018-209/2016 Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter Boruta Smrdela in Nine Velkavrh, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Vzdrževanje varnostnih sistemov v poslovnih prostorih ZPIZ«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja A KODA PLUS d.o.o., Celovška cesta 175, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika ZAVOD ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE SLOVENIJE, Kolodvorska ulica 15, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 17. 11. 2016

odločila:

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 10. 8. 2016 sprejel sklep o začetku postopka javnega naročanja. Obvestilo o naročilu male vrednosti je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 26. 8. 2016, pod št. objave JN004965/2016-W01.

Naročnik je dne 21. 9. 2016 na portalu javnih naročil (pod št. objave JN004965/2016-ODL01) objavil dokument »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA« z dne 20. 9. 2016, s katerim je javno naročilo oddal ponudniku ISKRA, d.d., Stegne 21, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Po opravljenem vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika je vlagatelj dne 27. 9. 2016 pravočasno vložil zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji naročila, v katerem naročniku očita izbiro ponudbe izbranega ponudnika, ki naj ne bi bila dopustna. Pojasnjuje, da lahko v skladu s Pravilnikom o pregledovanju in preizkušanju sistemov aktivne požarne zaščite (Uradni list RS, št. 45/2007 s sprem.) vzdrževanje tovrstnih sistemov (kamor se uvrščajo tudi sistemi za odkrivanje in javljanje požara, ki so predmet razpisa) izvajajo samo pooblaščeni serviserji ali vzdrževalci. Pooblaščeni so serviserji ali vzdrževalci, ki so primerno strokovno usposobljeni, kar potrdi proizvajalec ali pooblaščeni zastopnik proizvajalca sistema aktivne požarne zaščite s potrdilom ali certifikatom o usposobljenosti. Vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik nima veljavnega potrdila o usposobljenosti za vzdrževanje sistema aktivne požarne zaščite Siemens SIGMASYS in torej ni strokovno usposobljen za vzdrževanje teh sistemov, ki jih ima naročnik vgrajene na dveh lokacijah. Posledično naj izbrani ponudnik ne bi bil tehnično usposobljen za izvedbo predmetnega javnega naročila. Vlagatelj zatrjuje še, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja v skladu z drugim odstavkom 75. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015, v nadaljevanju: ZJN-3), kar je bilo ugotovljeno v postopku preverjanja pri pristojnem organu v Republiki Sloveniji dne 25. 8. 2016 v postopku oddaje javnega naročila Ministrstva za notranje zadeve in objavljeno na portalu javnih naročil dne 21. 9. 2016. Vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila in povrnitev priglašenih stroškov pravnega varstva.

Izbrani ponudnik se je o vloženem zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 7. 10. 2016, pri čemer je predlagal tudi povrnitev priglašenih stroškov za izjasnitev. Meni, da je bila njegova ponudba pripravljena skladno z razpisno dokumentacijo, da vsebuje vsa zahtevana potrdila in dokazila, ter da je ustrezna in dopustna. Priznava, da je imel na dan 25. 8. 2016 (ko je oddal ponudbo v drugem postopku javnega naročanja) res neplačane zapadle obveznosti v znesku 50,00 EUR oziroma več, vendar to na predmetni postopek ne more vplivati, saj je ponudbo v predmetnem postopku oddal dne 8. 9. 2016, ko njegove zapadle obveznosti niso znašale ali presegale zneska 50,00 EUR.

Naročnik je dne 19. 10. 2016 izdal sklep, s katerim je kot neutemeljen zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo ter zahtevi vlagatelja in izbranega ponudnika za povrnitev stroškov. Pojasnjuje, da razpisna dokumentacija med razlogi za izključitev ponudnikov ali med pogoji za sodelovanje ni izrecno opredeljevala zahtev v zvezi s predložitvijo dokazil o usposobljenosti vzdrževanja vgrajenih sistemov za javljanje požara, ki so predmet javnega naročila. Izbrani ponudnik je v ponudbi predložil vsa zahtevana potrdila in dokazila. Navaja, da je po pozivu z dne 17. 10. 2016 od izbranega ponudnika pridobil pooblastilo oz. izjavo za projektiranje, montažo, servisiranje in priklop sistemov javljanja požara iz programa podjetja Siemens z dne 1. 1. 2013, na podlagi česar ugotavlja, da izbrani ponudnik izpolnjuje vse zakonske zahteve o tehnični usposobljenosti za izvedbo predmetnega javnega naročila. Naročnik soglaša z navedbami izbranega ponudnika glede izpolnjevanja pogoja iz drugega odstavka 75. člena ZJN 3, pri čemer dodaja, da je od FURS dne 11. 10. 2016 prejel dopis, iz katerega izhaja, da izbrani ponudnik na dan 9. 9. 2016 izpolnjuje vse pogoje v skladu z drugim odstavkom 75. člena ZJN 3.

