018-252/2016 Energetika Ljubljana d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter mag. Mateje Škabar in Tadeje Pušnar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava olj in masti« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba Petrol, Slovenska energetska družba d.d., Dunajska cesta 50, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Energetika Ljubljana d.o.o., Verovškova ulica 62, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 16.01.2017

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila »Dobava olj in masti«, objavljen na Portalu javnih naročil dne 19.10.2016, pod št. objave JN 006473/2016-W01.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 1.000,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu dne 19.10.2016 objavil na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN 006473/2016-W01. Naročnik je prejel dve ponudbi. Naročnik je dne 15.11.2016 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila, št. JPE-LOG-327/16, s katero je predmetno javno naročilo oddal v izvedbo družbi M&M Intrercom d.o.o., Letališka cesta 33 f, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve je razvidno, da je ponudba izbranega ponudnika dopustna in (ob upoštevanju merila najnižja cena) ugodnejša od vlagateljeve ponudbe.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 24.11.2016 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se odločitev razveljavi ter zahteva povrnitev stroškov pravnega varstva. Navaja, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna v delu, ki se nanaša na ponujeni predmet oziroma zatrjuje, da artikli, ki jih je izbrani ponudnik ponudil pod zaporednimi številkami 16, 17, 43 in 53 Ponudbenega predračuna, niso enakovredni proizvodom, ki jih je kot referenčne določil naročnik. 1.) Pod zaporedno številko 16 je navedena silikonska mast Klueber L 250 L. Proizvod Rocol Sapphire aqua-sil, ki ga je ponudil izbrani ponudnik, ni ustrezna zamenjava za Klueber L 250 L, saj ne izkazuje, da vsebuje PTFE, narejen je na drugi vrsti zgoščevalca, kar pomeni popolnoma drugačne lastnosti ter s tem ni ekvivalenten zahtevanemu produktu. Vlagatelj prilaga tehnična lista obeh proizvodov. 2.) Pod zaporedno številko 17 je navedena mast Unirex N3, NLGI 3 v tubi. Proizvod Addinol Mehrbereichsfett L3, ki ga je ponudil izbrani ponudnik, ni ekvivalenten referenčni masti. Referenčni produkt je mast na osnovi litijevega kompleksnega zgoščevalca in ustreza standardoma DIN 51825 K3N20L in ISO L-XBDHA 3, ponujena mast pa je narejena na osnovi navadnega litijevega mila in ustreza standardu DIN K3K-30. Navedeno pomeni, da je ponujena mast manj stabilna, ima slabšo odpornost proti vodi in visokim temperaturam ter prenaša manjše obremenitve. Vlagatelj prilaga tehnična lista obeh proizvodov. 3.) Pod zaporedno številko 43 je naveden sprej Krown. Proizvod Ambersil 40+, ki ga je ponudil izbrani ponudnik, ni ekvivalenten referenčnemu, saj ne izpolnjuje standardov, ki jih izkazuje referenčni sprej. Vlagatelj prilaga tehnična lista obeh proizvodov. 4.) Pod zaporedno številko 53 je naveden sikonski sprej Klueber M2000. Ponujeni sprej Ambersil Silicone anti-stick ni ekvivalenten referenčnemu. Ambersil Silicone anti-stick je namreč namenjen univerzalni zaščiti delov in preprečevanju lepljenja. Silikonski sprej Klueber M 2000 pa je specialno mazivo, namenjeno za zaščito in impregnacijo gume, plastike in usnja ter kot ločilno sredstvo za plastiko in gumo. Vlagatelj prilaga tehnična lista obeh proizvodov, pri čemer opozarja, da v tehničnem listu za Ambersil Silicon anti-stick sploh niso navedeni tehnični podatki za to mazivo, kar še dodatno nakazuje na njegovo splošnost in univerzalnost.

Izbrani ponudnik se je z vlogo, z dne 01.12.2016, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Navaja, da so vlagateljeve navedbe neutemeljene iz naslednjih razlogov: 1.) Ponujena mast Rocol Sapphire aqua-sil je (prav tako kot referenčni proizvod) silikonska namenska mast z vsemi ustreznimi tehničnimi karakteristikami in certifikati. Ponujeno mast je naročnik že uporabljal kot nadomestilo referenčni masti. Prav tako se obe masti mešata med seboj. 2.) Ponujena mast Addinol Mehrbereichsfett L3 ima dodatne EP aditive, ki povečujejo zmožnost prenašanja večjih obremenitev. Posledično je pod visokimi obremenitvami stabilnejša od referenčne in zagotavlja boljše mazanje. Uporabljeni zgoščevalec je kakovosten (Litij -12) hidrosterat in ne klasični litijev zgoščevalec, kot navaja vlagatelj. Mast je posledično (po metodi DIN 51807) tudi vodoodporna. Zaradi kakovostnega zgoščevalca in kakovostnih baznih olj se ponujena mast ponaša z izredno nizko temperaturnimi lastnostmi (do -30ºC), referenčna mast pa le do -20ºC. Iz tehničnega lista, ki ga je predložil vlagatelj, je razvidno, da je mast uporabna do 140ºC in dolgotrajno do 130ºC. S ponujeno mastjo je presežena zahteva po stabilnosti pod obremenitvami in nizkotemperaturnimi lastnostmi ter zadoščeno zahtevam po vodoodpornosti in višjimi temperaturami. 3.) Ponujen proizvod Ambersil 40+ izpolnjuje vse zahteve: je penetracijsko olje (odvijač) in lubrikant, nudi odlično antikorozijsko zaščito (prestal je 200 urni slani test), uporablja se za čiščenje, odstranjuje rjo, izpodriva vlago in je primeren tudi na električni opremi. 4.) Ponujeni proizvod Ambersil Silicon anti-stick je visoko koncentrirano izredno čisto silikonsko olje. Zaradi izjemnih tehničnih lastnosti je vsestransko uporaben. Visoko koncentrirana silikonska olja so praviloma vsa primerna za zaščito in impregnacijo usnja, gume in plastike, uporabljajo pa se tudi kot ločilna sredstva.

Naročnik je z dokumentom, št. JPE-214-207/2016-007 z dne 13.12.2016, zahtevek za revizijo zavrnil in (posledično) zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Uvodoma se strinja z izjasnitvijo izbranega ponudnika. Navaja, da je predmetni postopek oddaje javnega naročila zahteven zlasti po njegovi strokovni plati. Zato se je pri opisu izdelkov skliceval na določen tip, pri čemer je navedel besedo »ekvivalentno«. Naročnik opozarja na odločitve Državne revizijske komisije (št. 018-012/2016, 018-124/2014-7,…) in v zvezi s tem navaja, da zahteve, v skladu s katero morajo biti tehnične lastnosti blaga vnaprej opredeljene v razpisni dokumentaciji, ni mogoče interpretirati na način, da se kot zahtevane tehnične lastnosti ponujenega blaga štejejo le tiste, ki so izrecno navedene v razpisni dokumentaciji. Nekatere lastnosti blaga so (glede na njihovo običajno rabo) pričakovane in jih mora blago izpolnjevati ne glede na to, ali jih je naročnik posebej in izčrpno navedel v razpisni dokumentaciji. Naročnik utemeljeno pričakuje, da so ponudniki (kot poznavalci predmeta javnega naročila) seznanjeni z običajno in normalno rabo blaga, ki se naroča, in zato vedo, katere lastnosti so zanj bistvene, ter da to upoštevajo tudi pri pripravi ponudb. Naročnik poudarja, da ponujeni ekvivalenti izbranega ponudnika izpolnjujejo njegov osnovni in pričakovan namen oziroma funkcijo. 1.) Naročnik poudarja, da nikjer v razpisni dokumentaciji ni navedel, da mora proizvod pod zaporedno številko 16 (silikonska mast Klueber L 250 L) vsebovati PTFE. Poleg tega je vlagatelj navedel, da je proizvod, ki ga je ponudil izbrani ponudnik, narejen na drugi vrsti zgoščevalca, pri čemer je iz tehničnega lista, ki se nanaša na sporni produkt, razvidno le, da gre za anorganski koloidni produkt, iz tehničnega lista, ki se nanaša na referenčni produkt, pa zgoščevalec prav tako ni razviden. Naročnik zatrjuje, da sta oba proizvoda silikonski masti in sta glede na njegove potrebe in zahteve iz razpisne dokumentacije primerljiva ter ustrezna, saj služita osnovnemu in pričakovanemu namenu. 2.) Glavna razlika med ponujenima mastema (pod zaporedno številko 17) je v tem, da je referenčna mast izdelana na osnovi litijevega kompleksnega mila, mast izbranega ponudnika pa na osnovi navadnega litijevega mila, ki ima dodane EP aditive. Masti z EP aditivi so obstojnejše pri višjih obremenitvah in nižjih temperaturah. Vlagatelj je navedel tudi napačne tehnične podatke o uporabnosti pri visokih temperaturah. Oba proizvoda sta glede na naročnikove potrebe in zahteve primerljiva (ekvivalentna) ter ustrezna, saj služita osnovnemu in pričakovanemu namenu. 3.) Oba proizvoda, ki sta ju ponudila vlagatelj in izbrani ponudnik pod zaporedno številko 43, imata v osnovi podobne lastnosti in namen uporabe, in sicer kot odvijač, mazivo in sredstvo za zaščito pred korozijo. Vlagatelj zatrjuje, da proizvod Ambersil 40+ ne izpolnjuje standardov, vendar ne navaja katerih, naročnik pa tudi ni zahteval, da morajo proizvodi izpolnjevati določene standarde. Oba proizvoda sta glede na naročnikove potrebe in zahteve primerljiva (ekvivalentna) ter ustrezna, saj služita osnovnemu in pričakovanemu namenu. 4.) Oba proizvoda, ki sta ju ponudila vlagatelj in izbrani ponudnik pod zaporedno številko 53, sta silikonska spreja. Naročnik navaja, da uporablja maziva na osnovi koncentriranih olj. Zatrjuje še, da obe mazivi opravljata enako funkcijo ter izpolnjujta vse njegove potrebe.

Vlagatelj se je z vlogo, z dne 19.12.2016, izjasnil o navedbah naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Zatrjuje, da predmetni javni razpis omogoča špekulacije o ustreznosti proizvodov tako s strani ponudnikov, kakor tudi s strani naročnika. Pojasnjuje, da ekvivalentno mazivo pomeni, da se kot ekvivalent lahko označi vsako mazivo, ki izpolnjuje ali presega vse tehnične specifikacije izvornega maziva, ima podobno področje uporabe ter izkazuje iste kompatibilnosti s kovinami in materiali tesnil. Ekvivalentna mazalna mast mora biti narejena na osnovi istega zgoščevalca, olje v masti mora biti enakega tipa in podobnih kemijskih lastnosti, istega tipa morajo biti tudi dodatki k masti. Če se išče ekvivalent t.i. mazalnemu olju, mora biti ekvivalentno olje narejeno na osnovi istega tipa olja, podobnih fizikalno kemijskih lastnosti, isti pa morajo biti tudi dodatki. Naknadno spuščanje kriterijev je nestrokovno. Z zavedanjem takšne prakse bi lahko špekuliral tudi vlagatelj in ponudil ekvivalente, ki so slabši in cenejši nadomestek za referenčne proizvode. Naročnik je na ta način omogočil cenejšo ponudbo konkurenta, kar ni v skladu s principom javnega naročanja, ki je v tem, da se ponudbe izbirajo na osnovi istega imenovalca. Glede spornih maziv, ki jih je ponudil izbrani ponudnik, vlagatelj še navaja: 1.) Referenčni proizvod pod zaporedno številko 16 (silikonska mast Klueber L 250 L) vsebuje PTFE dodatek, ki daje mazalni masti karakteristiko. Na podlagi tega dodatka je odporna na kisline in ostale vplive iz okolice. Ponujen proizvod (Rocol Sapphire aqua-sil) pa tega dodatka ne vsebuje, zato ni ekvivalenten referenčnemu produktu. PTFE dodatek je ena izmed bistvenih lastnosti te masti, zato je naročnikova obrazložitev, da ga ni zahteval, nestrokovna. Mazalna mast izbranega ponudnika po tehničnem listu tudi izkazuje, da ni kompatibilna s tesnilnimi materiali na osnovi silikona. Poleg tega je ponujena mast certificirana zgolj po WRAS, medtem ko je referenčni produkt certificiran po WRAS, DVGW, ACS in NSF ANSI 61. 2.) Referenčni proizvod pod zaporedno številko 17 (mast Unirex N3 NLGI 3 v tubi) ustreza DIN 51825:K3N-20L in ISO L-XBDHA 3, za temperaturno območje od -20ºC do 140ºC, kratkotrajno do 190ºC, s strani izbranega ponudnika ponujena mast (Addinol Mehrbereichsfett L3) pa ustreza DIN 51502: KP3K-30 in ISO 6743: ISOL L-X-CCEB3, za temperaturno območje v TL od -30ºC do 130ºC, kratkotrajno do 140ºC. 3.) Referenčni proizvod pod zaporedno številko 43 (sprej Krown) izpolnjuje MIL-C-81309E, Type II (Amendment 3), MIL-C-23411 in MIL-C-16173D, Grade 3, ki jih proizvod izbranega ponudnika ne izkazuje. 4.) Referenčni proizvod pod zaporedno številko 53 (sikonski sprej Klueber M2000) niti po viskoznosti silikonskega olja niti po izkazanih certifikatih ni primerljiv s produktom, ki ga je ponudil izbrani ponudnik. S strani izbranega ponudnika ponujeni proizvod ustreza standardu WRAS, referenčni produkt pa ustreza standardom WRAS, DVGW in ACS.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru vlagatelj očita naročniku, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna v delu, ki se nanaša na ponujeni predmet, oziroma zatrjuje, da artikli pod zaporednimi številkami 16, 17, 43 in 53 Ponudbenega predračuna niso enakovredni proizvodom, ki jih je kot referenčne določil naročnik.

Naročnikovo ravnanje je potrebno presojati ob upoštevanju določil prvega odstavka 89. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni lis RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3), skladno s katerim naročnik odda javno naročilo na podlagi meril (ob upoštevanju določb 84., 85. in 86. člena ZJN-3) po tem, ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3 in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

V obravnavanem primeru naročnik razpisuje 55 različnih vrst olj in masti. Naročnik je v točki 2.1.6 (Ponudbena cena) Povabila k oddaji ponudbe navedel:

»Pri vseh postavkah iz popisa, kjer so določeni proizvajalci, se doda beseda »ali enakovredno«, razen v primeru, ko je navedeno drugače.

Ponudnik mora na zahtevo naročnika dokazati, da je blago, ki ga ponuja, enakovredno blagu, ki ga zahteva naročnik.«

Naročnik je 55 referenčnih artiklov navedel v Ponudbenem predračunu. Naročnik je za razpisana olja in masti navedel proizvajalca in tip, pakiranje, predvidene količine in enote mere, ponudniki pa so morali v predračunski obrazec vpisati še »alternativo« - proizvajalca in tip ponujenega blaga ter ceno na enoto mere brez DDV in skupno ceno za predvidene količine brez DDV.

Naročnik je v Ponudbenem predračunu označil dve postavki (postavko št. 27 - Olje Mobil Pegasus 705 in postavko št. 31 - Olje Shell Q8 Van Gogh32), za kateri je navedel, da zanju »alternativa ne pride v poštev«, saj sta obe olji priporočeni (postavka 27) oziroma definirani (postavka 31) s strani proizvajalca opreme. Poleg tega je v dveh postavkah (v postavkah 38 in 48) navedel po dva referenčna produkta (»Ridgrid ali Rems«), v eni postavki pa referenčnega produkta sploh ni navedel (v postavki pod zaporedno številko 45 je zahteval zgolj »sprej odvijač«).

Čeprav je ponudbeni predračun zahteval vpis »alternative«, vlagatelj in naročnik pa govorita o »ekvivalentih«, med strankama v tem postopku ni spora o tem, da je naročnik v tem postopku (razen pri navedenih izjemah oziroma pri postavkah pod zaporednimi številkami 27, 31 in 45), zahteval bodisi referenčne artikle, ali pa artikle, ki so enakovredni referenčnim proizvodom.

Pregled obeh ponudb (vlagateljeve in ponudbe izbranega ponudnika) pokaže, da izbrani ponudnik v vseh štirih spornih postavkah (za razliko od vlagatelja) ni ponudil referenčnih proizvodov, pač pa je v postavki pod zaporedno številko 16 (kjer je navedena referenčna sikonska mast Klueber L 250 L) ponudil mast Rocol Sapphire aqua-sil, v postavki pod zaporedno številko 17 (kjer je navedena referenčna mast Unirex N3 NLGI 3 v tubi) je ponudil mast Addinol Mehrbereichsfett L3, v postavki pod zaporedno številko 43 (kjer je na naveden referenčni sprej Krown) je ponudil sprej Ambersil 40+, v (zadnji sporni) postavki pod zaporedno številko 53 (kjer je naveden referenčni silikonski sprej Klueber M2000) pa je ponudil sprej Ambersil Silicone anti-stick.


Skladno s šestim odstavkom 68. člena ZJN-3 v tehničnih specifikacijah ne smejo biti navedeni določena izdelava ali izvor ali določen postopek, značilen za proizvode ali storitve določenega gospodarskega subjekta, ali blagovne znamke, patenti, tipi ali določeno poreklo ali proizvodnja, ki dajejo prednost nekaterim podjetjem ali proizvodom ali jih izločajo, razen če tega ne upravičuje predmet javnega naročila. Take navedbe so izjemoma dovoljene, če predmeta naročila ni mogoče dovolj natančno in razumljivo opisati na način, kot je predviden v petem odstavku 68. člena ZJN-3. Te navedbe morajo vsebovati tudi besedi »ali enakovredni«.

Iz določil razpisne dokumentacije sicer izhaja (kot že navedeno v tej obrazložitvi), da je naročnik pri vseh štirih spornih postavkah, poleg referenčnih, dopustil tudi ponudbo enakovrednih produktov. Vendar pa je obenem potrebno opozoriti, da načelo transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) zahteva, da so vse naročnikove zahteve v razpisni dokumentaciji določene jasno, natančno in nedvoumno oziroma tako, da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako, ter da lahko naročnik učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo njegovim zahtevam. Naročnikova dolžnost je, da pripravi razpisno dokumentacijo, ki je jasna in nedvoumna in ne dopušča različnih razlag, ki lahko vodijo v predložitev ponudb z različno ponudbeno vsebino in možnost arbitrarnega odločanja naročnika ter s tem povezano neenakopravno obravnavo ponudb. Še zlasti je to pomembno v delu, ki se nanaša na opis predmeta javnega naročila, saj je jasna in konkretna določitev predmeta javnega naročila bistven predpogoj za uspešno izvedbo postopka javnega naročila in spoštovanje temeljnih načel javnega naročanja, predvsem pa vpliva tudi za odločitev zainteresiranih gospodarskih subjektov o tem, ali bodo ponudbo sploh oddali ter kakšna bo njihova vsebina (npr. katere in kakšne produkte bodo ponudili).

Navedeno velja še toliko bolj v obravnavanem primeru, saj je edino merilo za izbiro najugodnejšega ponudnika zgolj najnižja cena (4. točka Povabila k oddaji ponudbe), zato nabor ponujenih (referenčnih ali ekvivalentnih) izdelkov odločilno vpliva na izbiro najugodnejšega ponudnika. S tem v zvezi je utemeljen tudi vlagateljev pomislek, da bi tudi on »lahko ponudil ekvivalente, ki so slabši in posledično cenejši nadomestek za referenčne proizvode« (pregled obeh ponudb pokaže, da je izbrani ponudnik od skupno 55 razpisanih olj in masti ponudil le dobro četrtino referenčnih artiklov, vlagatelj pa več kot polovico). Poleg tega predstavljajo lastnosti, ki jih kot sporne zatrjuje vlagatelj, značilnosti, ki jih je mogoče izraziti vsaj opisno (bodisi v smislu zahtev, ki se nanašajo na funkcionalnost posameznega produkta oziroma na njegovo pričakovano uporabo, bodisi z navedbo tistih kemijskih lastnosti, ki so za naročnika bistvene …) in torej tudi drugače, kot le s sklicevanjem na točno določen izdelek. Z navedenim se (vsaj posredno) strinja tudi naročnik, saj bi moralo (kot navaja v sklepu, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo) razpisano blago izpolnjevati vsaj tiste lastnosti, ki dosegajo njegov osnovni in pričakovani namen oziroma funkcijo. Poleg tega je iz sklepa, s katerim je naročnik odločil o zahtevku za revizijo, mogoče tudi (vsaj) v grobem razbrati, katere lastnosti spornih maziv so zanj bistvene.

V konkretnem primeru je torej naročnik po oceni Državne revizijske komisije pripravil razpisno dokumentacijo, ki ponudnikom ni omogočila, da pripravijo dopustne in medsebojno primerljive ponudbe v delu, ki se nanaša na ponujeni predmet v vseh štirih spornih postavkah. Na navedeno kažeta tudi prejeti ponudbi, saj je vlagatelj v vseh štirih postavkah ponudil referenčne izdelke, izbrani ponudnik pa druge produkte, za katere trdi, da so ekvivalentni razpisanim. Vendar pa razpisna dokumentacija ne daje podlage za ugotovitev, ali je (s strani izbranega ponudnika) ponujeno sporno blago enakovredno referenčnemu, saj iz nje ni mogoče ugotoviti, na kakšen način je potrebno uporabiti kriterij enakovrednosti pri presoji karakteristik ponujenih ekvivalentov.

Poleg tega naročnik v konkretnem primeru pri presoji ponudbe izbranega ponudnika očitno ni presojal enakovrednosti ponujenih ekvivalentov, pač pa je zgolj ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika dopustna, ter da je bila izbrana zaradi najnižje cene. Navedeno izhaja tako iz Poročila in odločitve o izboru izvajalca blaga, št. JPE-LOG-327/16 z dne 10.11.2016, kakor tudi iz (izpodbijane) Odločitve o oddaji javnega naročila, št. JPE-LOG-327/16 z dne 15.11.2016. Z enakovrednostjo spornih artiklov se je naročnik, kot že izhaja iz te obrazložitve, ukvarjal šele tekom predrevizijskega postopka, pri čemer je odgovornost za pravilno razumevanje enakovrednosti referenčnih in ekvivalentnih artiklov prevalil na ponudnike. Kot je namreč navedel v sklepu, s katerim je odločil o vlagateljevem zahtevku za revizijo, »bi moralo biti ponudnikom (kot poznavalcem predmeta javnega naročila) znano, kakšna je običajna in normalna raba naročenega blaga in bi zato morali vedeti, katere lastnosti so za naročnika bistvene, oziroma da gre v tem primeru za lastnosti, ki so v povezavi s predmetom javnega naročila in namenom, ki ga naročnik zasleduje, same po sebi umevne in posledično pričakovane«. Poleg tega je naročnik vse konkretne očitke vlagatelja v zvezi s tem (očitke, ki se nanašajo npr. na vsebnost PTFE, na standarde in podobno) zavrnil s pavšalno ugotovitvijo, da takšnih zahtev v razpisni dokumentaciji pač ni postavil.

Ker je torej naročnik zahteval enakovredno blago referenčnemu, ki ga je v razpisni dokumentaciji opredelil le z navedbo proizvajalca in tipa, v konkretnem primeru brez naknadne (in arbitrarne) odločitve o tem, na kakšen način in glede katerih lastnosti je potrebno presojati enakovrednost ekvivalentnega blaga, ni mogoče ugotoviti, ali je ponudba izbranega ponudnika dopustna. Ker opisanih pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti drugače kot z razveljavitvijo celotnega postopka oddaje javnega naročila, je Državna revizijska komisija skladno s pooblastilom iz drugega odstavka 39. člena ZPVPJN odločila, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa. Ugotovljena pomanjkljivost se nanaša na bistvene dele dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, to je na tehnične specifikacije predmeta naročila, ter odločilno vpliva na primerljivost prejetih ponudb in posledično (ne)zmožnost enakopravne obravnave ponudnikov.

Upoštevaje tretji odstavek 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročnika napotuje, da naj, v kolikor se bo odločil za ponovno izvedbo postopka oddaje predmetnega javnega naročila, tega izvede ob upoštevanju določb ZJN-3 in ugotovitev Državne revizijske komisije iz te odločitve. Zlasti naj naročnik v tem primeru na pregleden način in skladno z 68. členom ZJN 3 določi jasne in nedvoumne tehnične specifikacije predmeta naročila, ki bodo ponudnikom omogočale pripravo dopustnih in medsebojno primerljivih ponudb, naročniku pa enakopravno obravnavo ponudnikov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Odločitev o stroških vlagatelja temelji na tretjem odstavku 70. člena ZPVPJN. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, je odločila, da je naročnik dolžan vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v postopku pravnega varstva. Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala vse priglašene stroške, oziroma strošek plačane takse v višini 1.000,00 EUR. Naročnik je vlagatelju priznane stroške v višini 1.000,00 EUR dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 16.01.2017



predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije










Vročiti:

- Energetika Ljubljana d.o.o., Verovškova ulica 62, Ljubljana,
- Petrol, Slovenska energetska družba d.d., Dunajska cesta 50, Ljubljana,
- M&M INTERCOM d.o.o., Letališka cesta 33 f, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana.

Vložiti:

- v spis zadeve, tu.

Natisni stran