018-007/2017 Vodovod - Kanalizacija javno podjetje d.o.o.
Številka: 018-007/2017-5Datum sprejema: 14. 2. 2017
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter Boruta Smrdela in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izvedba grobih grabelj na dotoku na Čistilno napravo Celje«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja ESOT-INVEST d.o.o., Kersnikova ulica 21, Celje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika VODOVOD - KANALIZACIJA, d.o.o., Lava 2A, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 14. 2. 2017
odločila:
1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz dokumenta, št. 3323-0003/2016-27 »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 14. 12. 2016.
2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 14.859,46 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo.
Obrazložitev:
Naročnik je obvestilo o naročilu, ki ga oddaja po postopku oddaje naročila male vrednosti, dne 21. 9. 2016 objavil na portalu javnih naročil, in sicer pod številko objave JN005663/2016-W01. Dne 14. 12. 2016 je naročnik objavil »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 3323-0003/2016-27 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), s katero je ponudnike obvestil, da je predmetno naročilo dodelil ponudniku REMONT d.d., Oblakova ulica 30, Celje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz odločitve o oddaji naročila je tudi razvidno, da je naročnik vlagateljevo ponudbo kot nedopustno zavrnil iz razloga, ker ponujena oprema ni izpolnjevala vseh zahtev, ki se nanašajo na tehnične specifikacije naročila.
Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj dne 21. 12. 2016 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Uvodoma je navedel, da je naročnik kot ključno kršil njegovo pravico do vpogleda v postopkovno dokumentacijo predmetnega javnega naročila, saj bi (smiselno) ponudnik lahko le na tak način preveril, ali je bil enakopravno in nediskriminatorno obravnavan. Ob tem je naročniku očital tudi kršitev načela transparentnosti javnega naročanja. V nadaljevanju je vlagatelj zatrjeval dopustnost njegove ponudbe v delu, ki se nanaša na tehnične specifikacije predmetnega naročila. V zvezi s posameznimi tehničnimi razlogi za zavrnitev njegove ponudbe je podal naslednje navedbe:
1. Glede avtomatskih grobih grabelj je navedel, da je naročnik v točki 2.2.3.6. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljevanju: razpisna dokumentacija) kot ustrezno dokazilo predvidel izpolnitev ločene priloge - obrazec seznam ključne opreme (v nadaljevanju: seznam ključne opreme), čemur je vlagatelj sledil, priložil pa je tudi splošni katalog proizvajalca, saj se ta prilagaja specifičnim zahtevam posameznega predmeta naročila, originalni prospekt za zahtevano opremo pa ne obstaja. Poudaril je, da so v seznamu ključne opreme kot merodajne navedene ustrezne dimenzije, ter opozoril, da so v priloženem katalogu navedene standardne dolžine, pri čemer proizvajalec proizvaja tudi (nestandardne) dimenzije po meri, kar je razvidno iz priloženih specifikacij, pripravljenih posebej za predmetno javno naročilo. Iz priloženega kataloga je jasno razvidna globina predvidenega kanala in skupna višina grabelj, zaradi česar je bila – kljub dejstvu da iz kataloga ta podatek ne izhaja – tudi višina polja grabelj prilagojena specifičnim zahtevam naročnika. Vlagatelj je dodal, da v kolikor naročnik ni bil prepričan o karakteristikah ponujene opreme, bi moral skladno z zakonom vlagatelja pozvati na dopolnitev oz. pojasnilo ponudbe.
2. Glede kompaktorja grobih grabelj je navedel, da je kot dokazilo predložil seznam ključne opreme in ga izpolnil s specifikacijami, ta pa dokazuje material in opremo ki bo vgrajena. Poudaril je, da ker gre za specifično opremo in kataloško gradivo za vsako proizvajalčevo variacijo ne obstaja, zavrača naročnikovo sklicevanje na predložene splošne podatke iz kataloga, saj ti prikazujejo zgolj osnovne karakteristike in način delovanja ponujene opreme, dejanska specifikacija ponujene opreme pa je navedena na zadnji strani priloženega kataloga, kjer so specificirani določeni parametri opreme, ki potrjujejo navedbe v seznamu ključne opreme. Proizvajalec v katalogu ne navaja vseh specifikacij opreme – med njimi tudi ne specifikacij glede vstopnega lijaka in sposobnosti opreme za zmanjšanje prostornine za zmanjšanje ostanka na grabljah – zaradi tega naročnik ni mogel zaključiti, da ponujena oprema ne izpolnjuje postavljenih zahtev. Navedel je, da je iz zadnje strani priloženega kataloga razvidno, da je ponujeni kompaktor prilagojen specifičnim zahtevam predmetnega naročila, zato bi naročnik, v kolikor ni bil prepričan o podatku glede karakteristik ponujene opreme, vlagatelja moral pozvati na odpravo pomanjkljivosti.
3. Glede dvižne zapornice je vlagatelj pojasnil, da je kot dokazilo za ponujeni material predložil seznam ključne opreme in ga izpolnil s specifikacijami ponujene opreme, pri čemer je ponudil zapornice, ki ustrezajo zahtevam iz razpisne dokumentacije. Vendar pa je vlagatelj po odločitvi o oddaji naročila ugotovil, da je predložil proizvajalčev katalog z napako, česar pri oddaji ponudbe ni opazil. Vlagatelj meni, da bi ga moral naročnik v skladu z zakonom pozvati na pojasnilo, vlagatelj pa bi tako lahko predložil nov, pravilen katalog.
4. Glede biofiltrne naprave je navedel, da je naročnik v seznamu ključne opreme zahteval volumen filtra in ne volumen polnila, zaradi česar je bil vlagatelj z naročnikovo specifikacijo zaveden, saj je ponudil tisto kar je naročnik zahteval. Vlagatelj meni, da je naročnik po odpiranju ponudb s tem nedopustno spremenil razpisno dokumentacijo, kar pomeni diskriminacijo ponudnikov in kršitev načel javnega naročanja.
Na podlagi navedenega je vlagatelj predlagal razveljavitev odločitve o oddaji naročila, zahteval pa je tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.
Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 28. 12. 2016 opredelil do zahtevka za revizijo. V vlogi je zavrnil vlagateljeve argumente v zvezi z izpolnjevanjem tehničnih zahtev, pri čemer je navedel, da je vlagatelj po svoji nestrokovnosti ali zmoti zamudil priložnost, da bi za razjasnitev razpisanih tehničnih pogojev tekom priprave ponudbe naročniku zastavil dodatno vprašanje.
Naročnik je dne 10. 1. 2017 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa je naročnik odgovoril na posamezne revizijske navedbe vlagatelja. Glede zatrjevane kršitve pravice do vpogleda je navedel, da je vlagatelj podal zahtevo za vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, ki pa jo je v skladu z veljavnim Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3) naročnik zavrnil. Poudaril je, da je opravil popoln pregled vseh ponudb, vlagateljevo zahtevo za vpogled pa je zavrnil, ker ta ni oddal dopustne ponudbe. Nadalje je naročnik v celoti prerekal vlagateljeve navedbe v zvezi s posameznimi tehničnimi razlogi za zavrnitev njegove ponudbe, ter podal podrobnejšo obrazložitev nedopustnosti vlagateljeve ponudbe:
1. Glede avtomatskih grobih grabelj je zavrnil navedbo, da je vlagatelj seznamu ključne opreme priložil zgolj splošni katalog, saj je ta poleg standardnih podatkov za ponujeni tip opreme na prvih dveh listih priložil še tretji list, v katerem so navedene specifikacije za ponujeni tip opreme za čistilno napravo Celje, pri čemer gre za nestandardne podatke, prilagojene konkretnim zahtevam naročnika. Dalje je navedel, da so v vlagateljevem seznamu ključne opreme sicer navedene ustrezne dimenzije, vendar pa te niso dokazane s podatki v priloženih katalogih. Ob tem konkretna zahteva naročnika, da mora biti višina polja grabelj minimalno 5000 mm, ni bila potrjena s priloženo dokumentacijo, saj se ta podatek v prilogah bodisi ni nahajal bodisi zahtevi naročnika dimenzijsko ni ustrezal. V zvezi z vlagateljevo navedbo, da proizvajalec nudi tudi dimenzije po meri, je navedel, da ponudnik v skladu z ZJN-3 ne sme dopolnjevati ali popravljati tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, zato v konkretnem primeru naknadnega dopolnjevanja in prilagajanja ponudbe v zvezi z tehničnimi specifikacijami predmeta javnega naročila ni dovolil. Pojasnil je, da je iz ponudbene dokumentacije lahko jasno in nedvoumno ugotovil vse karakteristike ponujene opreme, zato od vlagatelja ni potreboval dodatnih pojasnil. Naročnik je ugotovil, da so bile ponujene grablje v določenih karakteristikah sicer prilagojene zahtevam, niso pa bile prilagojene zahtevi glede višine polja grabelj (minimalno 5000 mm), saj iz vlagateljeve ponudbene dokumentacije izhaja podatek glede standardne višine polja grabelj 1000 mm. V tej zvezi je zavrnil tudi vlagateljev dokaz z izjavo proizvajalca.
2. Glede kompaktorja grobih grabelj je naročnik v zvezi z vlagateljevim izpolnjenim seznamom ključne opreme ugotovil, da je vlagatelj omenjenemu dokumentu priložil tri liste iz kataloga ponujene opreme, pri čemer je na prvih dveh listih navedel standardne podatke, na tretjem listu pa je navedel specifikacije za ponujeni tip opreme za čistilno napravo Celje – torej nestandardne podatke, prilagojene konkretnim zahtevam naročnika. Naročniku je bilo iz predloženih strani kataloga (prvi list) razvidno, da ponujeni tip vijačnega kompenzatorja zmore v maksimumu zmanjšati prostornino za 40%, kar pa ne ustreza njegovi zahtevi po zmanjšanju prostornine za 60-85%, prav tako pa vlagatelj ponujene opreme ni prilagodil zahtevi, da mora imeti kompaktor dva vstopna lijaka dimenzij 1000x370mm, ampak je ponudil zgolj en lijak. Naročnik je z enakimi argumenti kot pri prvi točki zavrnil tudi vlagateljeve navedbe glede dopolnjevanja ali popravljanja tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, zavrnil pa je tudi vlagateljev dokaz z izjavo proizvajalca.
3. Glede dvižne zapornice je naročnik glede vlagateljeve navedbe ugotovil, da napake v katalogu proizvajalca ni opazil, zato je zanj merodajna predložena ponudba vlagatelja, iz prilog seznama ključne opreme pa je lahko razbral vse podatke o ponujeni opremi, in sicer tudi dejstvo, da ponujenih zapornic ni mogoče vgraditi v predviden objekt. Naročnik je zavrnil tudi vlagateljeve navedbe glede dopolnjevanja ali popravljanja tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila.
4. Glede biofiltrne naprave je naročnik v odgovor vlagateljevim navedbam najprej strokovno pojasnil pojem biofiltra ter njegovo delovanje. Navedel je, da volumen filtra in volumen polnila pomeni isto, saj je polnilo filtrni material ali filter, nasprotne ugotovitve v tej zvezi pa vlagatelj ni argumentiral. Naročnik je dalje ugotovil, da iz vlagateljevih prilog k seznamu ključne opreme izhaja podatek o količini (volumnu) polnila (18m3) in višini polnila (1000 mm), kar pa ni v skladu z zahtevo iz seznama ključne opreme. Zavrnil je vlagateljeve navedbe, da je bil s specifikacijo opreme zaveden, saj je vlagatelj v seznam ključne opreme – ob zahtevi po volumnu filtra vpisal podatek 24 m3. Pojasnil je, da v kolikor bi vlagatelj razumel, da postavljena zahteva pomeni volumen kontejnerja, bi moral zapisati podatek 37,5 m3. Zavrnil je tudi vlagateljeve navedbe, da je nedopustno spremenil določbe razpisne dokumentacije.
Naročnik je v zaključku poudaril, da je javno naročilo izvedel zakonito in v skladu z načeli javnega naročanja, zaradi česar je vlagateljevo ponudbo zavrnil, saj ta ni izpolnjevala vseh zahtev, ki se nanašajo na tehnične specifikacije.
Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 10. 1. 2017 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.
Naročnik je z ločeno vlogo z dne 10. 1. 2017 Državni revizijski komisiji posredoval predlog, da se v revizijski postopek vključi izvedenca strojne stroke – strokovnjaka za tehnološko opremo.
Vlagatelj se je z vlogo z dne 13. 1. 2017 opredelil do sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo. V vlogi se je vlagatelj opredelil do posameznih naročnikovih trditev in dodatno pojasnil revizijske navedbe.
Po pregledu prejete dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
Med vlagateljem in naročnikom je spor glede zakonitosti naročnikove odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila, vezano na naročnikovo odločitev o zavrnitvi vlagateljeve ponudbe zaradi neizpolnjevanja naročnikovih zahtev v delu, ki se nanašajo na tehnične specifikacije javnega naročila, v tej zvezi pa tudi s pravico vlagatelja do vpogleda in enakopravne obravnave.
Državna revizijska komisija je najprej obravnavala vlagateljeve navedbe glede kršitve njegove pravice do vpogleda, oz. njegove možnosti seznaniti se z naročnikovim spisom o vodenju predmetnega javnega naročila, ob upoštevanju zatrjevanja naročnikove kršitve načela enakopravne obravnave ponudnikov.
Vlagateljeve revizijske navedbe je treba presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v razpisni dokumentaciji, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. Naročnikovo ravnanje je potrebno presojati ob upoštevanju določil prvega odstavka 89. člena ZJN-3. Skladno s to določbo zakona naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, ob upoštevanju določb 84., 85. in 86. člena ZJN-3, po tem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena tega zakona in
b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena tega zakona in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena tega zakona, če so bila določena.
Izhodišča za določanje tehničnih specifikacij so določena v 68. členu ZJN-3. V skladu s prvim odstavkom 68. člena ZJN-3 se tehnične specifikacije iz 23. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona navedejo v razpisni dokumentaciji. Izhajajoč iz četrtega odstavka 68. člena ZJN-3 morajo tehnične specifikacije omogočati vsem ponudnikom enakopraven dostop do postopka javnega naročanja in ne smejo neupravičeno ovirati odpiranja javnih naročil konkurenci.
Vlagatelj je v zvezi s tehničnimi karakteristikami ponujene opreme v več točkah revizijskega zahtevka zatrjeval naročnikovo dolžnost, da bi ga ta moral v skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 pozvati na pojasnila.
Iz petega odstavka 89. člena ZJN-3 izhaja, da lahko naročnik zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, je mogoče objektivno preveriti. Če gospodarski subjekt ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti. Iz šestega odstavka 89. člena ZJN-3 dalje izhaja, da razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba, ponudnik (med drugim) ne sme dopolnjevati ali popravljati tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila.
Nadalje naročnika zavezuje načelo enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3), ki od njega terja, da zagotavlja, da med ponudniki na vseh stopnjah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila. Ob tem mora naročnik tudi zagotoviti, da sam ne ustvarja okoliščin, ki bi pomenile diskriminacijo nekaterih ponudnikov.
V predmetnem postopku javnega naročanja je naročnik v točki 2.2.3.6. Razpisne dokumentacije (»Dokazila o vgrajenem materialu«) določil, da mora ponudnik:
»[…] v ponudbi navesti pomembnejše materiale, ki jih bo vključil v ponudbo (ločena priloga – obrazec seznam ključne opreme) ter priložiti tehnične karakteristike vgrajene opreme in materialov z originalnimi prospekti (prospekti, katalogi materiala, ki ga ima ponudnik namen vgraditi)«.
Kot dokazilo je naročnik predvidel seznam ključne opreme. Kot izhaja iz seznama ključne opreme, je naročnik v njem določil »Zahteve investitorja« (levi stolpec), s podanimi zahtevami glede tehničnih specifikacij ključne opreme, ter »Ponujeno« (desni stolpec), z zahtevanimi podatki glede tipa ponujene opreme. Dokument je vseboval (stran 5 seznama ključne opreme) tudi naslednjo opombo: »Za ponujeno opremo iz tega seznama nam priložite originalno dokumentacijo proizvajalca opreme iz katere bodo razvidni vpisani podatki!«.
Naročnik je v tej zvezi tekom postopka pravnega varstva navedel, da mu je zahtevana originalna dokumentacija proizvajalca opreme služila za potrditev pravilnosti podatkov, vpisanih v stolpec »Ponujeno« iz seznama ključne opreme, pri čemer vlagatelju pritrjuje glede ustreznosti vpisanih podatkov v ta seznam, vendar pa hkrati ugotavlja, da izpostavljene tehnične zahteve niso bile tudi dokazane s priloženo dokumentacijo oz. z originalnimi katalogi proizvajalca. Med strankama v zadevi je nesporno, da naročnik vlagatelja ni pozival na dopolnitve ali pojasnila posredovanih informacij, kar utemeljuje z drugo alinejo šestega odstavka 89. člena ZJN-3, saj meni, da vlagatelj (v tej fazi postopka) ni več smel dopolnjevati ali prilagajati svoje ponudbe v zvezi s tehničnimi specifikacijami predmeta javnega naročila.
Naročnik je v glede preverjanja in dopolnjevanja ponudb v točki 1.21. Razpisne dokumentacije (»Sprememba, dopolnitev ali umik ponudbe«) med drugim zapisal: »[…] Ponudbe ni mogoče spremeniti / dopolniti po poteku roka za oddajo ponudb. Mogoča je edino dopolnitev formalno nepopolne ponudbe, pod pogoji in na način, ki jih določa ZJN-3 v 89. členu«.
Ker naročnik (sklicujoč se na določila petega odstavka 35. člena ZJN-3) vlagatelju ni omogočil vpogleda v ponudbeno in postopkovno dokumentacijo, je vezano na vlagateljeve navedbe o nezmožnosti preveritve zagotavljanja enakopravne in nediskriminatorne obravnave ter z namenom zagotovitve učinkovitega pravnega varstva vlagatelju v to dokumentacijo vpogledala Državna revizijska komisija (prim. sodbo Sodišča ES v zadevi C-450/06, Varec SA proti Državi Belgiji).
Državna revizijska komisija po opravljenem vpogledu v spisovno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila ugotavlja, da je naročnik ponudniku CID-ČISTILNE NAPRAVE d.o.o. (v nadaljevanju: sodelujoči ponudnik) z dopisom z dne 29. 11. 2016 poslal »Poziv k dopolnitvi oziroma k razjasnitvi ponudbe za javno naročilo št. JNGD08/2016«. Iz predmetnega dopisa izhaja, da ga je naročnik pozval v sledeči vsebini: »[…]
Vprašanje 2:
V Seznamu ključne opreme ste ponudili kompaktor grobih grabelj proizvajalca Friulana Construzioni, tip CC310.
Prosimo, da nam posredujete tehnično dokumentacijo proizvajalca iz katere bo razvidna kapaciteta naprave v m3/h, vsebnost suhe snovi na izstopu v % in zmanjšanje prostornine vsebine, ki se kompaktira v %.
Prav tako nam posredujte skico iz katere bodo razvidni vstopni lijaki.
Dokumentacija naj bo v angleškem jeziku, v kolikor bo v italijanskem jeziku nam dostavite tudi prevod v slovenščino.
Vprašanje 3
V Seznamu ključne opreme ste ponudili dvižne zapornice proizvajalca Friulana Construzioni, tip PTL 5010.
Prosimo vas, da nam dostavite tehnične skice ponujene opreme, iz katerih bodo razvidni zahtevani podatki.
Dokumentacija naj bo v angleškem jeziku, v kolikor bo v italijanskem jeziku nam dostavite tudi prevod v slovenščino«.
Na podlagi navedenega je potrebno ugotoviti, da je naročnik po prejemu ponudbe sodelujočega ponudnika očitno štel, da so v tej podane nejasnosti (pomanjkljivosti) glede izpolnjevanja tehničnih zahtev predmeta javnega naročila. Na podlagi navedenega je sodelujočega ponudnika pozval k predložitvi tehnične dokumentacije proizvajalca, iz katere bo razvidno izpolnjevanje postavljenih tehničnih zahtev oz. nekatere konkretne lastnosti opreme, s strani sodelujočega ponudnika sicer navedene v »Seznamu ključne opreme«.
Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je naročnik sodelujočega ponudnika v konkretnem primeru pozval k »dopolnitvi oziroma k razjasnitvi ponudbe« v enakih okoliščinah in glede enakih podatkov, v zvezi s katerimi je (v nasprotju z njegovim ravnanjem s ponudbo sodelujočega ponudnika) brez kakršnihkoli pozivov na dopolnitev ali pojasnilo sprejel odločitev o zavrnitvi vlagateljeve ponudbe.
Iz v tem sklepu že izpostavljenega načela enakopravne obravnave ponudnikov izhaja, da se primerljive situacije ne smejo obravnavati različno in da se različne situacije ne smejo obravnavajo enako, razen če je takšna obravnava objektivno utemeljena. Naročnik mora predmetno načelo spoštovati v vseh fazah postopka oddaje javnega naročila. To pomeni, da tudi v postopku ocenjevanja in pregledovanja ponudb ne sme ustvarjati okoliščin, ki bi pomenile kakršnokoli diskriminacijo ponudnikov, ki ni objektivno utemeljena.
V konkretnem primeru je bil vlagatelj v razmerju do drugih ponudnikov v predmetnem postopku oddaje javnega naročila (konkretno vsaj v razmerju do sodelujočega ponudnika) obravnavan izrazito neenakopravno. Naročnik je namreč drugim ponudnikom (vsaj sodelujočemu ponudniku) omogočil dopolnitev oz. pojasnilo ponudbe, s katerimi so ti lahko dokazovali identiteto med podatki, vpisanimi v seznam ključne opreme, in podatki iz (tudi naknadno predloženih) originalnih proizvajalčevih katalogov, medtem ko vlagatelju v enakih okoliščinah (in v nekaterih delih celo glede povsem istih tehničnih zahtev) naročnik takšnega pojasnjevanja oziroma dopolnjevanja ni omogočil. Pri tem iz postopkovne dokumentacije oz. argumentacije naročnika ne izhajajo razlogi, ki bi takšno neenakopravno obravnavo kakorkoli objektivno utemeljevali.
Na podlagi navedenega je potrebno zaključiti, da je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila pri obravnavi prispelih ponudb ravnal v nasprotju s temeljnim načelom enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3), nezakonita pa je posledično tudi na podlagi tako izvedene obravnave izdana izpodbijana odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila.
Ker že navedena ugotovitev narekuje ugoditev vlagateljevemu revizijskemu zahtevku in razveljavitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila, Državna revizijska komisija ni vsebinsko obravnavala ostalih zatrjevanj vlagatelja, vezanih na posamične razloge za s strani naročnika ugotovljeno nedopustnost njegove ponudbe. Presojo dopustnosti vlagateljeve ponudbe je namreč mogoče izvesti zgolj ob izhodiščih enakopravne obravnave ponudnikov, ki pa v konkretnem postopku (kot ugotovljeno) ni bila zagotovljena.
Državna revizijska komisija je zato, v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 3323-0003/2016-27 z dne 14. 12. 2016.
Z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila se postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb. Na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročnika napotuje, da predmetni postopek zaključi na enega izmed načinov, ki ga omogoča ZJN-3, pri tem pa zagotovi (tudi) spoštovanje načela enakopravne obravnave ponudnikov.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (prva poved tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).
Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške takse v višini 14.859,46 EUR. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
V Ljubljani, 14. 2. 2017
Predsednica senata
mag. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije
Vročiti:
– ESOT-INVEST d.o.o., Kersnikova ulica 21, 3000 Celje
– VODOVOD - KANALIZACIJA, d.o.o., Lava 2A, 3000 Celje
– REMONT d.d., Oblakova ulica 30, 3000 Celje
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana
Vložiti:
– v spis zadeve, tu