Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-241/2016 Nuklearna elektrarna Krško, d.o.o.

    Številka: 018-241/2016-5
    Datum sprejema: 9. 1. 2017

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku pravnega varstva glede oddaje naročila »Izvedba gradbene sanacije hladilnega stolpa 2 ter najem delovne sile za pomoč pri demontaži in montaži strojne opreme hladilnega stolpa 2« (v nadaljevanju: naročilo) in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj MAP-TRADE, d. o. o., Špindlerjeva ulica 2C, Slovenska Bistrica (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa odvetnik mag. Franci Kodela, Na Trati 11, Ljubljana – Šentvid, zoper ravnanje naročnika NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO, d. o. o., Vrbina 12, Krško (v nadaljevanju: naročnik), dne 9. 1. 2017

    odločila:

    1. Vlagateljev zahtevek za revizijo, ev. št.: 21/16-KF, z dne 14. 11. 2016, se zavrne.

    2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

    Obrazložitev:




    Številka: 018-241/2016-5
    Naročnik je dne 24. 8. 2015 sprejel »SKLEP O ZAČETKU POSTOPKA ODDAJE JAVNEGA NAROČILA IN IMENOVANJU STROKOVNE KOMISIJE«, številka 107/15, obvestilo o naročilu za oddajo predmetnega naročila po postopku s pogajanji po predhodni objavi pa je bilo dne 29. 12. 2015 (s številko objave JN9170/2015) objavljeno na Portalu javnih naročil in dne 31. 12. 2015 (s številko dokumenta 462406) v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2015/S 253.

    Naročnik je dne 4. 5. 2016 sprejel »ODLOČITEV O ODDAJI NAROČILA št. JN9170/2015«, zoper katero je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo, z dne 18. 5. 2016, kateremu je Državna revizijska komisija s sklepom, številka 018-104/2016-6, z dne 29. 8. 2016, ugodila tako, da je razveljavila odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz omenjenega naročnikovega dokumenta, obenem pa je naročniku naložila, da je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva.

    Naročnik je v nadaljevanju postopka oddaje zadevnega naročila sprejel (novo) »ODLOČITEV O ODDAJI NAROČILA št. JN9170/2015«, z dne 5. 10. 2016 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katere izhaja, da se predmetno naročilo (ponovno) odda ponudniku »CPG d.d., Industrijska cesta 2, Kromberk, 5000 Nova Gorica«, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

    Odločitev o oddaji zadevnega naročila je bila vlagatelju vročena dne 7. 10. 2016, vlagatelj pa je dne 14. 11. 2016 na pošto priporočeno (s povratnico) oddal zahtevek za revizijo, ev. št.: 21/16-KF, z dne 14. 11. 2016, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj Državni revizijski komisiji predlaga, naj zahtevku za revizijo ugodi (in razveljavi odločitev o oddaji naročila, naročniku pa naloži, da mu povrne stroške postopka). Vlagatelj svoj zahtevek za revizijo vlaga zaradi tega, ker naj bi izbrani ponudnik z nobeno od referenc ne izpolnjeval referenčnega pogoja v vsebini, kot je določen »v točki 33.1« Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, pa tudi zaradi domnevnega neizpolnjevanja pogoja glede registracije izbranega ponudnika za izvedbo zadevnega naročila. V zvezi z referenčnimi deli, izvedenimi na čistilni napravi Nova Gorica, vlagatelj zatrjuje zlasti, da pri njih »ni nobene sanacije in rekonstrukcije, temveč gre za čisto novogradnjo«, da so bila dela izvedena nesolidno (s konstrukcijsko napako – torej neuspešno), v nasprotju s pozitivno zakonodajo in z zamudo, da pri zadevnih referenčnih delih po vsebini ne gre za istovrstno oziroma podobno sanacijo, kot je zahtevana v pogoju, določenem »v točki 33.1« Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, da dela niso bila prevzeta, da so dokumenti prirejeni, pa tudi, da sanacije ni izvajal izbrani ponudnik, temveč gospodarski subjekt P. (na podlagi 67. člena ZPVPJN firmo na začetno črko okrajšala Državna revizijska komisija).

    Naročnik je dne 22. 11. 2016 prejel »Izjasnitev o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo«, z dne 21. 11. 2016 (v nadaljevanju: izjasnitev o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo). V tej vlogi se izbrani ponudnik izjasnjuje o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo in Državni revizijski komisiji predlaga, da »ugotovi, da so navedbe vlagatelja v celoti neutemeljene in nedokazane in da zahtevek za revizijo posledično zavrne«. Izbrani ponudnik pri tem posebej izpostavlja, da vlagatelj referenčno potrdilo »na obrazcu št. 7« […] »ignorira v celotnem zahtevku za revizijo, medtem ko« sam »poudarja, da je predmetna izjava ključnega pomena«.

    Naročnik je dne 29. 11. 2016 sprejel »ODLOČITEV O ZAHTEVKU ZA REVIZIJO«, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil, obenem pa je zavrnil tudi zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V odločitvi o zahtevku za revizijo naročnik najprej izpostavlja vsebine zahtevka za revizijo, glede katerih je vlagatelj (upoštevaje 16. člen ZPVPJN) prekludiran, navaja pomen in posledice prekluzije, obenem pa se sklicuje na sklep Državne revizijske komisije, številka 018-104/2016-6. Naročnik zavrača vsa vlagateljeva zatrjevanja, da izbrani ponudnik z vsebino del, kot izhajajo iz Obrazca številka 7, ki je priloga vloge »Odgovor na poziv z dne 1. 9. 2016 za dopolnitev ponudbe«, z dne 15. 9. 2016, ni zadostil zahtevam referenčnega pogoja, kot je določen v točki 33.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, zavrača pa tudi vlagateljeva zatrjevanja, da so dokumenti prirejeni. Naročnik pri tem poudarja, da je zanj »pomembno zgolj to, da ponudniki razpolagajo z referenco, da so podobna dela v preteklosti že izvajali in da so bila ta dela uspešno izvedena«, obenem pa zaključuje, da »je pridobil dokazilo, ki ga je zahteval v razpisni dokumentaciji, in sicer referenčno potrdilo. Drugega dokaza v zvezi z referenčnim pogojem pa« […] »ni zahteval, zaradi česar je« izbrani ponudnik »referenčni pogoj izkazal, razen če bi vlagatelj v revizijskem zahtevku dokazal nasprotno, česar pa ni dokazal«.

    Naročnik je z dopisom z dne 2. 12. 2016, ki ga je Državna revizijska komisija prejela istega dne, odstopil dokumentacijo o oddaji tega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka v zvezi s postopkom oddaje zadevnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

    Državna revizijska komisija je dne 9. 12. 2016 prejela vlagateljev »ODGOVOR NA ODLOČITEV NAROČNIKA O ZAVRNITVI ZAHTEVKA ZA REVIZIJO«, ev. št.: 21/16-KF, z dne 8. 12. 2016 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo). V tej vlogi vlagatelj vztraja pri vloženem zahtevku za revizijo, ponavlja nekatere vsebine, kot izhajajo iz zahtevka za revizijo, obenem pa se opredeljuje do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo.

    Državna revizijska komisija je dne 15. 12. 2016 prejela še »PRV[O] PRIPRAVLJALN[O] VLOG[O] NAROČNIKA«, z dne 14. 12. 2016. V zadevni vlogi naročnik podaja zlasti svoje videnje materialno pravnih vprašanj prekluzije, na kratko pa se opredeljuje tudi do nekaterih zatrjevanj vlagatelja v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo.

    Po proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje tega naročila in predrevizijski postopek postopka oddaje naročila, po proučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, pa tudi po proučitvi predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

    Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je (kot izhaja iz odločitve o oddaji naročila) v postopku oddaje zadevnega naročila naročnik prejel štiri pravočasne ponudbe, od katerih je tri označil za popolne, med njimi tudi ponudbi vlagatelja in izbranega ponudnika. Po prejemu končnih ponudb je bila ponudba vlagatelja ob upoštevanju najnižje cene kot merila za izbiro ponudbe uvrščena na drugo mesto, neposredno za ponudbo izbranega ponudnika.

    Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je naročnik s tem, ko je ugotovil popolnost ponudbe izbranega ponudnika, kršil določbe Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJNVETPS). Po zatrjevanju vlagatelja namreč izbrani ponudnik (z nobeno od priglašenih referenc) ne izpolnjuje pogoja v vsebini, kot je določen »v točki 33.1« Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe.

    V zvezi z navedenim Državna revizijska komisija izpostavlja, da je že v svojem sklepu številka 018-104/2016-6, z dne 29. 8. 2016 (v nadaljevanju: sklepu številka 018-104/2016-6), s katerim je odločala o prvem vlagateljevem zahtevku za revizijo, ugotovila (med drugim), da »iz ponudbe in pojasnil izbranega ponudnika nesporno izhaja, da v okviru osnovnega posla "Gradnja čistilne naprave Nova Gorica" sanacijska dela niso bila izvedena«, pa tudi, da »so bila sanacijska dela izvedena v povezavi s tem osnovnim poslom, a jih je potrebno šteti kot samostojen posel«. V kontekstu, kot izhaja iz izpostavljenega sklepa Državne revizijske komisije, tako »priglašena referenca "Gradnja čistilne naprave Nova Gorica" ne more šteti za ustrezno« (vse predzadnji odstavek na strani 15). V istem sklepu je Državna revizijska komisija še zapisala, da »[i]zvedbo sanacijskih del, njihov obseg, vsebino, datum dokončanja in vrednost izvedenih del, lahko potrdi le dejanski naročnik teh del, v konkretnem primeru glavni izvajalec gradnje čistilne naprave, ki je izvedbo sanacije neustrezne vodotesnosti poveril izbranemu ponudniku«.

    Po proučitvi dokumentacije postopka oddaje zadevnega naročila je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik po prejemu sklepa številka 018-104/2016-6 izbranega ponudnika s pozivom z dne 1. 9. 2016 (s sklicevanjem na sklep številka 018-104/2016-6) pozval, da »svojo ponudbo dopolni na način, da predloži nove reference«, dopolnitev ponudbe pa predloži »v skladu z zgornjimi navodili«. Izbrani ponudnik je v posledici omenjenega poziva naročniku posredoval »Odgovor na poziv z dne 1. 9. 2016 za dopolnitev ponudbe«, z dne 15. 9. 2016 (v nadaljevanju: vloga z dne 15. 9. 2016), nov izpolnjen, podpisan in žigosan »Obrazec št. 6« »REFERENCE PONUDNIKA«, pa tudi nov izpolnjen, podpisan in žigosan »Obrazec št. 7« »VZOREC REFERENČNEGA POTRDILA«, na katerem je v rubriki »Naziv (naročnika oz. investitorja del)« naveden gospodarski subjekt O., podružnica Ljubljana (na podlagi 67. člena ZPVPJN firmo na začetno črko okrajšala Državna revizijska komisija; Obrazec številka 7 v nadaljevanju: referenčno potrdilo O.).

    Iz odločitve o oddaji naročila izhaja, da naročnik svojo ugotovitev o popolnosti ponudbe izbranega ponudnika utemeljuje v prvi vrsti s podatki reference, kot izhajajo iz referenčnega potrdila O., zato je Državna revizijska komisija v nadaljevanju najprej odločala o delu zahtevka za revizijo, ki se nanaša na zatrjevanje kršitev naročnika, povezanih z zadevno referenco (torej z referenco za »sanacijska dela izvedena v povezavi« z »osnovnim poslom,« ki »jih je potrebno šteti kot samostojen posel«). Ker je Državna revizijska komisija, kot je bilo to izpostavljeno doslej, že v svojem sklepu številka 018-104/2016-6 ugotovila (med drugim), da »iz ponudbe in pojasnil izbranega ponudnika nesporno izhaja, da v okviru osnovnega posla "Gradnja čistilne naprave Nova Gorica" sanacijska dela niso bila izvedena«, naročnik pa je v točki 33.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe določil pogoj, da je ponudnik »uspešno izvedel najmanj eno (1) istovrstno oz. podobno sanacijo na armiranobetonskem - hidromehanskem objektu v vrednosti 600.000 EUR (brez DDV) ali več«, v nadaljevanju ni odločala o vsebinah zahtevka za revizijo, v katerih vlagatelj zatrjuje kršitve naročnika, vezane na »osnovn[i] pos[el] "Gradnja čistilne naprave Nova Gorica"«, niti iz predstavljenega razloga ni izvedla dokazov, katerih izvedbo vlagatelj predlaga v zvezi s tem. Vlagatelj tudi sam v zahtevku za revizijo zatrjuje, da »naj bi kot ustrezno in primerno referenco pri izbranemu ponudniku« naročnik »upošteval referenčno potrdilo za "Sanacijo čistilne naprave Nova Gorica"« referenčnega naročnika O..

    V zvezi z referenco, kot izhaja iz referenčnega potrdila O., vlagatelj zatrjuje, da »[p]rv[e] sanacij[e]« […] »ni izvajala družba CPG d.d., temveč družba« P., »kateri je družba CPG d.d. v smislu naročnika, naročila sanacijo«.

    V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz Obrazca številka 7, ki je priloga vloge z dne 15. 9. 2016, prepričljivo izhaja, da je sanacijska dela na bazenskih konstrukcijah čistilne naprave Nova Gorica (glede bazenov, ki so v tem obrazcu našteti) izvedel izbrani ponudnik. Izjava gospodarskega subjekta O. je namreč dana pod kazensko in materialno odgovornostjo, v njej pa je zapisano tudi, da so bila dela opravljena pravočasno, strokovno, kvalitetno in v skladu z določili pogodbe. Je pa Državna revizijska komisija vsebino omenjene izjave v nadaljevanju razlagala v skladu z zatrjevanjem izbranega ponudnika v izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo, po katerem je dela v zvezi z referenco, kot izhaja iz referenčnega potrdila O., izvajal »izbrani ponudnik delno z lastnimi kapacitetami, del posla pa je oddal v izvedbo brez nabave materiala podizvajalcu« P., pri čemer je »izbrani ponudnik dobavil vse potrebne materiale neposredno s strani dobavitelja SIKA, izvedel vse odre, injektiranje in podobna dela, podizvajalec« P. »pa je s svojimi kooperanti izvedel zgolj premaze«. Vlagatelj sam zatrjuje, da je pri »[p]rv[i] sanacij[i]« […] »družba CPG d.d. v smislu naročnika, naročila sanacijo« gospodarskemu subjektu P., obenem pa (s predlaganimi dokazi) ni prepričljivo dokazal nasprotnega, to je, da »[p]rv[e] sanacij[e]« (v obsegu, ki ga v izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo zatrjuje izbrani ponudnik) »ni izvajala družba CPG d.d.«, niti tega, da je »navedeni izvajalec« […] »izvajal sanacijo le enega od bazenov«. Priloge številka 13, 14 in 15 zahtevka za revizijo so namreč vezane na »osnovn[i] pos[el] "Gradnja čistilne naprave Nova Gorica"«. Iz priloge številka 16 zahtevka za revizijo, ki predstavlja dnevno poročilo številka 1 dnevnega lista Gradbenega dnevnika za dan 19. 1. 2016, sicer res izhaja, da je kot izvajalec del naveden gospodarski subjekt P., vendar pa zadevno dejstvo ni v nasprotju z zatrjevanjem izbranega ponudnika, po katerem je »del posla« […] »oddal v izvedbo brez nabave materiala podizvajalcu« P., ki »je s svojimi kooperanti izvedel zgolj premaze«. Vsebina priloge številka 16 se tako nanaša prav na premaze bazena, poleg tega pa je v njej oseba, zadolžena za nadzor, dne 21. 1. 2016 zapisala, da po pregledu zaključenih del (membranskih bazenov jug, bazen številka 2) ugotavlja, da je izvajalec uspešno zaključil sanacijo bazena. Priloga številka 17 zahtevka za revizijo sicer dokazuje, da ima gospodarski subjekt P. na svoji spletni strani objavljeno referenco »Centralna čistilna naprava Nova Gorica, Slovenija«, »Sistem: Sanacija in tesnjenje betonskih površin«, »Čas: november 2015-januar 2016«, vendar pa to ne nasprotuje citiranim zatrjevanjem izbranega ponudnika, po katerih je podizvajalec P. »s svojimi kooperanti izvedel zgolj premaze«. Poleg tega iz priloge številka 17 ne izhaja zapis, v katerem bi bilo navedeno, da je gospodarski subjekt P. izvedel prav vsa dela v okviru referenčnega dela »Centralna čistilna naprava Nova Gorica, Slovenija«, »Sistem: Sanacija in tesnjenje betonskih površin«, niti (morebitni) zapis, v katerem bi bilo navedeno, da je gospodarski subjekt P. v okviru referenčnega dela »Centralna čistilna naprava Nova Gorica, Slovenija«, »Sistem: Sanacija in tesnjenje betonskih površin«, »dobavil vse potrebne materiale neposredno s strani dobavitelja SIKA, izvedel vse odre, injektiranje in podobna dela«. Na to, da naj bi »[p]rv[o] sanacij[o]« (v obsegu, ki ga v izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo zatrjuje izbrani ponudnik) »izvajala družba CPG d.d.«, vsaj posredno nakazuje tudi zapis gospodarskega subjekta O. v prilogi številka 7 zahtevka za revizijo, ki se (v navezavi na objekt »CČN Nova Gorica«) glasi: »vam sporočamo, da bomo od našega podizvajalca CPG d.d. zahtevali celovito sanacijo bazenov bioloških reaktorjev z ustrezno garancijo«. Poleg tega se v dokumentaciji, ki jo je naročnik odstopil Državni revizijski komisiji, nahaja tudi izjava gospodarskega subjekta O., z dne 8. 6. 2016, z vsebino: »We hereby confirm that the company CPG, d.d. successfully performed reconstruction works on the wastewater treatment plant in Nova Gorica, according to our order« ter »The payment of works is compensated with the payment of minor and excessive quantities of works and additional works on the Contract«. Ob tem ne gre prezreti niti zatrjevanja izbranega ponudnika, da v primeru, če bi gospodarski subjekt O. menil, da »sanacijska dela sodijo v okvir prvotne pogodbe za izgradnjo čistilne naprave,« […] »izbranemu ponudniku ne bi prizna[l] vrednosti kompenzacije izvedenih sanacijskih del v višini«, kot izhaja iz Obrazca številka 7, ki je priloga vloge z dne 15. 9. 2016. Ostale priloge v vsebini »[k]ot do sedaj« (rubrika »Dokaz:« na strani 10 zahtevka za revizijo) niso pravno relevantne za odločitev o zadevnem delu zahtevka za revizijo. Glede na navedeno vlagatelj v zahtevku za revizijo ni prepričljivo dokazal, da »družba CPG d.d. ni izvajala nobenih sanacijskih del, saj je ta dela opravil izvajalec« P..

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo (s predlaganimi dokazi) ni prepričljivo dokazal svojega zatrjevanja, da se je »[p]rva sanacija« […] »izvajala od 19.01.2016 do 21.01.2016«. Vlagatelj namreč že sam v nadaljevanju zahtevka za revizijo zatrjuje, da je bil »prvi del sanacije« izveden »od novembra 2015 do januarja 2016«, to pa približno sovpada z obdobjem izvedbe sanacijskih del, kot izhaja iz vsebine Obrazca številka 7 referenčnega naročnika O. Zaključka, da se je »[p]rva sanacija« […] »izvajala od 19.01.2016 do 21.01.2016«, prepričljivo ni mogoče napraviti niti na podlagi podatkov priloge številka 16 zahtevka za revizijo, saj ta predstavlja zgolj dnevno poročilo številka 1 za en dan (19. 1. 2016) in za en bazen, v njegovi posledici pa ni mogoče zaključiti, koliko ostalih dni so se sanacijska dela (premazi na zadevnem bazenu) izvajala (prej ali po tem), na katerih bazenih so se izvajala in kdo jih je izvajal. Citiranega zatrjevanja ne dokazujejo niti priloge številka 13, 14, 15, 16 in 17 zahtevka za revizijo. Tudi v primeru, če bi bilo dejansko ugotovljeno, da se je »[p]rva sanacija« […] »izvajala od 19.01.2016 do 21.01.2016«, to še vedno ne bi pomenilo, da dela niso bila izvedena v referenčnem obdobju zadnjih petih let pred rokom za oddajo ponudb (primerjaj točko 33.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, pa tudi vprašanja gospodarskih subjektov in odgovore naročnika »Datum objave: 14.01.2016 07:04«, »Datum objave: 15.01.2016 06:50« in »Datum objave: 20.01.2016 13:43«, objavljene na Portalu javnih naročil). Ostale priloge v vsebini »[k]ot do sedaj« (rubrika »Dokaz:« na strani 10 zahtevka za revizijo) niso pravno relevantne za odločitev o izpostavljenem delu zahtevka za revizijo (glede obdobja izvedbe del). Predstavljenih zaključkov v ničemer ne spreminja sklicevanje vlagatelja na dela, ki so se »kasneje nadaljevala še vse do najkasneje junija 2016«, saj ta dela niso »predmet reference za potrebe NEK« (zadnji odstavek na šesti strani izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo). Predstavljeni zaključek potrjuje tudi obdobje izvedbe del, kot je navedeno v Obrazcu številka 7, ki je priloga vloge z dne 15. 9. 2016. Upoštevaje navedeno (tudi v zvezi z ugotovitvami v prejšnjem odstavku obrazložitve zadevne odločitve) Državna revizijska komisija v nadaljevanju tudi ni odločala o zatrjevanju vlagatelja, da so gospodarskemu subjektu P. pri »izvedbi sanacije v mesecu maj – junij 2016 pomagali delavci družbe« B. (na podlagi 67. člena ZPVPJN firmo na začetno črko okrajšala Državna revizijska komisija) kot »najeta delovna sila«, niti v posledici ni izvedla dokaznih predlogov v zvezi s tem.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo ni prepričljivo dokazal niti svojega zatrjevanja o spornosti »popisa, ki je priložen« dokumentu »REFERENCA O O IZVEDENEM DELU«, z dne 5. 4. 2016, ki predstavlja izjavo osebe M. G., ki jo je (kot odgovorni pooblaščeni predstavnik naročnika Mestna občina Nova Gorica po pogodbi številka 354-22/2007-136, z dne 27. 12. 2013) podpisala (in za vsebino katere odgovarja v skladu s pozitivno zakonodajo), priloženi »popis«, kot ga imenuje vlagatelj, žigosan in parafiran s strani izbranega ponudnika, pa prav tako predstavlja njegovo izjavo (za katero odgovarja v skladu s pozitivno zakonodajo). Vlagatelj pri tem ni ustrezno dokazal niti, da bi v primeru, če bi izbrani ponudnik predložil »končni obračun«, ta moral biti nižji od »vrednosti 600.000 EUR (brez DDV)«. Zaključka, da je na Obrazcu številka 7 (referenčnem potrdilu O.) znesek »zgolj prirejen zahtevi v razpisni dokumentaciji NEK d.o.o.«, pa tudi ne dokazuje samo dejstvo (ki sicer tudi ni ustrezno dokazano), da gospodarski subjekt O. »družbi CPG d.d. nobene sanacije ali rekonstrukcije ni plača[l]«. Podatek o tem, da opravljeno delo (še) ni bilo plačano (tudi v primeru, če bi se dejansko ugotovilo, da omenjeno zatrjevanje vlagatelja drži), ne dokazuje (kar avtomatično in praviloma), da delo ni bilo opravljeno, temveč je neplačilo lahko posledica različnih razlogov ter okoliščin na trgu, tudi plačilne nesposobnosti gospodarskega subjekta, lahko pa je plačilo zgolj odloženo ali je predmet pobota, kompenzacije in podobno.

    Kot bistvenega ne gre prezreti dejstva, da je naročnik kot dokaz, s katerim se izpolnjevanje pogoja, določenega v točki 33.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, dokazuje, zahteval zgolj podpisan in izpolnjen Obrazec številka 6 ter »referenčna potrdila, podpisana in izpolnjena s strani Naročnika oz. Investitorja referenčnih del (Obrazec št. 7)«. Dosedanjih zaključkov ne spreminja niti zatrjevanje vlagatelja, da »sporni referenci ni priložene nobene izvajalske pogodbe, izjave o dokončanju sanacijskih del, izjave odprave vseh pomanjkljivostih ter izdane odločbe o uporabnem dovoljenju«. Iz vsebine Obrazca številka 7, ki je priloga vloge z dne 15. 9. 2016, po drugi strani prepričljivo izhaja, da so bila sanacijska dela na bazenskih konstrukcijah čistilne naprave Nova Gorica (glede bazenov, ki so v zadevnem obrazcu našteti) opravljena pravočasno, strokovno, kvalitetno in v skladu z določili pogodbe (izjava gospodarskega subjekta O. je podana pod kazensko in materialno odgovornostjo), vlagatelj pa v zahtevku za revizijo (s predlaganimi in izvedenimi dokazi, čeprav je trditveno in dokazno breme na njem – primerjaj 5. in 6. točko prvega odstavka 15. člena ZPVPJN) ni prepričljivo dokazal svojega zatrjevanja, da iz dokumentacije ne izhaja, da »bi bila sanacija sploh uspešna in dejansko dosežena vodotesnost«.

    Ker je naročnik referenčni pogoj, določen v točki 33.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, zapisal zelo splošno, to je z uporabo terminov »istovrstn[a] oz. podobn[a] sanacij[a] na armiranobetonskem - hidromehanskem objektu«, pri tem pa ni določil, ob upoštevanju katerih postavk bo presojal, ali gre za »istovrstno oz. podobno sanacijo«, vlagatelju ni slediti niti v njegovem zatrjevanju, da »v sporni referenci nikakor ne gre za istovrstna ali primerljiva dela, kot jih je v pogoju navedel naročnik«. Državna revizijska komisija je že v številnih svojih odločitvah zapisala, da od ponudnikov ni mogoče zahtevati več oziroma drugače, kot je od njih zahtevala vnaprej pripravljena razpisna dokumentacija, v fazi pregledovanja ponudb pa je potrebno kot ustrezno šteti vsako ponudbo, ki zahteve naročnika izpolnjuje po katerikoli od njenih možnih razlag.

    Reference, kot izhaja iz referenčnega potrdila O., tudi ni označiti in upoštevati zgolj v pomenu opredelitve namena del, to je kot »odpravo napake«, pač pa jo je označiti in upoštevati po vsebini del, to je kot dejansko izvedbo (sanacijskih) del. Poleg tega iz razpisne dokumentacije tudi sicer ne izhaja zapis, po katerem (referenčnih) del, ki po vlagateljevem stališču predstavljajo »odpravo napake«, naročnik ne bo priznal z namenom dokazovanja izpolnjevanja referenčnega pogoja, določenega v točki 33.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe.

    Upoštevaje vse doslej navedeno vlagatelj iz razlogov, predstavljenih že doslej, ni prepričljivo dokazal (čeprav je trditveno in dokazno breme na njem – primerjaj 5. in 6. točko prvega odstavka 15. člena ZPVPJN) niti svojega zatrjevanja, da »so vsi dokumenti, na podlagi katerih temelji domnevna upravičenost reference očitno prirejeni in zavajajoči«, svojega zatrjevanja, da ni izkazano, da »je bila sanacija dejansko opravljena« in »način sanacije«, niti svojega zatrjevanja, da gospodarski subjekt O. »nima nobenega pravnega in dejanskega upravičenja podeljevati reference podizvajalcem, saj s to referenco niti sama ne razpolaga in jo zadevno ne more podeljevati naprej«. Dejstvo, kdo je opravil sanacijo, je tudi sicer stvar trditvenega in dokaznega bremena vlagatelja (primerjaj 5. in 6. točko prvega odstavka 15. člena ZPVPJN), vlagatelj pa v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) iz razlogov, navedenih doslej, ni dokazal, da sanacije (kot jo imenuje vlagatelj) ni izvedel (tudi) izbrani ponudnik. Ob tem ne gre prezreti niti dejstva, da je Državna revizijska komisija že v sklepu številka 018-104/2016-6, s katerim je odločala o prvem vlagateljevem zahtevku za revizijo, zapisala (med drugim), da »[i]zvedbo sanacijskih del, njihov obseg, vsebino, datum dokončanja in vrednost izvedenih del, lahko potrdi le dejanski naročnik teh del, v konkretnem primeru glavni izvajalec gradnje čistilne naprave, ki je izvedbo sanacije neustrezne vodotesnosti poveril izbranemu ponudniku«.

    Dosedanjih zaključkov iz razlogov, pojasnjenih doslej, v ničemer ne spreminjajo niti dokazi, katerih izvedbo vlagatelj predlaga v rubriki »Dokaz:« na strani 13 zahtevka za revizijo, niti strokovna poročila, ki jih vlagatelj prilaga zahtevku za revizijo kot priloge številka 22, 23 in 24. Vsebinsko enako velja za priloge od številke 4 do 12, ki se v bistvu nanašajo na osnovni posel »Gradnja čistilne naprave Nova Gorica«, pa tudi za prilogo številka 2, ki poleg tega (podobno kot nekatere druge priloge) pretežno (po vsebini) predstavlja naziranja, ki spadajo v pristojnost Državne revizijske komisije.

    Na predstavljene ugotovitve in zaključke prav tako v ničemer ne vplivajo zatrjevanja vlagatelja, v katerih opozarja na to, da je izbrani ponudnik, vezano na »osnovn[i] pos[el] "Gradnja čistilne naprave Nova Gorica"«, zgradil »betonsk[e] bazen[e], ki so puščali« in vsebinsko enaka oziroma primerljiva zatrjevanja vlagatelja na drugih mestih zahtevka za revizijo. Kot izhaja že iz sklepa številka 018-104/2016-6 je namreč sanacijska dela, ki predstavljajo vsebino referenčnega potrdila O., in so bila izvedena »v povezavi« z »osnovnim poslom,« […] »šteti kot samostojen posel«, Državna revizijska komisija pa iz razlogov, pojasnjenih doslej, ni odločala o vsebinah zahtevka za revizijo, v katerih vlagatelj zatrjuje kršitve naročnika, vezane na »osnovn[i] pos[el] "Gradnja čistilne naprave Nova Gorica"«. Čeprav to v ničemer ne vpliva na dosedanje ugotovitve in zaključke Državne revizijske komisije, ob tem tudi sicer ne gre prezreti niti zapisa v dopisu številka SOČA/CČN/12600-69, z dne 2. 11. 2015, v katerem je zapisano, da »se pa strinjamo, da so lahko« […] »sistemski premazi betonskih površin za preprečevanje puščanja« […] »ustrezna rešitev, v kolikor se ugotovi, da je puščanje posledica razpok, ki jih je projektant v svojih izračunih predvideval kot dovoljene – mejne razpoke in niso posledica poddimenzioniranja betonske konstrukcije in armature, sprojektiranih na osnovi ustreznega (najneugodnejšega) obtežbenega primera«.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo, kot je bilo to izpostavljeno že doslej, zatrjuje, da je pri »[p]rv[i] sanacij[i]« […] »družba CPG d.d. v smislu naročnika, naročila sanacijo« gospodarskemu subjektu P., v posledici česar je šteti, da vlagatelj sam zatrjuje, da je gospodarski subjekt P. šteti za podizvajalca izbranega ponudnika pri »[p]rv[i] sanacij[i]«. Kot izhaja iz Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/2001 in sprem.) podjemnik v primeru, če iz pogodbe ali narave posla ne izhaja kaj drugega, ni dolžan osebno opraviti posla, tudi če posla ne opravi osebno, pa je podjemnik zanj še naprej odgovoren naročniku (629. člen). Podjemnik odgovarja za osebe, ki so po njegovem naročilu delale pri prevzetem poslu, kot da bi ga bil sam opravil (630. člen). Ker je podjemnik naročniku v celoti odgovoren za dobro in kvalitetno izvedbo posla, v fazi izvedbe prevzetega posla pa naročnik, četudi morda fizično sam ne izvede teh del, nad izvajalci (podjemnikom) nedvomno izvaja nadzor pred potrditvijo in prevzemom (ter plačilom) ustrezno opravljenih del, je mogoče šteti, da je njegova udeležba v poslu tako intenzivna, da je referenco mogoče pripisati (tudi) njemu (v konkretnem primeru torej izbranemu ponudniku).

    V posledici navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni prepričljivo dokazal, da
    – sanacijskih del, kot izhajajo iz Obrazca številka 7, ki je priloga vloge z dne 15. 9. 2016, kot reference ni priznati izbranemu ponudniku,
    – sanacijska dela, kot izhajajo iz Obrazca številka 7, ki je priloga vloge z dne 15. 9. 2016, niso bila izvedena v referenčnem obdobju zadnjih petih let pred rokom za oddajo ponudb,
    – sanacijska dela, kot izhajajo iz Obrazca številka 7, ki je priloga vloge z dne 15. 9. 2016, niso bila izvedena uspešno,
    – sanacijska dela, kot izhajajo iz Obrazca številka 7, ki je priloga vloge z dne 15. 9. 2016, ne predstavljajo istovrstne oziroma podobne sanacije »na armiranobetonskem - hidromehanskem objektu v vrednosti 600.000 EUR (brez DDV) ali več« (kot je bilo to zapisano že doslej je naročnik referenčni pogoj, določen v točki 33.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, zapisal zelo splošno, to je z uporabo terminov »istovrstn[a] oz. podobn[a] sanacij[a] na armiranobetonskem - hidromehanskem objektu«, pri čemer ni določil, ob upoštevanju katerih postavk bo presojal, ali gre za »istovrstno oz. podobno sanacijo«; poleg tega je na Obrazcu številka 6 in na Obrazcu številka 7 jasno zapisana (pogodbena) vrednost izvedenih del, ki znaša »641.335,28 EUR brez DDV«),
    – referenčna pogodba za sanacijska dela, kot izhajajo iz Obrazca številka 7, ki je priloga vloge z dne 15. 9. 2016, ni bila »zaključen[a] v pogodbeno predvidenem roku«,
    – je naročnik s tem, ko je ugotovil, da je izbrani ponudnik z referenco v vsebini, kot izhaja iz Obrazca številka 7, ki je priloga vloge z dne 15. 9. 2016, dokazal izpolnjevanje referenčnega pogoja, določenega v točki 33.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, kršil določbe razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega naročila oziroma določbe ZJNVETPS.

    Upoštevaje navedeno in v posledici dejstva, da je naročnik v referenčnem pogoju v vsebini, kot je zapisana v točki 33.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, zahteval, da je ponudnik »izvedel najmanj eno (1)« referenčno delo, Državna revizijska komisija v nadaljevanju (tudi ob upoštevanju načela hitrosti in učinkovitosti – 9. člen ZPVPJN) ni odločala o tem, ali je naročnik kršil določbe ZJNVETPS še iz katerega od ostalih razlogov, ki jih v zahtevku za revizijo zatrjuje vlagatelj (vlagatelj v zvezi s tem »prilaga dokazila in navaja razloge o neustreznosti referenc "Rekonstrukcija čistilne naprave Tolmin" in "Rekonstrukcija čistilne naprave Ig"«). Vsebinska presoja zahtevka za revizijo v teh delih namreč ne bi več vplivala na zadevno odločitev Državne revizijske komisije.

    Ker je vlagatelj v postopku oddaje zadevnega naročila že vložil zahtevek za revizijo (z dne 18. 5. 2016) in je bilo o njem s sklepom številka 018-104/2016-6 že odločeno, v pozneje vloženih zahtevkih v istem postopku oddaje naročila ne more več navajati drugih kršitev iz te faze postopka oddaje naročila, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane že ob vložitvi prvega zahtevka za revizijo (prvi odstavek 16. člena ZPVPJN). Vlagatelj v tokratnem zahtevku za revizijo zatrjuje tudi kršitev »IV. NEIZPOLNJEVANJE POGOJEV GLEDE REGISTRACIJE ZA IZVEDBO JAVNEGA NAROČILA«, katere v zahtevku za revizijo, z dne 18. 5. 2016, ni zatrjeval, pri čemer konkretizirano in podkrepljeno z dokazi niti v zahtevku za revizijo niti v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo ne izkazuje, da mu kršitev, zatrjevana v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo, ni bila ali mu ni morala biti znana že ob vložitvi zahtevka za revizijo, z dne 18. 5. 2016. Ob tem ni izpolnjen niti zakonski dejanski stan, da »naročnik ni upošteval odločitve Državne revizijske komisije ali če ponavlja isto kršitev« (prvi odstavek 16. člena ZPVPJN), zato Državna revizijska komisija o delu zahtevka za revizijo, naslovljenem »IV. NEIZPOLNJEVANJE POGOJEV GLEDE REGISTRACIJE ZA IZVEDBO JAVNEGA NAROČILA«, ni vsebinsko odločala.

    Upoštevaje vse doslej navedeno je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo na podlagi prve alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN kot neutemeljen zavrnila.

    V navezavi na zatrjevanja vlagatelja, da je izbrani ponudnik »naročnika zavestno zavajal s svojimi razlagami glede vsebin vseh treh referenc in prilagal lažne izjave, zaradi česar bi moral naročnik postopati po določilu 2. odstavka 81. člena ZJNVETPS in takšno ravnanje prijaviti Državni revizijski komisiji kot pristojnemu prekrškovnemu organu«, pa tudi v navezavi na zatrjevanja vlagatelja, v katerih v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo opozarja na domnevne neresnične izjave, Državna revizijska komisija pripominja, da o navedenih zatrjevanih domnevnih prekrških lahko odloča v postopkih na podlagi Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/2003, s sprem.), ne pa v revizijskem postopku postopka oddaje predmetnega naročila. Postopek o prekršku vodi in o njem odloča pooblaščena uradna oseba Državne revizijske komisije (drugi odstavek 105. člena ZJNVETPS).

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteva tudi, da mu naročnik povrne stroške postopka.

    Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem postopku ne v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija njegovo zahtevo za povrnitev stroškov na podlagi 70. člena ZPVPJN zavrnila.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    V Ljubljani, dne 9. 1. 2017


    Predsednica senata
    mag. Mateja Škabar,
    članica Državne revizijske komisije






















    Vročiti:
    – NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO, d. o. o., Vrbina 12, 8270 Krško
    – odvetnik mag. Franci Kodela, Na Trati 11, 1210 Ljubljana – Šentvid
    – CPG, d. d., Industrijska cesta 2, Kromberk, 5000 Nova Gorica
    – Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana

    Vložiti:
    – v spis zadeve, tu

    Natisni stran