Državna revizijska komisija je odstopljeno dokumentacijo iz predrevizijskega postopka prejela dne 21. 10. 2016.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 24. 10. 2016 opredelil do navedb naročnika. Vztraja pri tem, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje zakonskih zahtev o tehnični usposobljenosti za izvedbo predmetnega naročila. Opozarja na napačno tolmačenje veljavnosti potrdil o usposobljenosti za vzdrževanje sistemov javljanja požara. Proizvajalec Siemens ima različne sisteme javljanja požara, med drugim tudi sistem SIGMASYS, za vzdrževanje katerega pa izbrani ponudnik ni usposobljen in zato ni mogel predložiti veljavnega potrdila – predložitev potrdila iz leta 2013 vlagatelj označuje kot zavajanje naročnika.

Po pregledu prejete dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik ponudbo izbranega ponudnika pravilno ocenil kot dopustno in jo izbral kot najugodnejšo. Vlagatelj izpostavlja neustrezno tehnično usposobljenost izbranega ponudnika in neizpolnjevanje pogoja iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3.

Vlagateljeve revizijske navedbe je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
- ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
- ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Razloge za izključitev in pogoje za sodelovanje je naročnik določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, v dokumentu »RAZPISNA DOKUMENTACIJA ZA IZVEDBO JAVNEGA NAROČILA STORITEV PO POSTOPKU NAROČILA MALE VREDNOSTI Vzdrževanje varnostnih sistemov v poslovnih prostorih ZPIZ« (v nadaljevanju: razpisna dokumentacija).

Skladno s točko 4.1.1. poglavja III. NAVODILA PONUDNIKOM ZA IZDELAVO PONUDB razpisne dokumentacije so morali ponudniki s ponudbo predložiti izpolnjen, podpisan in žigosan obrazec »Izjava gospodarskega subjekta« (OBRAZEC 2), s katerim gospodarski subjekt med drugim izjavlja, da ne obstaja noben od razlogov za izključitev. Kot enega od razlogov za izključitev je naročnik v točki 4.1.1.2. istega poglavja navedel:
»Gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države naročnika, ker:
- vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan oddaje ponudbe znaša 50 eur ali več in
- na dan oddaje ponudbe nima predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje ponudbe«.
Neobstoj citiranega razloga za izključitev se nanaša na določbo drugega odstavka 75. člena ZJN-3, skladno s katerim mora naročnik iz sodelovanja v postopku javnega naročanja izključiti gospodarski subjekt, če pri preverjanju v skladu s 77., 79. in 80. členom ZJN-3 zakona ugotovi, da gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države naročnika, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan oddaje ponudbe ali prijave znaša 50 eurov ali več. Šteje se, da gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznosti iz prejšnjega stavka tudi, če na dan oddaje ponudbe ali prijave ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje ponudbe ali prijave.

Izbrani ponudnik je podpisan in žigosan OBRAZEC 2 »Izjava gospodarskega subjekta« v zahtevani vsebini predložil v ponudbi. Naročnik pred oddajo naročila ni preverjal resničnosti vsebine izjave o neobstoju neplačanih davkov in prispevkov, kar mu sicer omogoča tretji odstavek 47. člena ZJN-3, ki določa, da lahko v postopku naročila male vrednosti naročnik zahteva, da ponudnik izkaže izpolnjevanje vseh zahtev naročnika z ESPD ali drugo lastno izjavo, pri čemer pa ne glede na drugi odstavek 89. člena tega zakona naročniku v tem primeru (v postopku naročila male vrednosti) ni treba preveriti obstoja in vsebine navedb v ponudbi, razen če dvomi o resničnosti ponudnikovih izjav v ESPD.

Vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje izpostavljenega pogoja, kar naj bi bilo ugotovljeno v postopku preverjanja pri FURS dne 25. 8. 2016 v drugem postopku oddaje javnega naročila naročnika Ministrstvo za notranje zadeve, za dobavo videonadzore opreme (objava na portalu javnih naročil JN003181/2016-B01). Zahtevku za revizijo priloženi »Sklep[i] o oddaji naročila za sklop 1 in 3« (št. 430-654/2016/42 z dne 20. 9. 2016) navedbo vlagatelja potrjujejo. Tudi izbrani ponudnik priznava, da je imel na dan 25. 8. 2016 neplačane zapadle terjatve 50,00 EUR oziroma več. Vendar Državna revizijska komisija poudarja, da je za ugotovitev obstoja razloga za izključitev ponudnika skladno z drugim odstavkom 75. člena ZJN-3 ključno vprašanje, ali izbrani ponudnik ni izpolnjeval obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti na dan oddaje ponudbe – v konkretnem primeru je izbrani ponudnik ponudbo oddal dne 9. 9. 2016 in to je ključni dan za preverjanje izpolnjevanja citirane zahteve. Vlagatelj zatrjuje in dokazuje le to, da izbrani ponudnik ni izpolnjeval zahteve iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3 na dan 25. 8. 2016, ne pa tudi, da so enaki razlogi za izključitev izbranega ponudnika obstajali tudi na dan oddaje ponudbe (dne 9. 9. 2016). Na podlagi takih vlagateljevih navedb ni mogoče ugotoviti kršitev naročnika zaradi neizključitve izbranega ponudnika iz postopka oddaje javnega naročila.

Na podlagi navedb naročnika v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, ter odstopljene dokumentacije, ki potrjuje te navedbe, pa Državna revizijska komisija še dodatno ugotavlja, da je naročnik tekom predrevizijskega postopka podal vlogo za pridobitev podatkov o izpolnjevanju davčnih obveznosti gospodarskega subjekta v postopku javnega naročanja po ZJN-3, v zvezi s čimer je pristojni organ (Finančna uprava Republike Slovenije) z dopisom z dne 10. 10. 2016 (št. DT 0211-46564/2016-2 02-110 13) odgovoril, da ima izbrani ponudnik na dan oddaje ponudbe 9. 9. 2016 izpolnjene pogoje po ZJN-3. Vlagatelj tem naročnikovim ugotovitvam v vlogi z dne 24. 10. 2016, s katero se je opredelil do navedb naročnika, ni nasprotoval.

Vlagatelj zatrjuje še, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje zakonskih zahtev o tehnični usposobljenosti za izvedbo predmetnega naročila iz razloga, ker nima veljavnega potrdila o usposobljenosti za vzdrževanje sistemov požarne zaščite Siemens SIGMASYS. Vendar pa Državna revizijska komisija v zvezi s temi vlagateljevimi očitki pojasnjuje, da je mogoče izpolnjevanje pogojev za sodelovanje presojati le glede na zahteve naročnika iz obstoječe razpisne dokumentacije.

Skladno s 76. členom ZJN-3 lahko naročnik določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na:
- ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti;
- ekonomski in finančni položaj;
- tehnično in strokovno sposobnost.

V skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik gospodarskim subjektom kot zahtevo za sodelovanje naloži pogoje, ki so določeni v 76. členu. Naročnik mora v postopek javnega naročanja vključiti le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila. Glede tehnične in strokovne sposobnosti deseti odstavek 76. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Naročnik lahko zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil. Naročnik lahko domneva, da gospodarski subjekt nima zahtevanih strokovnih sposobnosti, če pri gospodarskem subjektu zasledi nasprotje interesov, ki bi lahko negativno vplivali na izvedbo javnega naročila.

V konkretnem primeru naročnik pogojev za sodelovanje ni določil na način, kot bi bilo to mogoče razbrati iz navedb vlagatelja. Naročnik je v razpisni dokumentaciji kot pogoj za sodelovanje (v točki 4.1.5. poglavja III. NAVODILA PONUDNIKOM ZA IZDELAVO PONUDB) zahteval le izkazovanje ustreznih referenc (»[…] da je v obdobju 2013-2016 izvedel storitve vzdrževanja varnostnih sistemov na vsaj treh objektih v pogodbeni vrednosti predmetnih storitev na posameznem objektu v višini najmanj 20.000,00 EUR brez DDV«), ne pa tudi morebitnih zahtev, ki bi se nanašale na potrdilo o usposobljenosti za vzdrževanje posameznih sistemov aktivne požarne zaščite oziroma sistemov za odkrivanje in javljanje požara ter alarmiranje, kar je (med drugim) predmet tega javnega naročila. Posledično naročnik tudi ni zahteval izjave o izpolnjevanju takega pogoja ali predložitve dokazil (npr. potrdila ali certifikata o usposobljenosti).

Državna revizijska komisija sicer pritrjuje vlagatelju v tem, da ne gre zanemariti pomembnosti izvedbe predmeta naročila – tj. vzdrževanja varnostnih sistemov, vključno s sistemi požarne zaščite – na način, ki bo skladen z upoštevnimi predpisi, zlasti z določili Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/1993 s sprem.) in Pravilnika o pregledovanju in preizkušanju vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite. Vendar pa ni naloga in pristojnost Državne revizijske komisije po sprejeti odločitvi o oddaji naročila presojati, ali je bil naročnik pri določitvi pogojev za sodelovanje ponudnikov dovolj skrben, oziroma, ali je v okviru vprašanja sposobnosti ponudnikov za izvedbo predmeta naročila zahteval predložitev vseh potrebnih dokazil, za katera vlagatelj meni, da bi jih izbrani ponudnik (izvajalec) moral imeti. Naročnik je tisti, ki mora v konkretnem primeru zagotoviti izbor usposobljenega izvajalca storitev, ki so predmet naročila, in nato v fazi izvajanja pogodbe nadzorovati izvajanje storitve, Državna revizijska komisija pa lahko dopustnost ponudbe izbranega ponudnika presoja le glede na zahteve iz obstoječe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Poudariti je potrebno še, da odsotnost takih pogojev za sodelovanje ponudnikov ne pomeni, da lahko izbrani ponudnik izvede javno naročilo v nasprotju z veljavnimi predpisi. Tudi pregled dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pokaže, da je naročnik v osnutku pogodbe (OBRAZEC 8) med drugim predvidel izvajanje vseh storitev po tej pogodbi v skladu z veljavnimi predpisi v Republiki Sloveniji, še posebej na področju požarnega varstva, zasebnega varovanja in predpisov o varnosti in zdravju pri delu (11. člen osnutka pogodbe), pri čemer se bo izvajalec (glede na 27. člen osnutka pogodbe) obvezal skrbeti za to, da izvajajo vzdrževanje usposobljeni serviserji s strani proizvajalcev vgrajenih sistemov, ki izpolnjujejo predpisane pogoje in so opremljeni s potrebnimi napravami in orodjem. Skladno z navedenimi določili in izjavami, ki se v nasprotju s pogoji za sodelovanje ne nanašajo na fazo postopka oddaje javnega naročila, ampak se nanašajo (šele) na izvedbeno fazo predmetnega javnega naročila (na izvrševanje pogodbe o izvedbi javnega naročila), bo izbrani ponudnik lahko izvedel predmetno javno naročilo le na način, skladen z upoštevnimi predpisi.

Upoštevajoč vse navedeno Državna revizijska komisija ocenjuje, da vlagatelj ni izkazal naročnikovih kršitev pri pregledu in ocenjevanju ponudb oziroma kršitev v zvezi z ugotovitvijo, da je ponudba izbranega ponudnika dopustna.

Ker vlagatelj ni dokazal, da je naročnik z izdajo izpodbijane odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila kršil določila ZJN-3 ali razpisne dokumentacije, je Državna revizijska komisija, skladno s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj v zahtevku za revizijo uveljavlja povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Izbrani ponudnik je v vlogi z dne 7. 10. 2016, s katero se je opredelil do revizijskih navedb, zahteval tudi povrnitev stroškov, ki so mu nastali zaradi revizije.

Državna revizijska komisija je zahtevo zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven, zato je ocenila, da stroški izbranega ponudnika niso bili potrebni (osmi in četrti odstavek 70. člena ZPVPJN, pa tudi prvi odstavek 155. člena Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem., v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.



V Ljubljani, 17. 11. 2016


Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- A KODA PLUS d.o.o., Celovška cesta 175, 1000 Ljubljana
- ZAVOD ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE SLOVENIJE, Kolodvorska ulica 15, 1000 Ljubljana
- ISKRA, d.d., Stegne 21, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran