018-003/2017 Občina Izola

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Nine Velkavrh, kot predsednice senata, ter Tadeje Pušnar in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva glede oddaje naročila »Prenova javne razsvetljave v Občini Izola« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Javna razsvetljava, d. d., Ljubljana, Litijska cesta 263, Ljubljana – Dobrunje (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa odvetnik mag. Franci Kodela, Na Trati 11, Ljubljana – Šentvid, zoper ravnanje Občina Izola, Sončno nabrežje 8, Izola (v nadaljevanju: naročnik), dne 3. 2. 2017

odločila:

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo, z dne 8. 11. 2016, se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, vsebovana v dokumentu »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA«, številka 354-18/2016, z dne 25. 10. 2016.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 27.519,91 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 9. 6. 2016 sprejel sklep »o začetku postopka za izvedbo javnega naročila za izvajanje izbirne lokalne gospodarske javne službe za prenovo in urejanje javne razsvetljave v Občini Izola« (v nadaljevanju: naročilo). Obvestilo o naročilu za oddajo predmetnega naročila po odprtem postopku je bilo dne 14. 6. 2016 (s številko objave JN002603/2016-B01) objavljeno na Portalu javnih naročil, dne 15. 6. 2016 pa (s številko dokumenta 202406) v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2016/S 114.

Naročnik je dne 25. 10. 2016 sprejel »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA«, številka 354-18/2016 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katere izhaja, da se zadevno naročilo odda ponudniku »ELGO-NOVA d.o.o., Podskrajnik 83, 1380 Cerknica s partnerjem ELEKTRO BAVCON Valter Bavcon s.p., Stara Gora 15, 5000 Nova Gorica«, katerega ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Odločitev o oddaji zadevnega naročila je bila na Portalu javnih naročil (s številko objave JN002603/2016-ODL01) objavljena dne 25. 10. 2016, v posledici česar se na podlagi tretje povedi desetega odstavka 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3) z omenjenim dnem objave šteje za vročeno (ponudnikom).

Vlagatelj je dne 8. 11. 2016 na pošto priporočeno oddal vlogo »ZAHTEVEK ZA REVIZIJO«, z dne 8. 11. 2016, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). Vlagatelj v zahtevku za revizijo Državni revizijski komisiji predlaga, da zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi odločitev o oddaji naročila, naročniku pa naloži, da mu povrne stroške postopka. V zahtevku zatrjuje več kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje tega javnega naročila storil naročnik. Po zatrjevanju vlagatelja:
– obrazec številka 3 v ponudbi izbranega ponudnika ni izpolnjen skladno z navodili, saj oseba T. I. U. obrazca ni podpisala in nanj ni navedla, na kakšen način se podpisuje in kakšno parafo uporablja, v posledici pa (med drugim) ni mogoče ugotoviti, ali je ponudbo ter ponudbeno dokumentacijo dejansko podpisala pooblaščena oseba;
– je obrazec številka 10 v ponudbi izbranega ponudnika podpisan s strani neznane osebe;
– sta ESPD obrazca partnerjev v ponudbi izbranega ponudnika nepopolno izpolnjena, saj v enem ni navedenih osebnih podatkov zakonitega zastopnika, drugi pa ne vsebuje datuma in podpisa;
– je izbrani ponudnik naročniku predložil variantno ponudbo;
– v ponudbi izbranega ponudnika ni izkazano izpolnjevanje »tehničnih pogojev s ponujenimi svetilkami«;
– je naročnik izbranega ponudnika v nasprotju z ZJN-3 večkrat pozival k dopolnjevanju in spreminjanju njegove ponudbe v tehničnem delu, izbrani ponudnik pa je na pozive »svojo ponudbo dopolnjeval z nerazumljivimi dokumenti, certifikati«, katalogi in podobno, s čimer »ni sledil naročnikovim zahtevam glede dopolnitve ponudbe in ponudbo ni ustrezno dopolnil«.

Izbrani ponudnik je dne 14. 11. 2016 na pošto priporočeno oddal »Izjasnitev izbranega ponudnika«, z dne 14. 11. 2016, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: izjasnitev o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo). V omenjeni vlogi se izbrani ponudnik izjasnjuje o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo in predlaga, da naročnik »ugotovi, da ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo ne bi sprejel drugačne odločitve v postopku oddaje predmetnega javnega naročila ali da njegovo ravnanje v postopku oddaje javnega naročila bistveno ne vpliva ali bistveno ne more vplivati na oddajo javnega naročila ter« […] »zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen, s stroškovno posledico za vlagatelja, tako da se mu naloži povrnitev stroškov izbranega ponudnika, ki so mu nastali z vložitvijo predmetne izjasnitve«.

Naročnik je dne 21. 11. 2016 sprejel sklep, številka 354-18/2016, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel, zahtevi vlagatelja in izbranega ponudnika za povračilo stroškov pa je zavrnil. Zoper to odločitev je vlagatelj podal »PRITOŽB[O] ZOPER SKLEP NAROČNIKA O ZAVRŽENJU ZAHTEVKA ZA REVIZIJO«, ev. št. 56/16-KF. Državna revizijska komisija je pritožbi s sklepom, številka 018-239/2016-10, z dne 19. 12. 2016, ugodila in razveljavila naročnikov sklep o zavrženju zahtevka za revizijo, naročniku pa je obenem naložila, da mora o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.

Naročnik je dne 3. 1. 2017 sprejel sklep, številka 354-18/2016, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljenega zavrnil, zavrnil pa je tudi zahtevi vlagatelja in izbranega ponudnika za povračilo stroškov (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik:
– ugotavlja, da obrazec številka 3 v ponudbi izbranega ponudnika dejansko ne vsebuje podpisa in parafe osebe T. I. U., vendar pa podpis te osebe niti ni potreben, saj gospodarski subjekt lahko zastopa že na podlagi zakona;
– zavrača zatrjevanja vlagatelja, da je obrazec številka 10 v ponudbi izbranega ponudnika podpisan s strani neznane osebe;
– zatrjuje, da je manjkajoče osebne podatke zakonitega zastopnika na enem ESPD obrazcu lahko ugotovil sam, glede drugega ESPD obrazca pa je »razpolagal z vsemi podatki, na podlagi katerih se je lahko neposredno prepričal o izpolnjevanju pogojev s strani družbe« izbranega ponudnika;
– zavrača zatrjevanja vlagatelja, da je izbrani ponudnik predložil variantno ponudbo;
– zatrjuje, da je v ponudbi izbranega ponudnika (vključno z njenimi pojasnili in dodatno dokumentacijo) izkazano izpolnjevanje vseh tehničnih zahtev, ki jih je določil;
– zatrjuje, da s svojimi pozivi izbranemu ponudniku ni ravnal v nasprotju z ZJN-3.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 9. 1. 2017 odstopil dokumentacijo o oddaji naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka v zvezi s postopkom oddaje tega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 13. 1. 2017 od vlagatelja prejela »ODGOVOR NA ODLOČITEV NAROČNIKA O ZAHTEVKU ZA REVIZIJO«, ev. št. 56/16-KF (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo), v katerem se vlagatelj opredeljuje do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in vztraja pri tem, da je njegov zahtevek za revizijo utemeljen.

Po proučitvi vse odstopljene dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega naročila in predrevizijski postopek, po proučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika ter predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da sta v postopku oddaje naročila pravočasno prispeli dve ponudbi (ponudba izbranega ponudnika in ponudba ponudnika Petrol, d. d., Ljubljana, s partnerjem Javna razsvetljava, d. d., Ljubljana). Omenjeni podatek izhaja iz Zapisnika o odpiranju ponudb, številka 354-18/2016, z dne 26. 7. 2016, iz Poročila o preveritvi ponudb, številka 354-18/2016, iz odločitve o oddaji naročila, pa tudi iz preostale dokumentacije, ki jo je naročnik odstopil Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija kot naslednje ugotavlja, da je že v svojem sklepu številka 018-239/2016-10, z dne 19. 12. 2016, zapisala, da gre pri oddaji tega naročila za javnonaročniško javno-zasebno partnerstvo v smislu 2. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/2006; v nadaljevanju: ZJZP), v povezavi s 27. členom ZJZP. Kar pomeni, da se za izbiro izvajalca in pravnega varstva v tem postopku uporabljajo predpisi o javnih naročilih (drugi odstavek 27. člena ZJZP), pravno varstvo pa se zagotavlja v skladu z ZPVPJN (62. člen ZPVPJN).

Zaradi neenotne uporabe pojmov »prijava« in »ponudba« v raznih dokumentih postopka oddaje tega naročila, je Državna revizijska komisija v nadaljevanju (le z namenom enotne uporabe pojmov in s tem lažjega razumevanja te odločitve) uporabljala enoten pojem »ponudba« (razen v delih, v katerih prihaja do sklicevanja na določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila).

V zvezi s predlogom izbranega ponudnika v izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo (stran 8), da se v postopku pravnega varstva ugotovi, da ravnanje naročnika »v postopku oddaje javnega naročila bistveno ne vpliva ali bistveno ne more vplivati na oddajo javnega naročila«, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da mu ni mogoče slediti. Zahteva za pravno varstvo v postopkih javnega naročanja se namreč lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila zoper ravnanje naročnika, ki pomeni kršitev predpisov, ki bistveno vpliva ali bi lahko bistveno vplivala na oddajo javnega naročila, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil, ali ZPVPJN ne določa drugače, pri čemer se za kršitev, ki bistveno vpliva ali bi lahko bistveno vplivala na oddajo javnega naročila, šteje zlasti (med drugim) odločitev, da se naročilo odda ponudniku, ki ne izpolnjuje obveznih pogojev razpisne dokumentacije ali povabila k oddaji ponudbe, pa tudi dopuščena sprememba delov ponudbe, ki se nanašajo na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila (del prvih dveh alinei prvega odstavka 5. člena ZPVPJN). Vse navedeno pa vlagatelj zatrjuje v svojem zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija prav tako ni sledila zatrjevanju izbranega ponudnika, po katerem »vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja kršitve, za katere pa ne predlaga nobenega dokaza, zaradi česar zahtevek za revizijo ni popoln in ga naročnik kot takšnega ne sme obravnavati« (tretji odstavek na strani 3 izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo). Vlagatelj v zahtevku za revizijo dokaznih predlogov sicer ne podaja v ločenih rubrikah, vendar pa je po vsebini razumeti, da zahtevek za revizijo vsebuje dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo, saj se vlagatelj v dokaz svojih navedb konkretizirano sklicuje na posamezne določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, na nekatere dele ponudbe izbranega ponudnika, na pozive naročnika izbranemu ponudniku in na posamezne dokumente, ki jih je izbrani ponudnik poslal naročniku na njegov poziv.

Upoštevaje izpostavljene uvodne ugotovitve je Državna revizijska komisija po opravljenem predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo v revizijskem postopku, kot izhaja iz 31. člena ZPVPJN, tega sprejela v vsebinsko obravnavo (drugi odstavek 31. člena ZPVPJN).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje več kršitev določb ZJN-3, ki naj bi jih naročnik storil pri izvedbi zadevnega naročila, med drugim tudi, da izbrani ponudnik v ponudbi »primarno navaj[a] tudi svetilke« M. (poimenovanje svetilke na prvo črko okrajšala Državna revizijska komisija), za katere »ni predložil zahtevanih podatkov« […] »in v ničemer ne izpolnjuje naročnikovih zahtev« (prvi odstavek 5. točke na peti strani). Vlagatelj v zvezi z zatrjevanjem, da »ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje tehničnih zahtev naročnika« (prvi odstavek 5. točke na peti strani), navaja tudi podatek o tem, da iz kataloga svetilk M. II, ki se nahaja v ponudbi izbranega ponudnika, izhajata podatka »25W 2950lm« in »44W 4900lm« (prva alinea drugega odstavka na šesti strani), iz česar je razumeti, da vlagatelj zatrjuje, da ponujena svetilka ne izpolnjuje tehnične zahteve naročnika. Vlagatelj izpostavlja tudi, da je naročnik »izbranega ponudnika pozival k dopolnjevanju in spreminjanju ponudbe v tehničnem delu, kar je nezakonito in nedopustno« (zadnji odstavek na peti strani), obenem dodaja, da »izbrani ponudnik ni sledil naročnikovim zahtevam glede dopolnitve ponudbe in ponudbo ni ustrezno dopolnil« (zadnji odstavek na šesti strani).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v Povabilu k oddaji prijave zapisal (med drugim), da »vabi prijavitelje/koncesionarje, da v skladu z zahtevami iz te razpisne dokumentacije podajo prijavo« (prvi odstavek 1. točke). Upoštevanje Navodil za izdelavo prijave »je obvezno za vse udeležence javnega naročila« (drugi odstavek 1. točke Navodil). Kot izhaja iz petega odstavka Prijavnega dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila so morali prijavitelji poleg obrazcev iz prijavnega dela priložiti tudi dokument »Priloga 2 razpisne dokumentacije: popis del v papirni obliki in v elektronski obliki (na elektronskem mediju – CD, DVD ali USB ključ)«. V predzadnjem odstavku Prijavnega dela je naročnik še zapisal: »Oprema, ki jo namerava dobaviti in vgraditi prijavitelj, mora izpolnjevati vse tehnične pogoje, ki jih je naročnik/koncedent predpisal v Tehničnih izhodiščih in pogojih za izvedbo prenove. Prijavitelj mora za vsako posamično navedeno opremo priložiti vse potrebne certifikate, kataloge in prospekte, iz katerih bo razviden ponujeni tip opreme ter izpolnjevanje tehničnih zahtev in pogojev«. Vsebinsko enako je naročnik zapisal v dokumentu »PRILOGA 2: POPIS DEL« in potrdil v odgovoru na vprašanje z »[d]atum[om] objave: 14.07.2016 12:58«, objavljenem na Portalu javnih naročil, v odgovoru na vprašanje z »[d]atum[om] objave: 21.07.2016 09:22« pa je naročnik zapisal: »glejte prejšnje odgovore«. Naročnik je ob tem dopustil »predložitev teh dokumentov v tujem jeziku«, obenem pa je dodal, da bodo »[p]onudniki« […] »v primeru nejasnosti pozvani k prevodom oz. dodatnim obrazložitvam skladno z navodili razpisne dokumentacije« (odgovor z »[d]atum[om] objave: 15.07.2016 10:17«, objavljen na Portalu javnih naročil).

Državna revizijska komisija kot naslednje ugotavlja, da je v dokumentu »PRILOGA 2: POPIS DEL« pri zap. št. 1 naročnik zahteval dobavo in montažo »LED cestne svetilke z montažnim in pritrdilnim materialom maksimalne moči 25 W ter minimalnim svetlobnim tokom 3000lm, vključno z vsemi potrebnimi pomožnimi deli«, pri zap. št. 2 pa je zahteval dobavo in montažo »LED cestne svetilke z montažnim in pritrdilnim materialom maksimalne moči 45 W ter minimalnim svetlobnim tokom 5000lm, vključno z vsemi potrebnimi pomožnimi deli«.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija vpogledala v dokument »PRILOGA 2: POPIS DEL«, ki se nahaja v ponudbi izbranega ponudnika, in ugotovila, da je izbrani ponudnik pri zap. št. 1 ponudil tudi cestno svetilko M. II s tehničnim podatkom »2950lm, 25W«, pri zap. št. 2 pa je ponudil tudi cestno svetilko M. s tehničnim podatkom »4950lm, 44W«. Iz kataloga v ponudbi izbranega ponudnika glede cestne svetilke M. izhajajo tehnični podatki »2950« lumnov (lm) pri 26 W in »4950« lumnov (lm) pri 44 W. Sodeč po predstavljenih podatkih Državna revizijska komisija ugotavlja, da omenjeni cestni svetilki ne izpolnjujeta tehnične zahteve naročnika po »minimaln[em] svetlobn[em] tok[u]« 3000 lumnov oziroma 5000 lumnov ob moči 25 W oziroma 45 W.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik kršil prvi odstavek 89. člena ZJN-3, v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3, s tem, ko je kljub temu ponudbo izbranega ponudnika (v predstavljenem delu) označil za dopustno in jo izbral, čeprav ta ne ustreza njegovim potrebam in zahtevam, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (29. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3). Naročnik namreč odda naročilo po tem, ko preveri, da je ponudba skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (alinea a) prvega odstavka 89. člena ZJN-3), ponudba izbranega ponudnika pa ni skladna z zahtevami, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. S predstavljenim ravnanjem je naročnik kršil tudi predzadnji odstavek Prijavnega dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, v katerem je zapisal, da mora oprema, ki »jo namerava dobaviti in vgraditi prijavitelj,« […] »izpolnjevati vse tehnične pogoje, ki jih je naročnik/koncedent predpisal v Tehničnih izhodiščih in pogojih za izvedbo prenove. Prijavitelj mora za vsako posamično navedeno opremo priložiti vse potrebne certifikate, kataloge in prospekte, iz katerih bo razviden ponujeni tip opreme ter izpolnjevanje tehničnih zahtev in pogojev«, kršil pa je tudi vsebinsko enako določbo dokumenta »PRILOGA 2: POPIS DEL« in vsebino odgovora na vprašanje z »[d]atum[om] objave: 14.07.2016 12:58«, objavljenega na Portalu javnih naročil.

Dejstva, izpostavljena v četrtem odstavku na strani 5 tega sklepa, da ponujena svetilka ni skladna s tehničnimi zahtevami naročnika, je očitno med preverjanjem obstoja in vsebine podatkov oziroma drugih navedb iz ponudbe izbranega ponudnika (drugi odstavek 89. člena ZJN-3), oziroma med preverjanjem, ali je ponudba skladna z zahtevami, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (alinea a prvega odstavka 89. člena ZJN-3), ugotovil tudi naročnik sam. Naročnik je iz tega razloga izbranega ponudnika s pozivom, številka 354-18/2016, z dne 30. 8. 2016 (v nadaljevanju: poziv z dne 30. 8. 2016), pozval na »dodatne obrazložitve« ponudbe v smislu, ali ponujene cestne svetilke M. in M. II dosegajo zahtevano svetilnost pri njihovi maksimalni moči. Naročnik je izbranega ponudnika pri tem zaprosil, da mu pojasni »odstopanje med predloženo močjo svetilke v popisu (25W) ter podatkom iz predloženega kataloga (26W)« in »za obrazložitev oz. predložitev dodatnih dokazil«. Dejstvo, da je izbrani ponudnik »predložil več katalogov, iz katerih« […] »dejansko ni mogel v celoti razbrati izpolnjevanja vseh tehničnih parametrov«, naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo (drugi odstavek na strani 8) izpostavlja tudi sam.

Ker, kot je bilo to ugotovljeno že doslej:
– je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila naročnik zahteval, da mora oprema, ki »jo namerava dobaviti in vgraditi prijavitelj,« […] »izpolnjevati vse tehnične pogoje, ki jih je naročnik/koncedent predpisal v Tehničnih izhodiščih in pogojih za izvedbo prenove«, prijavitelj pa »mora za vsako posamično navedeno opremo priložiti vse potrebne certifikate, kataloge in prospekte, iz katerih bo razviden ponujeni tip opreme ter izpolnjevanje tehničnih zahtev in pogojev«,
– v ponudbi izbranega ponudnika ni (ustreznega) certifikata, kataloga oziroma prospekta, iz katerih bi bilo za cestni svetilki M. II in M., ponujeni pri zap. št. 1 oziroma pri zap. št. 2 dokumenta »PRILOGA 2: POPIS DEL«, razvidno izpolnjevanje tehnične zahteve po »minimaln[em] svetlobn[em] tok[u] 3000lm« oziroma tehnične zahteve po »minimaln[em] svetlobn[em] tok[u] 5000lm«,
je naročnikov poziv z dne 30. 8. 2016 razumeti kot poziv na dopolnitev ponudbe (na »predložitev dodatnih dokazil«).

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s pozivom z dne 30. 8. 2016 kršil šesti odstavek 89. člena ZJN-3. V okoliščinah konkretnega dejanskega stanja so podatki o svetlobnem toku cestnih svetilk M. II (ta je ponujena pri zap. št. 1) in M. (ta je ponujena pri zap. št. 2) tehnični podatki, to je tisti del ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, teh pa se po izrecni določbi šestega odstavka 89. člena ZJN-3 ne sme dopolnjevati ali popravljati. V okoliščinah konkretnega dejanskega stanja glede tehničnih specifikacij ponujenega predmeta tudi ne gre za očitno napako, ki bi jo bilo dopustno popraviti ali dopolniti če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba. Za očitno napako bi lahko šlo v kolikor bi iz certifikatov in ali katalogov izhajali ustrezni tehnični podatki ponujenega predmeta, pri prepisovanju v druge dele oz. obrazce ponudbene dokumentacije pa bi prišlo do očitne napake.

Predstavljenih zaključkov v ničemer ne spreminja zatrjevanje naročnika, da je pri pregledu tehnične dokumentacije svetilk M., M. II in D »ugotovljeno, da gre za isto svetilko pod različnimi tržnimi imeni« (tretji odstavek na strani 8 odločitve o zahtevku za revizijo, vsebinsko enako pa tudi šesti odstavek na strani 9 odločitve o zahtevku za revizijo). Tega v izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo ne zatrjuje niti izbrani ponudnik sam, naročnik pa tega z dokazom, ki ga je navedel (»primerjav[a] podanih tehničnih specifikacij iz katalogov in podatki, podanimi na uradni spletni strani proizvajalca svetilke«), ni ustrezno dokazal. Državna revizijska komisija je ob vpisu cestnih svetilk M., M. II in D v iskalnik zavihka »PRODUCTS« proizvajalca O. ugotovila, da je iskalnik našel cestni svetilki M. in M. II, ne pa tudi cestne svetilke D. (pri slednji se je v iskalniku izpisalo sledeče besedilo: »There is no product matching your criteria. Please modify your criteria or perform a new search.«). Cestno svetilko D., ki jo izpostavlja naročnik, je Državna revizijska komisija našla na spletni strani, ki ni spletna stran proizvajalca, ki ga navaja naročnik. Do vsebinsko primerljivega zaključka je prišel tudi vlagatelj, ki v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (prvi odstavek na šesti strani) navaja, da proizvajalec O. na »svoji internetni strani« […] »nikjer ne omenja svetilk« D., »istočasno pa ločuje med svetilkami« M. in M. II. Tako tudi po stališču vlagatelja »ne gre za isto svetilko, temveč gre za dve različni svetilki«. Ob zapisanem pa ne gre prezreti niti dejstva, da izbrani ponudnik pri zap. št. 1 oziroma pri zap. št. 2 dokumenta »PRILOGA 2: POPIS DEL« ni ponudil cestne svetilke D. (temveč L. in M. II).

Predstavljenih zaključkov v ničemer ne spreminja zatrjevanje naročnika, da »je pri posameznih parametrih v ponujenih svetilih potrebno upoštevati toleranco +/- 10 %« (drugi odstavek na strani 9, vsebinsko primerljivo pa tudi naslednji trije odstavki na isti strani in četrti odstavek VIII. točke na strani 10 odločitve o zahtevku za revizijo). Na to se v izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo izrecno ne sklicuje niti izbrani ponudnik sam. Naročnik namreč tehničnih zahtev pri zap. št. 1 oziroma pri zap. št. 2 dokumenta »PRILOGA 2: POPIS DEL« ni zapisal na način, da bo pri zahtevi po »minimaln[em] svetlobn[em] tok[u]« karakteristike cestnih svetilk presojal ob upoštevanju tolerance, niti toleranca ne pomeni, da sporni cestni svetilki z njenim upoštevanjem v vsakem primeru (in trajno) izpolnjujeta zahtevo po »minimaln[em] svetlobn[em] tok[u]«. Toleranca namreč predstavlja le največjo dopustno razliko (odstopanje) med zapisano in doseženo karakteristiko (glede svetlobnega toka) – kot izjemo – ne pomeni pa, da se lahko po pravilu 10 % enostavno prišteje podatku o lumnih (lm) tako, da se karakteristika spremeni (poveča) za 10 %. Poleg tega pri podatku ne gre prezreti dejstva, da je toleranca zgolj možna (ne pa gotova) in se lahko spremeni tudi navzdol (do minus 10 %). V predstavljenem smislu je tako slediti vlagatelju, ki v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (drugi odstavek na šesti strani) navedbo naročnika, da »so domnevna neskladja v tolerančnem območju +/- 10%«, označuje za zmotno, saj navedba tolerance v katalogu »dopušča odstopanje od nominalnih vrednosti. Toleranca zgolj omejuje odstopanje v navedenem odstotku, vendar pa ga ne določa. Naročnik v razpisni dokumentaciji nikjer ni dovolil odstopanja od zahtevanih nominalnih vrednostih v odstotkih. Temveč je zahteval minimalne karakteristike ( npr. minimalni svetlobni tok ) v absolutnih številkah. Verjetnost odstopanja z navedbo odstotkovne tolerance pa je enaka v pozitivno, kot tudi negativno smer«.

Upoštevaje navedeno je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo, z dne 8. 11. 2016, na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila in razveljavila odločitev naročnika, vsebovano v dokumentu »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA«, številka 354-18/2016, z dne 25. 10. 2016.

Neodvisno od vsega doslej navedenega Državna revizijska komisija (ker je presodila, da je to koristno za pravilno razumevanje ravnanj naročnika v postopku oddaje zadevnega naročila) pripominja, da iz odgovora izbranega ponudnika, naslovljenega kot »Dodatna pojasnila«, z dne 1. 9. 2016 (v nadaljevanju: vloga z dne 1. 9. 2016), tudi sicer izhaja, da je izbrani ponudnik odgovoril, da ponujene svetilke (pri maksimalni moči) dosegajo zahtevano svetilnost, pri čemer je pripisal »priloga katalog in kalkulacija«. Zgolj zapis, da ponujene svetilke (pri maksimalni moči) dosegajo zahtevano svetilnost, ne predstavlja v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zahtevanega certifikata, kataloga oziroma prospekta, iz katerega »je razviden ponujeni tip opreme ter izpolnjevanje tehničnih zahtev in pogojev«. Iz kataloga, ki ga je za cestno svetilko M. II izbrani ponudnik priložil vlogi z dne 1. 9. 2016, izhajajo tehnični podatki »2950« lumnov (lm) pri 25 W in »4900« lumnov (lm) pri 44 W, sodeč po teh podatkih pa omenjeni cestni svetilki ne izpolnjujeta tehnične zahteve naročnika po »minimaln[em] svetlobn[em] tok[u] 3000lm« oziroma po »minimaln[em] svetlobn[em] tok[u] 5000lm«. Podatka o tem, da ponujeni cestni svetilki izpolnjujeta navedeno tehnično zahtevo naročnika, ni razbrati niti iz ostalih prilog vloge z dne 1. 9. 2016. Nekatere od teh prilog se tudi sicer nanašajo na cestno svetilko D., ne pa na cestno svetilko M. ali M. II. Glede na navedeno ne drži in niti ni izkazano zatrjevanje izbranega ponudnika, da ponujeni svetilki v celoti izpolnjujeta vse zahtevane tehnične karakteristike (četrti odstavek na strani 6 izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo), niti vsebinsko zelo primerljivo zatrjevanje naročnika v četrtem odstavku na strani 6 odločitve o zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija nadalje pripominja, da niti z upoštevanjem podatkov, ki izhajajo iz predložene ponudbe izbranega ponudnika, niti z upoštevanjem podatkov, ki izhajajo iz prilog k vlogi z dne 1. 9. 2016, ni mogoče napraviti zaključka, da je (s certifikati, katalogi in prospekti, iz katerih je razvidno izpolnjevanje tehničnih zahtev in pogojev) dokazano, da ponujeni svetilki M. II in M. izpolnjujeta tehnični zahtevi po »minimaln[em] svetlobn[em] tok[u] 3000lm« oziroma po »minimaln[em] svetlobn[em] tok[u] 5000lm«, določeni pri zap. št. 1 oziroma pri zap. št. 2 dokumenta »PRILOGA 2: POPIS DEL«. Do vsebinsko enakega zaključka je očitno prišel tudi naročnik sam, saj je izbranemu ponudniku v novem pozivu, številka 354-18/2016, z dne 12. 9. 2016 (v nadaljevanju: poziv z dne 12. 9. 2016), zapisal, da ga poziva »k dodatnim pojasnilom, ki iz« odgovorov izbranega ponudnika »na prvi poziv niso bili zadovoljivo razvidni«, prosi pa ga tudi za potrditev, da ponujeni svetilki ne dosegata zahtevanega svetlobnega toka pri njuni moči, kot je zapisana, ter »za potrditev oz. ustrezna dokazila o nasprotnem«. Glede na navedeno ni logično in ne razumljivo zatrjevanje naročnika, da »je izbrani ponudnik že s prvimi pojasnili ponudbe z dne 1.9.2016, s katerimi ni presegel dopustnega pojasnjevanja ali dopolnjevanja ponudbe upoštevaje 89. člen ZJN-3, v celoti dokazal izpolnjevanje vseh tehničnih parametrov ponujenega predmeta« naročila (prvi odstavek VIII. točke na strani 10 odločitve o zahtevku za revizijo).

Naročniku je sicer slediti v zatrjevanju, da ponudba »ne more postati nedopustna zaradi ravnanja v sferi naročnika (npr. samo zaradi njegovega poziva na pojasnitev ali dopolnitev ponudbe in neodgovora ponudnika), pač pa mora nedopustnost posamezne ponudbe izhajati iz nje same« (peti odstavek VIII. točke na strani 10 odločitve o zahtevku za revizijo), vendar pa je citirano zatrjevanje naročnika zavrniti že zaradi tega, ker v okoliščinah konkretnega dejanskega stanja ne gre za primer, kot ga opisuje naročnik. V tem postopku namreč »nedopustnost posamezne ponudbe izhaj[a] iz nje same« (razlogi za takšen zaključek so bili predstavljeni že doslej), ne z upoštevanjem podatkov, kot izhajajo iz ponudbe izbranega ponudnika, ne z upoštevanjem podatkov, kot izhajajo iz vloge z dne 1. 9. 2016, pa ni mogoče napraviti zaključka, da je (s certifikati, katalogi in prospekti, iz katerih je razvidno izpolnjevanje tehničnih zahtev in pogojev) dokazano, da ponujeni svetilki M. II in M. izpolnjujeta tehnični zahtevi po »minimaln[em] svetlobn[em] tok[u]«, določeni pri zap. št. 1 oziroma pri zap. št. 2 dokumenta »PRILOGA 2: POPIS DEL«.

V posledici vseh dosedanjih ugotovitev in zaključkov Državna revizijska komisija v nadaljevanju (tudi ob upoštevanju načela hitrosti in učinkovitosti – 9. člen ZPVPJN) ni odločala o tem, ali je naročnik kršil določbe ZJN-3 še iz katerega od ostalih razlogov, ki jih v zahtevku za revizijo zatrjuje vlagatelj. Vsebinska presoja zahtevka za revizijo v njegovih preostalih delih namreč ne bi več vplivala na predmetno odločitev Državne revizijske komisije.

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka oddaje zadevnega naročila v delu, v katerem je bil razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje zadevnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V zahtevku za revizijo vlagatelj zahteva, da mu naročnik povrne strošek za »zahtevek za revizijo 3.000 točk oz. 1.377,00 EUR«, strošek »pregled[a] dokumentacije in sestank[ov] s stranko 300 točk oz. 137,70 EUR«, oboje »povišano za 22 % DDV«, pa tudi strošek takse 25.000,00 EUR in »vse morebitne nastale stroške«. V opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo vlagatelj zahteva še povrnitev stroška »Odgovor na odločitev naročnika 1.500 točk oz. 688,50 EUR«, povišano »za 22 % DDV«. Vlagatelj povrnitev stroškov zahteva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi vred.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del prve povedi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je vlagatelju (upoštevaje zlasti 70. člen ZPVPJN) priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške:
– strošek dolžne plačane takse (za postopek pravnega varstva) v znesku 25.000,00 EUR,
– strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo v znesku 1.377,00 EUR (3.000 točk), ki ga je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju 1. točke tarifne številke 40 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa),
– strošek odvetniške storitve za pritožbo v znesku 688,50 EUR (1.500 točk), ki ga je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju 2. točke tarifne številke 40 Odvetniške tarife (»Obrazložene vloge med postopkom − 50 % iz 1. točke tarifne številke 18« Odvetniške tarife),
– 22 % davek na dodano vrednost v znesku 454,41 EUR na strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo in pritožbo, izračunan na podlagi drugega odstavka 2. člena (v povezavi z drugim odstavkom 12. člena) Odvetniške tarife, ob upoštevanju prvega odstavka 41. člena Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 117/2006 in sprem.). Iz »Seznam[a] davčnih zavezancev – fizične osebe, ki opravljajo dejavnost«, dostopnega na spletni strani Republike Slovenije, Ministrstva za finance, Finančne uprave Republike Slovenije, je namreč razbrati, da je pooblaščeni odvetnik, ki zastopa vlagatelja, na seznamu davčnih zavezancev vpisan kot davčni zavezanec,
skupaj torej 27.519,91 EUR.

Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila, saj je ugotovila, da ostali stroški, za katere je vlagatelj v tem postopku pravnega varstva zahteval povračilo, v konkretnem primeru niso potrebni (peti odstavek 70. člena ZPVPJN, v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife). V navezavi na stroške, priglašene v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ti niso bili potrebni iz razloga, ker v konkretnem primeru prispevek vlagatelja k rešitvi zadeve v vsebini, kot izhaja iz opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Dejstva, ki so narekovala ugoditev zahtevku za revizijo, v celoti izhajajo že iz dokumentacije, ki jo je Državni revizijski komisiji odstopil naročnik.

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala stroška »pregled[a] dokumentacije in sestank[ov] s stranko 300 točk oz. 137,70 EUR« (1. in 2. točka tarifne številke 39 Odvetniške tarife), saj ne gre za samostojni storitvi (zadevni storitvi sta zajeti v 1. točki tarifne številke 40 Odvetniške tarife – zahtevek za revizijo). Priprava zahtevka za revizijo namreč ni mogoča brez predhodnega sestanka s stranko in pregleda dokumentacije, zato izpostavljenih priglašenih stroškov ni mogoče priznati kot samostojne storitve, ki ni zajeta v 1. točki tarifne številke 40 Odvetniške tarife (zahtevek za revizijo). Vlagatelj pri tem tudi sicer opredeljeno ne navede števila »sestank[ov] s stranko«.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga in zahteva, da mu naročnik povrne tudi »vse morebitne nastale stroške«. V skladu s petim odstavkom 70. člena ZPVPJN mora vlagatelj v svoji zahtevi za povračilo stroškov opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo, kar pomeni, da vlagateljeva zahteva, da se mu povrnejo tudi vsi (ostali) morebitno (dodatno) nastali stroški, ne zadostuje, temveč bi bil posamezne stroške, ki so mu morebiti v postopku odločanja o zahtevku za revizijo še (dodatno) nastali, vlagatelj dolžan specificirati. Ker vlagatelj v postopku pravnega varstva ni opredeljeno navedel, kateri morebitni ostali stroški so mu v postopku odločanja o zahtevku za revizijo poleg tistih, o katerih je Državna revizijska komisija s tem sklepom že odločila, še nastali, je Državna revizijska komisija vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov v izpostavljenem delu zavrnila (peti odstavek 70. člena ZPVPJN, v povezavi z drugo povedjo osmega odstavka istega člena).

Državna revizijska komisija je rok za povračilo stroškov vlagatelju določila v 15 dneh od prejema tega sklepa (in ne »v roku 15 ih dni po pravnomočnosti odločitve«) ter posledično priznala obrestni del stroškovnega zahtevka od izteka navedenega roka. Skladno s 313. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem.; v nadaljevanju: ZPP), v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, namreč rok za izpolnitev dajatve začne teči prvi dan po vročitvi prepisa sodbe stranki, ki ji je naložena izpolnitev. Naročnik zato ne more izpolniti obveznosti oziroma priti v zamudo z njeno izpolnitvijo preden ne prejme odločitve Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo, s katero se odloči o njegovi obveznosti povračila stroškov.

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 27.519,91 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Izbrani ponudnik v izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo predlaga tudi »stroškovno posledico za vlagatelja, tako da se mu naloži povrnitev stroškov izbranega ponudnika, ki so mu nastali z vložitvijo predmetne izjasnitve«.

Ker izbrani ponudnik zahteva, da mu stroške postopka pravnega varstva povrne vlagatelj, vlagatelj pa mora izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, le v primeru, če zahtevek za revizijo ni utemeljen (četrti odstavek 70. člena ZPVPJN), je Državna revizijska komisija zahtevo izbranega ponudnika za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva, kot izhaja iz njegove izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo, zavrnila že ob upoštevanju navedene pravne podlage.

Državna revizijska komisija bi zahtevo izbranega ponudnika za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva, kot izhaja iz njegove izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo, zavrnila tudi v primeru, če bi izbrani ponudnik povrnitev stroškov postopka pravnega varstva zahteval od naročnika (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN), saj bi ocenila, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Posledično temu stroški v konkretnem primeru niso bili potrebni (osmi odstavek 70. člena ZPVPJN, v povezavi s tretjim in petim odstavkom istega člena, oziroma prvi odstavek 155. člena ZPP, v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 3. 2. 2017


Predsednica senata
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
– Občina Izola, Sončno nabrežje 8, 6310 Izola
– odvetnik mag. Franci Kodela, Na Trati 11, 1210 Ljubljana – Šentvid
– Odvetniška pisarna Kosmač, d. o. o., Tavčarjeva ulica 4, 1000 Ljubljana
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:
– v spis zadeve, tu

Natisni stran