018-224/2016 Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter mag. Mateje Škabar in Nine Velkavrh, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nabava rentgenskega angiografskega aparata s C-lokom za SB Novo mesto«, in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj MARK MEDICAL d.o.o., Partizanska cesta 109, Sežana, ki ga zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova ulica 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 3. 1. 2017

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila »Nabava rentgenskega angiografskega aparata s C-lokom za SB Novo mesto«, objavljen na portalu javnih naročil dne 8. 7. 2016, pod št. objave JN003599/2016-B01, in v Uradnem listu EU dne 9. 7. 2016, pod št. objave 2016/S 131-234707.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 20.500,83 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 8. 6. 2016 sprejel sklep št. 4300-10/2016-7 o začetku odprtega postopka oddaje javnega naročila »Nabava rentgenskega angiografskega aparata s C-lokom za SB Novo mesto«. Obvestilo o naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 8. 7. 2016, pod št. objave JN003599/2016-B01, in v Uradnem listu EU dne 9. 7. 2016, pod št. objave 2016/S 131-234707.

Naročnik je dne 4. 10. 2016 sprejel dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 4300-10/2016/39 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila). Iz te odločitve izhaja, da je predmetno naročilo kot najugodnejšemu oddal v izvedbo ponudniku SIEMENS Healthcare d.o.o., Letališka cesta 29C, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Odločitev je naročnik objavil na portalu javnih naročil dne 7. 10. 2016, pod št. objave JN003599/2016-ODL01.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 7. 10. 2016, zahteval vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika in vso ostalo spisovno dokumentacijo naročnika. Naročnik je vpogled omogočil dne 12. 10. 2016, potek pa dokumentiral z zapisnikom o vpogledu.

Naročnik je dne 18. 10. 2016 prejel vlagateljev predlog za spremembo odločitve o oddaji naročila (v nadaljevanju: dopis vlagatelja z dne 17. 10. 2016), v katerem je zatrjeval nedopustnost ponudbe izbranega ponudnika glede tehničnih lastnosti ponujene opreme.

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj pravočasno z vlogo z dne 19. 10. 2016, vložil zahtevek za revizijo, ki ga je naročnik prejel dne 20. 10. 2016. Vlagatelj je zaradi kršitev prvega in petega odstavka 89. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3), kot tudi zaradi kršitev določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila predlagal razveljavitev odločitve o oddaji naročila, ter povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Vlagatelj je kot prvo pomanjkljivost v ponudbi izbranega ponudnika zatrjeval neizpolnjevanje naročnikovih tehničnih zahtev glede injektorja kontrastnih sredstev. Navedel je, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, skupaj s spremembami in odgovori preko portala javnih naročil, postavil jasno zahtevo, da želi imeti sistem s senzorjem za detekcijo zraka na pacientovi linji za enkratno uporabo, ki se povezuje na kateter. Po opravljenem vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika je vlagatelj ugotovil, da ponujeni injektor postavljene naročnikove zahteve ne izpolnjuje, ter opozoril, da je bil izbrani ponudnik v tej zvezi s strani naročnika tekom pregleda in ocenjevanja njegove ponudbe tudi pozvan na pojasnilo: naročnika je v tej zvezi pri ponujenem injektorju zanimal podatek, ali ta ima senzor za detekcijo zraka, ki se namesti na potrošnem delu za enkratno uporabo (pacientovi liniji) in se povezuje s katetrom, zanimala pa ga je tudi točna lokacija njegove namestitve. Vlagatelj je zatrjeval, da mu izbrani ponudnik zahtevanega ni pojasnil, zaradi česar bi ga moral naročnik izključiti iz postopka. Vlagatelj je dalje zatrjeval, da iz (pojasnilu) priloženega prospekta ne izhaja zaključek, da ima ponujeni injektor senzor za detekcijo zraka nameščen na pacientovi liniji, ampak ga ima zadaj, za pacientovo linijo. Ker se je izbrani ponudnik izognil odgovoru na jasno postavljeno naročnikovo vprašanje glede lokacije namestitve senzorja, vlagatelj temu posledično zaključuje, da (1) izbrani ponudnik ni ponudil sistema s senzorjem za detekcijo zraka na pacientovi liniji za enkratno uporabo, kot tudi da (2) ni podal pojasnila v skladu z naročnikovo zahtevo, zaradi česar je njegova ponudba po vsebini nedopustna zaradi neizpolnjevanja tehničnih zahtev. Vlagatelj je kot drugo pomanjkljivost v ponudbi izbranega ponudnika zatrjeval neustreznost ponujene mize za pacienta, saj izbrani ponudnik v skladu z zahtevo iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni ponudil najmanj 100 kg zahtevane dodatne obremenitve mize v primeru oživljanja pacienta, ampak je ponudil dopustno dodatno obremenitev zgolj 60 kg, zaradi česar ponudba izbranega ponudnika tudi iz tega razloga ne ustreza tehničnim zahtevam predmetnega javnega naročila. Vlagatelj je za obe zatrjevani pomanjkljivosti predlagal izvedbo dokaza z izvedencem medicinske stroke.

O vloženem zahtevku za revizijo se je z vlogo z dne 26. 10. 2016 izjasnil tudi izbrani ponudnik. V vlogi se je opredelil do posameznih revizijskih očitkov, ter jih kot neutemeljene zavrnil. Izbrani ponudnik je najprej pojasnil tehnične značilnosti ponujenega injektorja kontrastnega sredstva, v nadaljevanju pa je zatrjeval tehnično ustreznost ponujenega detektorja zraka na injektorju kontrastnega sredstva, kot tudi tehnično ustreznost ponujene mize za pacienta, zaradi česar je predlagal, da se zahtevek za revizijo zavrne.

Naročnik je s sklepom, z dne 8. 11. 2016, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega, zavrnil pa je tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi je najprej pojasnil razloge, zakaj ocenjuje ponudbo izbranega ponudnika - v zvezi s senzorjem za detekcijo zraka - kot dopustno. Poudaril je, da mu je vlagatelj na portalu javnih naročil zastavil vprašanje »ali želi imeti« sistem, ki ima senzor za detekcijo zraka na pacientovi liniji za enkratno uporabo, ki se povezuje na kateter, kar pa jezikovno naročnik razume kot željo, ki jo je sicer potrdil, ne pa kot obvezo k temu, zato morebitna ponudnikova neizpolnitev v tej zvezi ne more biti razlog za izključitev njegove ponudbe. Vlagateljevo sklepanje, da ponujeni injektor izbranega ponudnika ne izpolnjuje tehničnih zahtev iz razloga, ker del pacientove linije omogoča večkratno uporabo, izpeljano na podlagi naročnikovega odgovora na zastavljeno vprašanje preko portala javnih naročil, je zavrnil kot napačno. Kot prvo je navedel razlog, da njegovega odgovora ni mogoče razumeti v smislu izključevanja drugačne tehnične rešitve, kot drugo pa zato, ker kljub temu da je senzor za detekcijo zraka pri izbranem ponudniku lociran na delu linije, ki ga je mogoče uporabiti do petkrat, je to dejstvo klinično nepomembno, saj gre pri obeh prejetih ponudbah za rešitev, da je senzor za detekcijo zraka lociran na delu linije, ki predstavlja potrošni material. Pri tem je upošteval, da pacientova linija pri vseh proizvajalcih velja kot potrošni material za enkratno uporabo. Pri izpostavljenem vprašanju in odgovoru nanj je kot bistven podatek označil dejstvo, v katerih delih pacientove linije je rešitev sposobna zaznati zračne mehurčke oziroma, kako zanesljivo tehnologija preprečuje tveganje vstopa zraka v pacienta. Navedeno mu je izbrani ponudnik pojasnil v odgovoru na njegovo zaprosilo, pri čemer izbrana rešitev omogoča spremljanje morebitnega vdora zraka v pacientovo linijo po njeni celotni dolžini. Dalje je navedel, da je podobno dejstvo ugotovil tudi pri vlagateljevi tehnični rešitvi torej, da je senzor za detekcijo zraka del aparata skozi katerega se pacientova linija napelje in ne del pacientove linije same, zaradi česar je zaključil, da je bila pri ponudbi vlagatelja in izbranega ponudnika v tem delu dosežena funkcionalnost v skladu z zahtevo iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik je zavrnil vlagateljeve navedbe, da mu izbrani ponudnik tekom postopka pojasnjevanja njegove ponudbe ni dal ustreznega pojasnila oziroma, da na njegova vprašanja ni odgovoril. Izbrani ponudnik mu je glede lokacije senzorja najprej pojasnil, da je ta nameščen na pacientovi liniji, in sicer kot del aparata, ter da zagotavlja detekcijo zraka na celotni pacientovi liniji, kar je dokazal s priloženo brošuro in dodatnimi pojasnili. Naročnik je zavrnil vlagateljeve navedbe, da ponujen sistem izbranega ponudnika ne izpolnjuje tehničnih zahtev, iz razloga, ker injektor nima senzorja za detekcijo zraka nameščenega na pacientovi liniji, ampak ga ima zadaj, za pacientovo linijo. Naročnik je pojasnil, da termin »pacientova linija« ni enoznačno opredeljen, saj se ta v stroki označuje kot celoten sistem cevk, ki vodijo dve tekočini (kontrastno sredstvo in fiziološko raztopino) od vira (t. j. vsebnika) do pacienta. Ponujena sistema cevk izbranega ponudnika in vlagatelja sta zasnovana podobno – sestavljena sta iz dveh delov, pri čemer zgornji del vodi od obeh vsebnikov do izhoda iz injektorja, spodnji del pa od izhoda iz injektorja do pacienta, pri čemer je detektor zraka pri obeh ponujenih sistemih lociran na enaki točki pacientove linije. Pojasnil je, da se tehnična rešitev izbranega ponudnika bistveno razlikuje od tehnične rešitve vlagatelja v tem, da omogoča menjavo zgornjega dela sistema cevk na pacientovi liniji na vsakih pet pacientov, pri vlagatelju pa pri vsakem pacientu, kar pa ni v nasprotju s postavljeno zahtevo. Kot razliko obeh ponujenih tehničnih rešitev je navedel, da se pri vlagatelju sistema cevk kontrastnega sredstva in fiziološke raztopine združita kasneje (med aparatom in pacientom, namesto v aparatu), ter da je pri izbranem ponudniku detektor zraka sestavljen iz ločenih detektorjev za kontrastno sredstvo in fiziološko raztopino, medtem ko je pri vlagatelju detektor zraka samo en, ker na tistem mestu fiziološka raztopina in kontrastno sredstvo že združeno tečeta po isti cevki. Vlagateljevo navedbo, da je senzor za detekcijo zraka pri izbranem ponudniku lociran »za pacientovo linijo« ocenjuje kot nerazumevanje tehnične rešitve, saj mu ni jasno kje »za linijo« naj bi bil senzor lociran, v tem primeru pa detekcija zraka na pacientovi liniji sploh ne bi bila mogoča. V nadaljevanju je naročnik pojasnil tudi razloge, zakaj ocenjuje ponudbo izbranega ponudnika v zvezi z nosilnostjo mize za pacienta kot dopustno. Navedel je, da je bila postavljena tehnična zahteva glede obremenitve mize za pacienta razdeljena na obremenitev, vezano na težo pacienta (vsaj 200 kg), ter na dodatno dopustno obremenitev, v primeru oživljanja pacienta (najmanj 100 kg). Zahtevana skupna dopustna obremenitev mize (oziroma njena nosilnost) je znašala najmanj 300 kg, kar pa kot postavka v popisu sicer ni bilo posebej navedeno, je pa bila opredeljena na način, da sta bila posebej izpostavljena oba tipa obremenitev (teža pacienta in oživljanje). Dalje je navedel, da je izbrani ponudnik ponudil mizo za pacienta s karakteristikami glede vrste in jakosti posamezne vrste obremenitve. Naročniku je razvidno, da je izbrani ponudnik ponudil skupno dopustno obremenitev mize 410 kg, od katere znaša 250 kg kot obremenitev mize s težo pacienta, 100 kg kot obremenitev mize s težo opreme na mizi, ter 60 kg kot obremenitev mize za primer oživljanja. Naročnik je zato menil, da ponujena dopustna skupna obremenitev mize za 110 kg presega zahtevano skupno obremenitev mize 300 kg. Ker vlagatelj v svoji ponudbi ni ponudil mize, ki bi predvidevala dodatno obremenitev zaradi oživljanja pacienta, je imel naročnik v tej zvezi tudi pomisleke glede vlagateljeve aktivne legitimacije.

Naročnik je dne 14. 11. 2016 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku, ki jo je dopolnil dne 17. 11. 2016.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 15. 11. 2016 opredelil do navedb naročnika, ki jim je v celoti oporekal, vztraja pa pri navedbah iz zahtevka za revizijo.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Iz prejete dokumentacije izhaja, da naročnik predmetno javno naročilo oddaja po odprtem postopku, v katerem je prejel dve pravočasni ponudbi, po njuni razvrstitvi glede na postavljeno merilo (ekonomsko najugodnejša ponudba) pa je izbral ponudbo izbranega ponudnika, za katero je ocenil, da je dopustna (29. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3). V obravnavanem primeru vlagatelj očita naročniku, da je v nasprotju z določbami ZJN-3 izbral ponudbo ponudnika, ki ni dopustna iz razloga, ker glede tehničnih lastnosti ponujene opreme naj ne bi bila skladna z zahtevami naročnika iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Naročnikovo ravnanje je potrebno presojati ob upoštevanju določil prvega odstavka 89. člena ZJN-3. Skladno s to določbo zakona naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, ob upoštevanju določb 84., 85. in 86. člena ZJN-3, po tem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena tega zakona in
b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena tega zakona in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena tega zakona, če so bila določena.

Kot izhaja iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je naročnik v točki 2, poglavja »Tehnične specifikacije predmeta javnega naročila«, določil, da mora ponujena oprema izpolnjevati vse zahteve v popisih opreme. Ponudniki so morali v »PREDRAČUN-popisi opreme« (v nadaljevanju: ponudbeni predračun) za vso ponujeno opremo v stolpcu »Proizvajalec« in »Tip/kataloška številka« navesti proizvajalca in točen tip/kataloško številko te opreme, navesti ceno na enoto pri posamezni postavki, in predložiti dokazila o tehničnih lastnostih posameznega elementa ponujene opreme v istem vrstnem redu, kot so bili ti zahtevani v popisih opreme.

Naročnik je v sklopu postavke ponudbenega predračuna, poimenovane »ANGIOGRAFSKI APARAT S C LOKOM V SLEDEČI SESTAVI« (v nadaljevanju: prva postavka), pod točko k »INJEKTOR KONTRASTNEGA SREDSTVA«, točneje v 5. in 6. alineji te točke, določil tehnične zahteve:

» Zagotovljen mora biti […]
- Sistem mehkih cevk za večkratno uporabo.
- Senzorska kontrola tesnosti sistema, detekcija zraka v cevki. […]«

Dne 5. 8. 2016 ob 13.38 uri je bilo na portalu javnih naročil objavljeno naslednje vprašanje:

»Naročnika prosimo za potrditev, da z zahtevo pri poziciji k: injektor kontrastnih sredstev: "Senzorska kontrola tesnosti sistema, detekcija zraka v cevki" želi imeti sistem, ki ima senzor za detekcijo zraka na pacientovi liniji za enkratno uporabo, ki se povezuje na kateter.«

Istega dne je naročnik odgovoril:

»Da. Potrjujemo«.

Kot je razvidno iz ponudbenega predračuna vlagatelja in izbranega ponudnika, sta oba v sklopu prve postavke ponudbenega predračuna, poimenovane »ANGIOGRAFSKI APARAT S C LOKOM V SLEDEČI SESTAVI«, navedla zahtevane podatke po posameznih stolpcih, pri čemer sta ponudila opremo različnih proizvajalcev (GE in Siemens). Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj in izbrani ponudnik v ponudbenem predračunu, ki ga je naročnik pripravil v obliki Excelove tabele, znotraj prve postavke (točke a-k) posameznih podatkov (in ponudbenih zneskov »cena /enoto«) za posamezne dele opreme aparata (npr. injektor kontrastnega sredstva) nista navedla. Kot dalje izhaja iz ponudbe izbranega ponudnika, je ta ponudil injektor kontrastnega sredstva, pri katerem pa tehnična rešitev omogoča – za razliko od tehnične rešitve vlagatelja – menjavo (kot pojasnjuje »zgornjega«) dela sistema cevk kot potrošnega materiala (znotraj injektorja) na vsakih pet pacientov, medtem ko se preostali (kot pojasnjuje »spodnji«) del tega sistema cevk menja na vsakega pacienta. Kot ugotovljeno se senzor za detekcijo zraka nahaja znotraj injektorja kontrastnih sredstev, na katerega je izpostavljen sistem cevk priključen, po pojasnilu naročnika in izbranega ponudnika pa se v stroki celoten sistem cevk pojmuje kot t.i. »pacientova linija«. Vlagatelj se s tem ne strinja in v zahtevku za revizijo zatrjuje, da ponujena oprema izbranega ponudnika tehničnih zahtev ne izpolnjuje iz razloga, ker je ta ponudil senzor za detekcijo zraka na liniji za večkratno uporabo, ne pa na pacientovi liniji za enkratno uporabo, kar povezuje z naročnikovo zahtevo, vsebovano v dne 5. 8. 2016 ob 13.38 uri objavljenem odgovoru na portalu javnih naročil. V zvezi s tem je izbranemu ponudniku tudi očital, da v postopku preverjanja njegove ponudbe naročniku glede izpostavljenih tehničnih rešitev ni dal ustreznih pojasnil. Naročnik zatrjuje da tehnična rešitev izbranega ponudnika ni v nasprotju z zahtevo iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, kot tudi, da s svojim odgovorom preko portala javnih naročil drugačnih tehničnih rešitev ni izključil. Klinično gledano kot nepomembno ocenjuje dejstvo, da tehnična rešitev izbranega ponudnika locira senzor na delu linije za večkratno (t.j. petkratno) uporabo, saj gre pri obeh prejetih ponudbah za rešitev, ko se senzor nahaja na delu linije, ki predstavlja potrošni material. Naročnik je pri obeh prejetih ponudbah ugotovil, da je senzor za detekcijo zraka del injektorja kontrastnih sredstev, skozi katerega »[…] se pacientova linija napelje, ne pa del pacientove linije same […]«, na tak način pa je dosežena zahtevana funkcionalnost.

Iz vsebinsko pomanjkljivih in nejasno povezanih določil točke k iz prve postavke ponudbenega predračuna gre razumeti, da je naročnik s tehničnimi zahtevami glede injektorja kontrastnega sredstva zahteval, da želi imeti »senzorsk[o] kontrol[o] tesnosti sistema« za »detekcij[o] zraka v cevki« (6. alineja), pri čemer se smiselno ta zahteva navezuje na »sistem mehkih cevk za večkratno uporabo« (5. alineja), vendar pa je s svojim odgovorom na portalu javnih naročil dne 5. 8. 2016 ob 13.38 uri povzročil glede te tehnične zahteve dodatno nejasnost s tem, ko je na zastavljeno vprašanje ponudnika odgovoril (»Da. Potrjujemo«) v smislu, da »[…] želi imeti sistem, ki ima senzor za detekcijo zraka na pacientovi liniji za enkratno uporabo […].

Skladno s četrtim odstavkom 68. člena ZJN-3 morajo tehnične specifikacije vsem gospodarskim subjektom zagotavljati enak dostop do postopka javnega naročanja in neupravičeno ne smejo ovirati odpiranja javnih naročil konkurenci. Tehnične specifikacije se lahko določijo v smislu zahtev glede delovanja ali funkcionalnosti, vključno z okoljskimi značilnostmi, če so parametri dovolj natančni, da lahko ponudnik opredeli predmet javnega naročila, naročnik pa odda javno naročilo (peti odstavek 68. člena ZJN-3).

V skladu prvim odstavkom 67. člena ZJN-3 se kot del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila štejejo tudi informacije, ki jih preko portala javnih naročil posreduje naročnik gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku javnega naročanja. Ob navedenem je potrebno opozoriti, da načelo transparentnosti javnega naročanja (8. člen ZJN-3) zahteva, da so vsi pogoji, zahteve in podrobna pravila postopka oddaje v javnem razpisu ali razpisni dokumentaciji določeni jasno, natančno in nedvoumno, tako da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako in da lahko naročnik učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo zahtevam, ki se nanašajo na zadevno naročilo. Naročnikova dolžnost je, da pripravi dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ki je jasna in nedvoumna in ne dopušča različnih razlag, ki lahko vodijo v predložitev ponudb z različno ponudbeno vsebino in možnost arbitrarnega odločanja naročnika, ter s tem povezano neenakopravno obravnavo ponudb. Še zlasti je to pomembno v delu, ki se nanaša na opis predmeta javnega naročila (npr. z navedbo tehničnih specifikacij – v obravnavanem primeru znotraj ponudbenega predračuna), saj je jasna in konkretna določitev predmeta bistven predpogoj za izvedbo postopka in spoštovanje temeljnih načel javnega naročanja, pa tudi za odločitev zainteresiranih gospodarskih subjektov o tem, ali bodo ponudbo sploh pripravili in kakšna bo njena vsebina. Naročnik ne sme pripraviti takšne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, oz. jo pojasnjevati na način, ki bi ponudnike kakorkoli zavajala in jim oteževala pripravo ustrezne in konkurenčne ponudbe.

Upoštevaje okoliščino, da zahtevane tehnične lastnosti injektorja kontrastnih sredstev, ki jih ob citiranem odgovoru naročnika z dne 5. 8. 2016 ob 13.38 izpostavlja vlagatelj, predstavljajo značilnosti opreme v tem aparatu v smislu naročnikovih zahtev glede tehničnih rešitev, posledično pa tudi stroškovni vidik za to opremo, ter dalje upoštevaje okoliščino, da se v injektorju (kot to izhaja iz ponudbene dokumentacije in pojasnil vlagatelja in izbranega ponudnika) glede tehnične izvedbe sistema cevk (»pacientova linija«) na trgu torej pojavlja več možnih rešitev, ki pa glede enkratne ali večkratne uporabe lahko pomenijo tudi različne stroške in ceno vzdrževanja – slednjo je naročnik določil kot podmerilo v okviru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe – pa v obravnavanem primeru ni mogoče nedvoumno izpeljati ugotovitve, katero tehnično rešitev je naročnik določil za ustrezno. Tehnične rešitve so pomembne za enakovredno presojo ponujene opreme, naročnik pa jih je opredelil celo v okviru ponudbenega predračuna, v skladu s tem pa so ponudniki predložili svoje ponudbe z navedbo cen/enoto.

Med strankami ni sporno, da je vlagatelj ponudil (v okviru potrošnega materiala za injektor kontrastnih sredstev) sistem cevk v celoti za enkratno uporabo (od enega proizvajalca), izbrani ponudnik pa je ponudil (v okviru potrošnega materiala za injektor kontrastnih sredstev) sistem cevk deloma za večkratno uporabo, deloma pa za enkratno uporabo (od drugega proizvajalca). V obravnavanem primeru je ključen odgovor na vprašanje, ali je naročnikovo zahtevo lahko izpolnil samo vlagatelj ali samo izbrani ponudnik, vsak s svojo tehnično rešitvijo, ali pa sta lahko naročnikovo zahtevo s ponujeno tehnično rešitvijo izpolnila oba. Iz odgovora naročnika na portalu javnih naročil (dne 5. 8. 2016 ob 13.38 uri) »Da. Potrjujem« ni razvidno, ali šteje kot ustrezen izključno sistem cevk (v celoti) za enkratno uporabo, ali pa šteje kot ustrezen tudi sitem za večkratno uporabo.

Iz navedb vlagatelja izhaja, da šteje naročnikov odgovor (z dne 5. 8. 2016 ob 13.38 uri) izključno kot tehnično zahtevo po sistemu cevk (v celoti) za enkratno uporabo, iz navedb izbranega ponudnika pa izhaja, da je naročnik z posredovanim odgovorom omogočil, da se izpostavljeni tehnični zahtevi lahko zadosti tako s sistemom za večkratno uporabo, kot tudi s sistemom za enkratno uporabo, pri čemer enako navaja v odločitvi o zahtevku za revizijo tudi naročnik sam.

Ob zapisanem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je predmetni odgovor naročnika povzročil takšno nejasnost in dvoumnost tehničnih specifikacij predmeta, da na tej podlagi ni mogoče zaključiti, kaj natančno bo naročnik štel za ustrezno, posledično pa tudi ne, katero ponudbo bo štel kot dopustno. Iz navedenega razloga zato ponudnikom ni omogočil, da pripravijo medsebojno primerljive ponudbe v delu, ki se nanaša na predmet naročila (točneje: injektor kontrastnih sredstev). Državna revizijska komisija meni, da povzročena nejasnost ni takšne narave, da bi jo lahko šteli v korist izbranemu ponudniku, saj ne omogoča oddaje primerljivih ponudb.

Na nejasnost naročnikovih tehničnih zahtev glede injektorja kontrastnih sredstev dodatno kaže tudi opredelitev lokacije senzorja v tem aparatu. V skladu s pojasnilom naročnika z dne 5. 8. 2016 ob 13.38 uri je ta želel dobiti »[…] sistem, ki ima senzor za detekcijo zraka na pacientovi liniji za enkratno uporabo […]«, pri čemer pa naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo sam priznava, da pojem »pacientova linija« ni enoznačno opredeljen termin. Izbrani ponudnik je ponudil tehnično rešitev, za katero vlagatelj meni da ni ustrezna, ker »[…] ima senzor na liniji za večkratno uporabo«, ne pa »[…] na liniji za enkratno uporabo […]« kot jo ponuja on, izbrani ponudnik pa svojo tehnično rešitev zagovarja s pojasnilom, da enako kot vlagatelj ponuja tehnično rešitev »[…] pri kateri je senzor lociran na delu linije, ki predstavlja potrošni material«. Naročnikovega odgovora z dne 5. 8. 2016 ob 13.38 uri, jezikovno ni mogoče razumeti kot zgolj želje, ki bi izključevala njegovo obvezo glede zahtevanih tehničnih značilnosti ponujenega injektorja kontrastnih sredstev, zato Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo na nesprejemljiv način opravičeval nejasno opredeljene tehnične zahteve. Ob dobesedni razlagi naročnikovega odgovora z dne 5. 8. 2016 ob 13.38 gre slediti izpostavljeni dilemi izbranega ponudnika (v vlogi z dne 26. 10. 2016) glede možnega razumevanja naročnikove zahteve. V tem primeru bi bil senzor del pacientove linije za enkratno uporabo, pri čemer je izbrani ponudnik tudi pojasnil, da tovrstna tehnična rešitev na trgu ni nikoli obstajala, saj bi bile linije za enkratno uporabo – v primeru da bi vključevale tudi senzor – predrage, pri vlagatelju in izbranem ponudniku pa je ponujena tehnična rešitev predvidevala to, da se pacientova linija (»sistem cevk«) skozi senzor (kot del aparata – injektorja) napelje, ne pa da senzor vključuje (kot sestavni del pacientove linije). Na možnost tovrstnega razumevanja njegovega odgovora je nakazal tudi naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo, ko je glede tehnične rešitve vlagatelja in izbranega ponudnika ugotovil, da je senzor za detekcijo zraka del aparata, skozi katerega se pacientova linija napelje, in ne del pacientove linije same.

