Kot že izhaja iz te obrazložitve, in na kar pravilno opozarjajo tako vlagatelj, kakor tudi izbrani ponudnik in naročnik, se vsak javni razpis vodi kot zaključena celota oziroma je izključno na naročniku, da vsakokrat znova (upoštevaje ZJN-3) določi oziroma pripravi razpisno dokumentacijo. Ker v konkretnem primeru naročnik od ponudnikov ni zahteval referenc, ki so jih izvedli sami (kot je to storil naročnik pri javnem naročilu, na katerega se sklicuje vlagatelj), vlagateljevi očitki niso utemeljeni. Državna revizijska komisija je namreč v odločitvi, št. 018-200/2016, na katero s sklicuje vlagatelj, ugotovila, da je naročnik v takratni razpisni dokumentaciji izrecno določil, da se bodo gospodarskim subjektom priznale reference le za tista dela, ki so jih neposredno (z lastnimi znanji in zmogljivostmi) izvedli sami. Zato je ob dejstvu, da je takratni vlagatelj del referenčne gradnje izvedel s podizvajalcem, zahtevek za revizijo zavrnila. Podobno stališče je Državna revizijska komisija zavzela tudi v odločitvi, št. 018-246/2016, kjer je naročnik prav tako zahteval, da je moral ponudnik ali gospodarski subjekt, ki nastopa v ponudbi, referenčna dela izvesti sam. Čeprav gre v obeh navedenih zahtevah za istega naročnika, pa se referenčne zahteve razlikujejo od zahtev, ki jih je naročnik postavil v konkretnem primeru. Zato vlagateljevo sklicevanje na odločitev Državne revizijske komisiji, št. 018-200/2016, ne more vzdržati revizijske presoje. Naročnik je sicer res (kot navaja vlagatelj) »tudi v predhodnih postopkih izločal tiste ponudnike, ki niso razpolagami z lastnimi referencami«, vendar je to lahko storil le pod pogojem, da je takšne (lastne) reference tudi zahteval.

Ker je izbrani ponudnik izpolnil vse referenčne zahteve iz razpisne dokumentacije, Državna revizijska komisija vlagateljevim očitkom ni mogla slediti. Poleg tega pa vlagatelj tudi sicer priznava, da »referenca, ki jo je izbranemu ponudniku potrdila Občina Bohinj, sama po sebi ne bi bila sporna, če naročnik v tem razpisu ne bi izrecno zahteval, da mora ponudnik referenčna dela sam tudi izvesti«.

Ker vlagatelju ni uspelo izkazati, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna, je Državna revizijska komisija na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo stroškov. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega, tretji odstavek 70. člena ZPVPJN pa povrnitev potrebnih stroškov veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Izbrani ponudnik je zahteval povračilo stroškov, ki so mu nastali v postopku pravnega varstva. Državna revizijska komisija je zahtevo zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven, zato stroški izbranega ponudnika niso potrebni (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 20.02.2017




predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:

- Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, Ljubljana,
- Odvetniška družba Marovt in partnerji, Rozmanova 12, Ljubljana,
- Odvetnik Mišo Draškovič, Puharjeva ulica 3, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana.


Vložiti:

- v spis zadeve, tu.

Natisni stran