018-026/2017 Republika Slovenija, Ministrstvo za pravosodje, Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), po članu mag. Gregorju Šebeniku, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava čistil, čistilnega pribora in potrošnega materiala za Upravo Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij«, in na podlagi pritožbe vlagatelja Inter Koop, d. o. o., Zrkovska 97, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa ki ga zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d. o. o., Rozmanova 12, Ljubljana, zoper odločitev naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za pravosodje, Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij, Jesenkova ulica 3, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 17. 2. 2017

odločila:

1. Pritožba, ki jo je vlagatelj vložil z vlogo z dne 31. 1. 2017, se zavrne kot neutemeljena.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o naročilu, ki ga oddaja po odprtem postopku, dne 26. 10. 2016 objavil na portalu javnih naročil, in sicer pod številko objave JN006751/2016-K01. Dne 28. 12. 2016 je naročnik na portalu javnih naročil objavil odločitev (dokument št. 430-234/2016/34 z dne 23. 12. 2016), da bo predmetno javno naročilo dodelil ponudniku Inpos, d. o. o., Opekarniška cesta 2, Celje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo z dne 10. 1. 2017 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, naj se ugotovi kršitev pravice do vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, naj se mu omogoči vpogled v ponudbo, in sicer v specifikacije ponujenega blaga ter količine iz specifikacij, naj se mu dovoli dopolniti ali spremeniti zahtevek za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, naj se mu dovoli dopolniti zahtevek za revizijo z zahtevo po razveljavitvi odločitve o oddaji naročila in s potrdilom o plačani taksi v višini 2 % od vrednosti ponudbe izbranega ponudnika ter naj se mu povrnejo stroški revizijskega postopka. V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da je zahteval vpogled v dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila, ki ga je naročnik sicer organiziral, vendar mu ni dopustil vpogleda v tehnične specifikacije blaga in količine iz teh specifikacij. Kot navaja vlagatelj, z zahtevkom za revizijo ne napada odločitve naročnika, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna in da je iz tega razloga odločitev nezakonita, saj za takšno navajanje nima dokazov. Vendar pa dokazov nima, ker mu je naročnik nezakonito onemogočil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Šele ko bo vlagatelj imel dokaze, da je ponudba izbranega ponudnika v tehničnem delu nedopustna, bo dopolnil ali spremenil zahtevek za revizijo.

Naročnik je vlagateljev zahtevek za revizijo s sklepom z dne 24. 1. 2017 zavrgel. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je ob pregledu zahtevka za revizijo ugotovil, da ta ne vsebuje potrdila o plačilu takse v višini 13.500,43 EUR, temveč je predložil le potrdilo o plačilu takse v višini 1.000,00 EUR. Naročnik je vlagatelja zato pozval, naj zahtevek za revizijo dopolni s potrdilom o plačilu ustrezne takse, česar pa vlagatelj ni storil, zaradi česar je naročnik zahtevek za revizijo zavrgel.

Zoper sklep o zavrženju zahtevka za revizijo je vlagatelj z vlogo z dne 31. 1. 2017, vložil pritožbo, v kateri navaja, da naročnikova odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo ni pravilna in zakonita. Vlagatelj navaja, da mora v zahtevku za revizijo navesti dejstva in dokaze, tega pa ni mogel storiti, ker je naročnik kršil 35. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3) in mu ni dopustil vpogledati v ponudbo izbranega ponudnika v del, ki se nanaša na tehnične specifikacije. Zahtevka za revizijo zoper odločitev o oddaji naročila zato vlagatelj sploh ne more vložiti, ker ne ve, ali je njegov sum, da je ponudba izbranega ponudnika v tem delu nedopustna, upravičen. Če bi ga vložil, bi bil špekulativen, zato se je vlagatelj odločil, da vloži zahtevek za revizijo zoper kršitev pravice do vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika. ZPVPJN določa, da se lahko zahtevek za revizijo vloži v vseh stopnjah postopka in zoper vsako ravnanje naročnika, ki pomeni kršitev naročnika in ki bistveno vpliva na oddajo javnega naročila. Vlagatelj meni, da je ravnanje naročnika arbitrarno, brez zakonite podlage in takšno, da vpliva na oddajo predmetnega naročila, zato je zahtevek utemeljen, taksa pa je bila plačana v skladu z zakonom. Vlagatelj je v tej fazi želel izpodbiti le naročnikovo nezakonito ravnanje, zaradi katere ne more uresničiti pravice do učinkovitega pravnega sredstva. Vlagatelj ne ve, ali je izpodbijana odločitev nezakonita, ker ponudba izbranega ponudnika ne bi bila dopustna, to pa lahko ugotovi le, če mu naročnik dopusti vpogled. Zahtevku za revizijo je vlagatelj priložil potrdilo o plačilu takse v višini 1.000,00 EUR, kot za tovrstne primere določa Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 (Uradni list RS, št. 96/2015; v nadaljevanju: ZIPRS1617), zato predlaga razveljavitev odločitve o zavrženju zahtevka za revizijo in povrnitev stroškov, nastalih s pritožbo.

Naročnik je z vlogo z dne 2. 2. 2017 Državni revizijski komisiji odstopil pritožbo in dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku.

Državna revizijska komisija po proučitvi pritožbe in predložene dokumentacije ugotavlja, da pritožba vlagatelja ni utemeljena.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik kršil določbe ZPVPJN, ko je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel, in sicer na podlagi ugotovitve, da vlagatelj zahtevka tudi po pozivu ni dopolnil s potrdilom o plačilu ustrezne revizijske takse. Kot je razvidno iz sklepa o zavrženju zahtevka za revizijo, je naročnik ob pregledu zahtevka ugotovil, da je vlagatelj priložil le potrdilo o plačilu takse v višini 1.000,00 EUR, pravilna višina takse pa naj bi po naročnikovemu mnenju znašala 13.500,43 EUR.

Naročnikovo procesno ravnanje z zahtevkom za revizijo je treba presojati z vidika 26. člena ZPVPJN, ki v prvem odstavku določa, da mora naročnik po prejemu zahtevka za revizijo preveriti, ali je bil ta vložen pravočasno, ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN in ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN. Če naročnik ugotovi, da vlagatelj v skladu z drugim odstavkom 15. člena ZPVPJN ni predložil potrdila o plačilu takse iz prve alineje prvega odstavka 70. člena ZPVPJN ali da ni bila plačna ustrezna taksa, ga najpozneje v treh delovnih dneh od prejema s sklepom zavrže (tretji odstavek 26. člena ZPVPJN).

Iz citiranih določil ZPVPJN je razvidno, da je plačilo takse oz. predložitev potrdila o plačilu takse procesna predpostavka, ki jo mora naročnik preveriti pred vsebinskim odločanjem o zahtevku za revizijo. Če pri tem ugotovi, da vlagatelj zahtevku za revizijo ni priložil potrdila o plačilu takse, kot to zahteva drugi odstavek 15. člena ZPVPJN, oz. da ni plačal takse v višini, kot je določena v 71. členu ZPVPJN, zahtevek za revizijo zavrže.

Četrti odstavek 71. člena ZPVPJN določa, da višino takse v posameznem primeru določi naročnik, pri čemer mora upoštevati zakonsko določeno višino takse. Kadar se zahtevek za revizijo nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo, je taksa določena v prvem odstavku 71. člena ZPVPJN. Za ostale primere je taksa določena v drugem odstavku 71. člena ZPVPJN in znaša dva odstotka od cene najugodnejše popolne ponudbe (z davkom na dodano vrednost) za sklop ali javno naročilo, vendar ne manj kot 500 eurov in ne več kot 25.000 eurov. V zvezi z višino takse, ki jo mora vlagatelj plačati ob vložitvi zahtevka za revizijo, je treba upoštevati še tretji odstavek 71. člena ZPVPJN, ki določa višino takse v nekaterih posebnih primerih (storitve iz Seznama storitev B ali Seznama storitev na področju obrambe in varnosti B oz. socialne in druge posebne storitve, okvirni sporazumi, dinamični nabavni sistemi in javni natečaji), ter 74. člen ZIPRS1617, ki določa, da ne glede na drugi odstavek 71. člena ZPVPJN znaša taksa v primeru, ko se zahtevek za revizijo ne nanaša na odločitev o oddaji naročila, 1.000 eurov. Iz citiranih zakonskih določil je torej razvidno, da znaša taksa v primerih, ko se zahtevek za revizijo nanaša na odločitev o oddaji naročila, dva odstotka od cene najugodnejše popolne ponudbe z DDV, vendar ne manj kot 500 eurov in ne več kot 25.000 eurov.

Glede na navedena izhodišča je treba v nadaljevanju ugotoviti, ali se vlagateljev zahtevek za revizijo nanaša na odločitev o oddaji naročila (v tem primeru je pravilen znesek takse 2 % od cene najugodnejše popolne ponudbe z DDV, kot to določa drugi odstavek 71. člena ZPVPJN) ali pa je treba šteti, da se ne nanaša na odločitev o oddaji naročila (v tem primeru je pravilen znesek takse 1.000,00 EUR, kot to določa 74. člen ZIPRS1617).

Iz zahtevka za revizijo, ki ga je vlagatelj vložil z vlogo z dne 10. 1. 2017, je razvidno, da je vlagatelj plačilo takse v znesku 1.000,00 EUR utemeljil z obrazložitvijo, da je taksa v višini 2 % od vrednosti ponudbe določena za primer, ko je revizija vložena zoper odločitev o izbiri oz. zoper odločitev o oddaji javnega naročila, v obravnavani zadevi pa vlagatelj ne napada odločitve naročnika o oddaji naročila, temveč ugovarja zoper kršitev pravice do vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika. Kot pojasnjuje vlagatelj, želi z zahtevkom za revizijo pridobiti pravico do vpogleda v tehnično specifikacijo ponujenega blaga in v količine iz specifikacije, da bo sploh lahko navedel dejstva in predložil dokaze, v takih primerih pa je po njegovem mnenju treba plačati takso, kot jo določa 74. člen ZIPRS1617.

Z vlagateljevim stališčem se ni mogoče strinjati. Vlagateljev zahtevek za revizijo namreč temelji na določbi petega odstavka 31. člena ZPVPJN, ki določa, da mora vlagatelj v primeru, če dejstev in dokazov iz 6. točke prvega odstavka 15. člena ZPVPJN ne more navesti ali predlagati, ker meni, da mu je naročnik kršil pravico do vpogleda v dokumentacijo, v zahtevku za revizijo navesti dejstva in dokaze v zvezi z zatrjevano kršitvijo pravice do vpogleda. Če v tem primeru Državna revizijska komisija ugotovi, da je naročnik kršil vlagateljevo pravico do vpogleda v dokumentacijo, vlagatelju, upoštevaje zakon, ki ureja javno naročanje, dovoli vpogled v dokumentacijo in mu dovoli, da v petih delovnih dneh od dneva vpogleda dopolni ali spremeni zahtevek za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki jih je pridobil pri vpogledu v dokumentacijo. O dopolnitvi ali spremembi zahtevka za revizijo mora vlagatelj obvestiti Državno revizijsko komisijo in naročnika, ki se lahko o tem izjasni v treh delovnih dneh od prejema vlagateljeve dopolnitve ali spremembe zahtevka za revizijo.

Namen uveljavljanja kršitve pravice do vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika je ta, da lahko vlagatelj pripravi zahtevek za revizijo tudi z dejstvi in dokazi (5. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN) o kršitvah, ki se nanašajo na zakonitost odločitve o oddaji naročila in ki vplivajo na njegov položaj v postopku oddaje naročila (prim. 14. člen ZPVPJN). Vlagatelj ima tako v postopku pravnega varstva po ZPVPJN po prejemu odločitve o oddaji naročila primarno interes, da doseže razveljavitev odločitve o oddaji naročila (prim. druga alinea prvega odstavka 28. člena ZPVPJN in druga alinea prvega odstavka 31. člena ZPVPJN), ne pa da vpogleda v ponudbeno dokumentacijo drugih ponudnikov (prim. npr. zadeve št. 018-275/2014-5, 018-142/2015-16 in 018-176/2015-5, 018-111/2016). Z drugimi besedami to pomeni, da vlagatelj nima interesa, da bi razveljavil naročnikovo odločitev o zavrnitvi vpogleda v dele ponudbe izbranega ponudnika, temveč ima interes, da preko vpogleda dokumentacijo v okvirih, ki jih dopušča zakon, doseže razveljavitev odločitve o oddaji naročila. Posledično tudi določba petega odstavka 31. člena ZPVPJN ne daje podlage za vložitev posebnega zahtevka za revizijo, kadar vlagatelj po prejemu odločitve o oddaji naročila zaradi kršitve pravice do vpogleda v dokumentacijo ne more navesti vseh dejstev in dokazov, s katerimi se kršitve dokazujejo. ZPVPJN po izvedenem naknadnem vpogledu v dokumentacijo, če se pred tem ugotovi kršitev v zvezi z vpogledom, predvideva zgolj dopolnitev oz. spremembo obstoječega zahtevka za revizijo, kar pomeni, da vlagatelj v tem primeru vloži zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji naročila, ki ga lahko kasneje, po opravljenem vpogledu, le dopolni ali spremeni z novimi dejstvi in dokazi. Ugovarjanje zoper kršitev pravice do vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika je zato lahko, glede na peti odstavek 31. člena ZPVPJN, zgolj akcesorne oz. podrejene narave in je lahko le del zahtevka za revizijo, uperjenega zoper odločitev o oddaji naročila.

Navedeno pomeni, da lahko ponudnik po prejemu odločitve o oddaji naročila, tudi če meni, da dejstev in dokazov, ki bi izkazovali nezakonitost te odločitve, ne more navesti zaradi kršitve pravice do vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, vloži le zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji naročila, in sicer v rokih ter na način, kot to predvideva ZPVPJN, ta zahtevek pa lahko po opravljenem vpogledu le dopolni ali spremeni z morebitnimi novimi dejstvi in dokazi, ki jih je pridobil na vpogledu. Tak način vložitve zahtevka za revizijo navsezadnje izhaja tudi iz predmetnega zahtevka za revizijo, v katerem vlagatelj sicer navaja kršitve, ki se nanašajo na pravico do vpogleda v dokumentacijo izbranega ponudnika, vendar pa predlaga, da po opravljenem vpogledu dopolni oz. spremeni obstoječi zahtevek za revizijo z novimi kršitvami, ki jih bo pridobil pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika, in sicer z namenom razveljavitve predmetne odločitve o oddaji javnega naročila.

Glede na zapisano je treba zahtevek za revizijo z dne 10. 1. 2017 obravnavati kot zahtevek zoper odločitev o oddaji naročila, zaradi česar je bil vlagatelj ob njegovi vložitvi dolžan plačati takso v skladu z drugim odstavkom 71. člena ZPVPJN, to je v višini 2 % od cene najugodnejše popolne ponudbe z DDV, kar v konkretnem primeru znaša 13.500,43 EUR. Ker vlagatelj tudi po pozivu naročnika (upoštevajoč dejstvo, da naročnik v pravnem pouku odločitve o oddaji naročila ni navedel konkretne višine takse v nominalnem znesku) ni dopolnil zahtevka za revizijo s potrdilom o doplačilu takse, naročniku ni mogoče očitati kršitev določb ZPVPJN, ko je zahtevek za revizijo zavrgel.

V zvezi z vlagateljevimi pritožbenimi navedbami, da je želel z zahtevkom za revizijo zgolj izpodbiti naročnikovo nezakonito ravnanje, zaradi katerega ni mogel uresničiti pravice do učinkovitega pravnega varstva, je treba pojasniti, da vlagatelj vsekakor lahko uveljavlja pravno varstvo tudi zoper kršitev pravice do vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, vendar na način in pod pogoji, ki so določeni v ZPVPJN. Glede na peti odstavek 31. člena ZPVPJN je uveljavljanje pravnega varstva zoper kršitev pravice do vpogleda, kot je bilo že zapisano, akcesorno oz. v povezavi z zahtevkom za revizijo zoper odločitev o oddaji naročila. To je mogoče izpeljati tudi iz določbe prvega odstavka 5. člena ZPVPJN, ki določa, da se lahko zahtevek za revizijo vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila zoper ravnanje naročnika, ki pomeni kršitev predpisov, ki bistveno vpliva ali bi lahko bistveno vplivala na oddajo javnega naročila, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil, ali ZPVPJN ne določata drugače. Kršitev pravice do vpogleda sama po sebi ne more predstavljati takšne kršitve predpisov, ki bistveno vpliva ali bi lahko bistveno vplivala na oddajo javnega naročila, saj Državna revizijska komisija tudi v primeru morebitne ugotovitve kršitve pravice do vpogleda ne bi razveljavila naročnikove odločitve o oddaji naročila, temveč bi vlagatelju zgolj zagotovila izvedbo vpogleda v obsegu, kot ga določa zakon, in mu omogočila dopolnitev oz. spremembo zahtevka z novimi dejstvi in dokazi. Tudi če v takem primeru vlagatelj po izvedenem vpogledu ne bi ugotovil kršitev v zvezi z zakonitostjo izdaje odločitve o oddaji naročila oz. ne bi pridobil dejstev in dokazov, ki bi kazali na takšne kršitve, bi bila posledica zavrnitev zahtevka za revizijo, ne glede na to, da bi bila predhodno ugotovljena kršitev pravice do vpogleda. Ker kršitev pravice do vpogleda vpliva na pravico do pravnega varstva, ne pa neposredno na zakonitost odločitve o oddaji naročila, je tudi uveljavljanje pravice do vpogleda v dokumentacijo v obsegu, ki ga dopušča zakon, mogoče le v povezavi z uveljavljanjem pravnega varstva zoper odločitev o oddaji naročila. Zato mora vlagatelj v takem primeru ob vložitvi zahtevka za revizijo plačati takso, kot jo določa drugi odstavek 71. člena ZPVPJN.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 55. člena ZPVPJN pritožbo, ki jo je vlagatelj vložil z vlogo z dne 31. 1. 2017, zavrnila kot neutemeljeno.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker s pritožbo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti pritožbe, je Državna revizijska komisija, upoštevaje tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov zavrnila.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 17. 2. 2017

mag. Gregor Šebenik
član Državne revizijske komisije




































Vročiti:

- Republika Slovenija, Ministrstvo za pravosodje, Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij, Jesenkova ulica 3, 1000 Ljubljana
- Odvetniška družba Marovt in partnerji, d. o. o., Rozmanova 12, 1001 Ljubljana, p. p. 4372
- Inpos, d. o. o., Opekarniška cesta 2, 3000 Celje
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:

- v spis zadeve

Natisni stran