Ker je naročnik s tehničnimi zahtevami v ponudbenem predračunu glede injektorja kontrastnih sredstev, ter nadalje s podanim odgovorom z dne 5. 8. 2016 ob 13.38 uri, nejasno zahteval kakšen sistem cevk kot potrošnega materiala želi imeti v tehnični izvedbi, v konkretnem primeru brez naknadne in arbitrarne odločitve o tem, na kakšen način in glede katerih lastnosti sploh je potrebno presojati enakovrednost tehničnih karakteristik in kakovosti opreme, ni mogoče ugotoviti prave vsebine dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila oz. zahtev naročnika in skladno z njimi ugotoviti, ali sta prejeti ponudbi dopustni. Upoštevaje vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in že prejeti (neprimerljivi) ponudbi, zato po oceni Državne revizijske komisije v obravnavanem primeru ni mogoče zagotoviti enakopravne obravnave ponudnikov.

Ker je Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ocenila, da na podlagi obstoječe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni mogoče objektivno preveriti skladnosti ponudb z zahtevami in pogoji, ter da opisanih pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti drugače kot z razveljavitvijo celotnega postopka oddaje javnega naročila, je skladno s pooblastilom iz 3. točke drugega odstavka 39. člena ZPVPJN odločila, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa. Ugotovljena pomanjkljivost se nanaša na bistvene dele dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila – tj. na tehnične specifikacije predmeta naročila, opredeljene v sklopu ponudbenega predračuna – ter odločilno vpliva na primerljivost prejetih ponudb in posledično (ne)zmožnost enakopravne obravnave ponudnikov. Kot že izhaja iz te obrazložitve, sta ponudbi medsebojno neprimerljivi iz razloga, ki ga je povzročil naročnik z nejasnostjo v spornem delu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, nastale situacije pa ni mogoče sanirati drugače. Državna revizijska komisija se do vlagateljevih navedb glede postopka pojasnjevanja njegove ponudbe in glede neustreznosti mize za pacienta ni opredelila, saj je zahtevku za revizijo že ugodila iz pojasnjenih razlogov, temu posledično pa je kot nepotreben zavrnila tudi dokazni predlog z imenovanjem izvedenca medicinske stroke, ki ga je vlagatelj predlagal z namenom dokazovanja svojih navedb.

Upoštevaje tretji odstavek 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročnika napotuje, da, v kolikor se bo odločil za ponovno izvedbo postopka oddaje predmetnega javnega naročila, tega izvede ob upoštevanju določb ZJN-3 in ugotovitev Državne revizijske komisije iz te odločitve. Zlasti naj naročnik v tem primeru na pregleden način in skladno z 68. členom ZJN 3 določi jasne in nedvoumne tehnične specifikacije predmeta naročila, ki bodo ponudnikom omogočale pripravo dopustnih ponudb.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (prva poved tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija je vlagatelju priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške:
- strošek odvetniških storitev za sestavo zahtevka za revizijo v višini 1.377,00 EUR (prva točka tar. št. 40 Odvetniške tarife), kar ob upoštevanju 22% DDV znaša 1.679,94 EUR;
- materialne stroške, v višini 18,36 EUR (tretji odstavek 11. člena Odvetniške tarife), kar ob upoštevanju 22% DDV znaša 22,40 EUR;
- strošek plačane takse za zahtevek za revizijo v višini 18.798,49 EUR.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 20.500,83 EUR. Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava presežka nad priznanimi stroški, saj priglašeni strošek odvetniške storitve za opredelitev do navedb naročnika v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife). Navedbe v vlagateljevi vlogi z dne 15. 11. 2016 namreč niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

Naročnik je vlagatelju priznane stroške dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 3. 1. 2017


Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik,
član Državne revizijske komisije










Vročiti:
- Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova ulica 12, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana
- SIEMENS Healthcare d.o.o., Letališka cesta 29C, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana


Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran