018-221/2016 Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Vzdrževanje agregatov, št. MORS 146/2016-ODP«, v sklopih od 1 do 36, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja AGROSERVIS VODE MAKSIMILJAN S.P., Osredke 44, Dol pri Ljubljani (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika MINISTRSTVO ZA OBRAMBO REPUBLIKE SLOVENIJE, Vojkova cesta 55, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 19.12.2016

odločila:

1. Zahtevek za revizijo, ki ga je vlagatelj vložil z vlogo z dne 18.10.2016, se v sklopih 8, 9, 11, 12, 15, 17, 25, 26 in 27 zavrže.

2. Zahtevek za revizijo, ki ga je vlagatelj vložil z vlogo z dne 18.10.2016, se v sklopih od 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 10, 13, 14, 16, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35 zavrne kot neutemeljen.

3. Zahtevku za revizijo, ki ga je vlagatelj vložil z vlogo z dne 18.10.2016, se v sklopu 36 ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji naročila v sklopu 36, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila MORS 146/2016-ODP za vzdrževanje agregatov«, št. 430-154/2016-28 z dne 3.10.2016.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 31.5.2016 sprejel sklep, št. 430-154/2016-1, o začetku postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku za sklenitev večletne pogodbe. Obvestilo o naročilu, št. 430-154/2016-2 z dne 10.6.2016, je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 14.6.2016, pod št. objave JN002622/2016-B01 ter dne 15.6.2016, pod št. objave 2016/S 114-202579 pa tudi v Uradnem listu Evropske unije. Dne 14.7.2016, 18.7.2016 in 26.7.2016 je bil na Portalu javnih naročil objavljen popravek obvestila, dne 15.7.2016, 19.7.2016 in 27.7.2016 je bil objavljen popravek obvestila tudi v Uradnem listu Evropske unije.

Naročnik je dne 3.10.2016 sprejel dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila MORS 146/2016-ODP za vzdrževanje agregatov«, št. 430-154/2016-28 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katerega izhaja, da je predmetno javno naročilo oddal v sklopih od 1 do 5, od 7 do 24, od 26 do 31 ter od 34 do 36 ponudniku MATISA d.o.o., Levičnikova cesta 7, Šentjernej (v nadaljevanju: izbrani ponudnik 1) ter v sklopih 6 in 25 ponudniku BELL d.o.o., Ptujska cesta 13, Miklavž na Dravskem polju (v nadaljevanju: izbrani ponudnik 2). V sklopih 28, 32, 33 predmetnega javnega naročila naročnik ni izbral nobenega ponudnika, ker ni prejel nobene popolne ponudbe. Nadalje iz dokumenta izhaja, da je naročnik prejel pet pravočasnih ponudb, ki jih je najprej pregledal, pri tem pa presojal popolnost prejetih ponudb. Na podlagi pregleda je ugotovil, da vlagatelj ne izpolnjuje v celoti pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji, zato je ponudba neprimerna in s tem nepopolna ter da so ponudbe izbranega ponudnika 1 (razen za sklopa 28 in 33), izbranega ponudnika 2 in ponudnika Žonta d.o.o., Gaji 44, Celje formalno nepopolne in sicer v delu, ki ne vpliva na njihovo razvrstitev glede na merila, zato jih je pozval k dopolnitvi oz. pojasnitvi ponudbe. Nato je naročnik popolne ponudbe po posameznih sklopih razvrstil glede na merilo najnižje skupne vrednosti brez DDV. Vlagatelj je navedeno odločitev prejel dne 10.10.2016.

Vlagatelj je zoper odločitev o oddaji naročila dne 18.10.2016 vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje, da ga je naročnik obravnaval diskriminatorno, saj ga ni pozval na dopolnitev ponudbe, kakor je ostale ponudnike, kljub temu, da je bil v večinskem deležu sklopov najcenejši. Nadalje zatrjuje, da naročnikova zavrnitev njegove ponudbe, iz razloga, da ni predložil cenika originalnih delov in da ni jasno ali so cene na ceniku z ali brez DDV, ne vzdrži, saj je predložil cenike, kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji z originalnimi kataloškimi številkami in v zahtevanem obsegu. Zato zahteva revizijo postopka, kjer bodo vsi ponudniki enakovredno obravnavani.

Izbrani ponudnik 1 se je v vlogi »Izjasnitev o navedbah vlagatelja«, št. 1111/16-155 z dne 21.10.2016 izjasnil o vloženem zahtevku za revizijo. V predmetni vlogi zavrača trditve vlagatelja, da je bil očitno razpis pisan na kožo izbranemu ponudniku 1 ter se strinja z odločitvijo naročnika, da se ponudbe, ki ne izpolnjujejo zahtev naročnika iz razpisne dokumentacije, zavržejo kot nepopolne.

Naročnik je z dokumentom »Odločitev o zahtevku za revizijo«, št. 430-255/2016-7 z dne 4.11.2016 (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo), vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik zatrjuje, da je bila vlagateljeva ponudba nedopustna, ker je za vse sklope, razen za sklope 20, 26, 27 in 36, priložil cenike za rezervne dele agregatov, iz katerih pa ni bilo razvidno ali so navedene cene z ali brez DDV, kar je bilo nedvoumno zahtevano v 3.3. točki III. poglavja razpisne dokumentacije. Vlagateljeva ponudba je prav tako nedopustna, ker za noben sklop ni priložil zahtevanih izjav o višini popusta na veljavni cenik proizvajalca in na veljavni cenik vseh neoriginalnih delov. Pri tem naročnik še dodaja, da vlagatelj prav tako ni predložil cenikov originalnih rezervnih delov proizvajalcev, kot je bilo zahtevano z razpisno dokumentacijo, razen za sklopa 15 in 30 (kjer to ni bilo zahtevano). Nadalje navaja, da vlagatelja ni pozival na dopolnitev ponudbe, saj dopolnitev v skladu z 89. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15; v nadaljevanju: ZJN-3) ni bila možna. Ker se ceniki vlagatelja, iz katerih ni bilo razvidno, ali vsebujejo DDV ali ne, vežejo na ceno predmeta javnega naročila, vlagatelja ni pozval k dopolnitvi, saj bi posledično lahko vlagatelj arbitrarno podal opredelitev glede podanih cen glede na cene ponudnikov, prav tako pa ne sme dopolnjevati ali popravljati svoje cene brez DDV na enoto. Ker iz cenikov sploh ni razvidno katera je cena na enoto brez DDV, je naročnik ponudbo izločil kot nedopustno v vseh sklopih, razen v sklopih 20, 26, 27 in 36. Vlagatelj prav tako ni predložil zahtevanih izjav o višini popusta na veljavni cenik proizvajalca originalnih in neoriginalnih rezervnih delov. Naročnik zatrjuje, da bi vlagatelj moral tudi, če popusta ne nudi, to jasno navesti v ponudbi, saj bi drugače lahko arbitrarno podal opredelitev glede popusta na podane cene glede na cene ostalih ponudnikov, posledično naročnik ni imel jasnih podatkov o predloženih cenah in je zato ponudbo vlagatelja v vseh sklopih izločil kot nedopustno. Naročnik zavrača očitke vlagatelja o kršitvi načela enakopravne obravnave ponudnikov ter pojasnjuje, da je ostale ponudnike, pri katerih je ugotovil, da so njihove ponudbe nepopolne oz. manjkajo posamezni dokumenti, in sicer v delu, ki ne vpliva na njihovo razvrstitev glede na ocenjevalna merila, ne vpliva na višino cene brez DDV na enoto in ne vpliva na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, skladno z določili ZJN-3 upravičeno pozval na dopolnitev oz. pojasnitev.

Naročnik je dne 9.11.2016 Državni revizijski komisiji, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje.

Vlagatelju je bila odločitev naročnika o zavrnitvi zahtevka za revizijo vročena dne 7.11.2016. Vlagatelj se je z dokumentom »Ugovor na obrazložitev odločitev o zahtevku za revizijo« z dne 9.11.2016 opredelil do navedb naročnika. V dokumentu navaja, da bi moral naročnik iz predložene ponudbe sam ugotoviti, ali so cene v predloženih cenikih z ali brez DDV, oz. bi ga moral pozvati k dopolnitvi. Hkrati zatrjuje, da tudi nepredložitev izjave o višini popusta na rezervne dele ni razlog, da ne bi smel dopolniti svoje ponudbe, saj je v večini sklopov najugodnejši in se njegova ponudba ne bi podražila kljub dopolnitvi. Naročnika poziva k ponovnemu odločanju o izbiri in da mu omogoči dopolnitev njegove ponudbe.

Državna revizijska komisija je z dopisom z dne 14.11.2016 naročnika pozvala na odstop manjkajoče dokumentacije, ki jo je naročnik odstopil dne 21.11.2016. Ker iz odstopljene dokumentacije ni bilo razvidno, da je izbrani ponudnik 2 prejel kopijo zahtevka za revizijo (glej 27. člen ZPVPJN), je Državna revizijska komisija kopijo zahtevka za revizijo izbranemu ponudniku 2 posredovala z vlogo z dne 22.11.2016.

Izbrani ponudnik 2 je prejel kopijo zahtevka za revizijo dne 23.11.2016, do revizijskih navedb vlagatelja pa se ni opredelil.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika 1 in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Iz določila 14. člena ZPVPJN je razvidno, da je ena izmed procesnih predpostavk, ki morajo biti izpolnjene, da je ponudnik v postopku javnega naročanja upravičen do pravnega varstva, tudi aktivna legitimacija. Obstoj te procesne predpostavke mora Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 31. člena ZPVPJN preveriti v okviru predhodnega preizkusa zahtevka za revizijo. Če pri tem ugotovi, da vlagatelj ne izkazuje aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo, tega s sklepom (če tega ni storil že naročnik) zavrže (tretji odstavek 31. člena ZPVPJN).

14. člen ZPVPJN določa, da je treba aktivno legitimacijo priznati vsaki osebi, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila, sklenitev okvirnega sporazuma ali vključitev v dinamični nabavni sistem ali sistem ugotavljanja sposobnosti in ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda (1. alineja prvega odstavka 14. člena ZPVPJN). Iz navedene določbe izhajata dva bistvena elementa za priznanje aktivne legitimacije, in sicer interes za dodelitev javnega naročila ter možnost nastanka škode, ki bi vlagatelju utegnila nastati zaradi zatrjevane kršitve. Za priznanje aktivne legitimacije morata biti oba elementa izpolnjena kumulativno.

V primeru, ko je zahtevek za revizijo vložen zoper odločitev o oddaji naročila, se šteje, da interes za dodelitev javnega naročila izkaže tista oseba, ki odda pravočasno ponudbo, kar v obravnavanem primeru ni sporno. Vlagatelj je namreč v vseh sklopih predmetnega javnega naročila, t.j. od 1. do 36. sklopa, predložil pravočasno ponudbo, s čimer je izkazal interes za pridobitev naročila. Vprašanje pa je, ali je vlagatelj izkazal, da bi mu lahko zaradi dejanj naročnika, ki jih v zahtevku za revizijo navaja kot kršitve, nastala škoda.

Možnost nastanka škode se v postopku ugotavlja ob upoštevanju danih okoliščin posameznega primera (na primer predmeta naročila, vrste postopka, faze postopka, konkretnih trditev, ki so predmet zahtevka za revizijo, itd.). ZPVPJN za izkaz aktivne legitimacije ne zahteva konkretiziranja škode, ampak zahteva le izkaz določene stopnje verjetnosti njenega nastanka. Da pa bi bila možnost nastanka škode verjetna, mora biti podana (vsaj hipotetična) vzročna zveza med zatrjevanimi kršitvami naročnika in zatrjevanim prikrajšanjem na strani vlagatelja, ki je nastalo (ali bi utegnilo nastati) zaradi naročnikovih kršitev. Če med zatrjevanimi kršitvami in možnostjo nastanka škode ni mogoče vzpostaviti vzročne zveze, tudi ni mogoče govoriti o aktivni legitimaciji v smislu 14. člena ZPVPJN.

Iz odločitve o oddaji naročila izhaja, da je naročnik prejel pet pravočasnih ponudb, jih po posameznih sklopih pregledal in za vsako izmed njih ugotavljal izpolnjevanje pogojev, določenih v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljevanju: razpisna dokumentacija). Pri tem je za tri ponudbe ugotovil, da ne izpolnjujejo vseh pogojev. Za vlagateljevo ponudbo je naročnik ugotovil, da ne izpolnjuje v celoti pogojev, zato jo je ocenil za nepopolno in jo izključil iz nadaljnjega ocenjevanja v vseh sklopih. Za tri ponudbe pa je naročnik ugotovil, da so formalno nepopolne, zato je zadevne ponudnike pozval k dopolnitvi ponudbe. Nato je naročnik tri popolne ponudbe po posameznih sklopih razvrstil glede na merilo najnižje skupne vrednosti brez DDV. Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo v vseh sklopih javnega naročila, ob tem pa zatrjuje, da je v večinskem delu sklopov najugodnejši.

Iz spisovne dokumentacije izhaja, da v sklopu 8, 9, 11, 12, 15, 17, 25, 26 in 27 vlagatelj ni najugodnejši ponudnik, glede na postavljeno merilo najnižje skupne vrednosti brez DDV. Ob dejanskem stanju, kakršno je v obravnavani zadevi v predmetnih sklopih, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni verjetne možnosti, da bi bil vlagatelj izbran kot najugodnejši ponudnik v predmetnih sklopih, oziroma da mu zaradi zatrjevanih nepravilnosti ne more nastati škoda saj bi se tudi v primeru utemeljenosti vlagateljevega revizijskega zahtevka ponudba prvouvrščenega ponudnika (izbranega ponudnika 1 in izbranega ponudnika 2), glede na edino merilo najnižje cene, v vsakem primeru uvrstila pred vlagateljevo ponudbo. Ker vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje, da bi bila ponudba prvouvrščenega ponudnika v predmetnih sklopih nedopustna, je treba ugotoviti, da vlagatelj v predmetnih sklopih v postopku pravnega varstva ne izkazuje (niti hipotetične) možnosti nastanka škode, zato mu ni mogoče priznati aktivne legitimacije v predmetnih sklopih.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija v skladu s tretjim odstavkom 31. člena ZPVPJN zahtevek za revizijo v sklopih 8, 9, 11, 12, 15, 17, 25, 26 in 27 zavrgla.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Med vlagateljem in naročnikom je nadalje spor glede vprašanja, ali je naročnik ravnal v skladu z načelom enakopravne obravnave ponudnikov, ko vlagatelja ni pozval k dopolnitvi, spremembi ali pojasnitvi njegove ponudbe, s tem v zvezi pa glede predloženih cenikov rezervnih delov ter glede izjav o višini popustov na predložene cenike rezervnih delov.

Uvodoma Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz odločitve o oddaji naročila v vseh sklopih, razen v sklopu 15, izhaja, med drugimi razlogi, tudi sledeči razlog za nepopolnost vlagateljeve ponudbe: »Ponudnik v ponudbi ni priložil cenika originalnih rezervnih delov proizvajalca,…«. Prav tako je bil enak razlog za nepopolnost ponudbe naveden tudi pri ponudniku Žonta d.o.o., Gaji 44, Celje. Iz poziva za dopolnitev oz. pojasnitev ponudbe predmetnemu ponudniku, št. 430-154/2016-18 z dne 12.8.2016, izhaja zahteva, da »naj posreduje še cenik ali izjavo proizvajalca, s katero proizvajalec potrjuje cene iz priloženega cenika v ponudbi«. Predmetni ponudnik ni potrdil že priloženega cenika originalnih rezervnih delov proizvajalca v ponudbi, zato je naročnik izključil njegovo ponudbo kot nedopustno. V sklepu o zahtevku za revizijo naročnik navaja, da vlagatelja ni pozival na predložitev cenikov originalnih rezervnih delov proizvajalcev, ker je njegovo ponudbo izključil že iz drugih razlogov in mu ni želel povzročati dodatnih stroškov. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da navedenega razloga pri vlagatelju (še) ni mogoče šteti kot izključitveni razlog, saj ga je naročnik izključil iz drugih razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala navedbe vlagatelja glede neenake obravnave ponudnikov v zvezi s predloženimi ceniki rezervnih delov.

Načelo enakopravne obravnave (7. člen ZJN-3) terja od naročnika zagotovitev, da med ponudniki na vseh stopnjah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila. Ob tem mora naročnik tudi zagotoviti, da sam ne ustvarja okoliščin, ki bi pomenile diskriminacijo nekaterih ponudnikov.

Predmetno načelo je izrecno izpostavljeno tudi pri dopolnjevanju, spreminjanju in pojasnjevanju ponudb in sicer, v petem odstavku 89. člena ZJN-3, ki določa, da lahko naročnik v primeru, če so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti ponudniki, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, zahteva, da ponudniki v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj je pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, mogoče objektivno preveriti. Če ponudnik ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti.

Elementi ponudbe, ki se (razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba) ne smejo dopolnjevati ali popravljati, pa so določeni v šestem odstavku 89. člena ZJN-3, in sicer:

- cena brez DDV na enoto, vrednost postavke brez DDV, skupna vrednosti ponudbe brez DDV (razen kadar se skupna vrednost spremeni kot posledica odprave računske napake)
- ponudba v okviru meril,
- ponudba v delih, ki se vežejo na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila,
- ponudba v delih, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Naročnik je glede ponudbene cene v točki 5 II. poglavja razpisne dokumentacije z naslovom »Ponudbena cena« na strani 8 zapisal:
»Ponudnik mora obrazec »Priloga 2 – ponudba cene« izpolniti tako, da izpolni vse zahtevane podatke za posamezen sklop, ter priloži ustrezne cenike, kot so zahtevani v poglavju III.«
[…]
»Cene za storitev in blago so fiksne za obdobje vsaj 12 mesecev….Po tem datumu izvajalec v času trajanja pogodbe lahko spreminja cene za storitve….Izvajalec mora za vsako spremembo cen predlagati naročniku nov cenik z oznako datuma veljavnosti….«

Nadalje je naročnik v točki 3 III. poglavja razpisne dokumentacije z naslovom »Navodila o načinu dokazovanja ponudnikove sposobnosti za izvedbo javnega naročila« na strani 15 zapisal:

1. »Ekonomsko – finančna sposobnost
[…]
1.3. Ponudnik mora izpolniti obrazec Ponudba, kjer navede ponudbene cene skladno s poglavjem II in priloži zahtevana dokazila.
DOKAZILO:
[…]
• Generalno izjavo ponudnika o ustreznosti rezervnih delov in potrošnega materiala standardom proizvajalcem in veljavnim predpisom v Republiki Sloveniji
• Za vse sklope, razen za sklop 15…in sklop 30…, mora biti priložen veljavni ORIGINALNI CENIK PROIZVAJALCA originalnih rezervnih delov agregatov z NAVEDENIMI NAZIVI, KATALOŠKIMI ŠTEVILKAMI,…za posamezen ponujen sklop. Cenik mora vsebovati minimalno 30 pozicij,…. Iz cenika mora biti razvidno ali so cene brez DDV ali z DDV.
• Za sklop 15…in sklop 30…, mora biti priložen veljavni cenik NEORIGINALNIH REZERVNIH DELOV agregatov z NAVEDENIMI NAZIVI, KATALOŠKIMI ŠTEVILKAMI,…. Cenik mora vsebovati minimalno 20 pozicij, ….. Iz cenika mora biti razvidno ali so cene brez DDV ali z DDV.
• Izjavo o višini popusta na veljavni originalni cenik proizvajalca vseh rezervnih delov (razen za sklop 15 in 30).
• Izjavo o višini popusta na veljavni cenik vseh neoriginalnih rezervnih delov (za sklop 15 in 30).
[…].

Dokazila, kot so navedena v prejšnjem odstavku, je naročnik zahteval tudi v razpisni dokumentaciji na strani 23 »Prilogi 2 – Ponudba cene«, pri tem pa še zapisal:
»… v kolikor dokumenti z vsemi zahtevanimi podatki ne bodo priloženi, bo ponudba izločena iz nadaljnje obravnave.«.

Iz 3. člena vzorca pogodbe »Pogodbe o vzdrževanju agregatov«, ki je sestavni del razpisne dokumentacije, izhaja, da se skupna vrednost pogodbe določi okvirno, saj bo naročnik dajal posamezna sprotna naročila za dobavo blaga in izvedbo storitev ob upoštevanju okoliščin, ki se bodo pokazale pri izvajanju pogodbe. Nadalje je v 3. členu vzorca pogodbe pod točko a) Vzdrževanje in servisiranje agregatov zapisano: »Veljavni ceniki izvajalca: cenik storitev na uro, cenik rednih servisnih pregledov, ceniki originalnih oz. neoriginalnih rezervnih delov (glede na zahtevo posameznega sklopa), ter navedeni popusti so sestavni del te pogodbe.« Glede obračunavanja vgrajenih rezervnih delov je naročnik določil: »Osnova za obračun vgrajenih rezervnih delov so veljavni ceniki izvajalca, zmanjšani za _%.«. Pod točko b) 3. člena vzorca pogodbe »Nabava rezervnih delov« pa je naročnik določil, da so: »…ceniki originalnih oz. neoriginalnih delov za agregate /so/ priloga te pogodbe. Iz cenika mora biti razvidno ali so cene brez DDV ali z DDV.«

Iz besedila petega odstavka 89. člena ZJN-3 je razvidno, da je možnost dopolnjevanja, popravljanja ali pojasnjevanja ponudbe odvisna od naročnika – naročnik namreč v primerih, ki so navedeni v petem odstavku 89. člena ZJN-3, od ponudnika lahko zahteva, da predloži manjkajoče dokumente ali jih dopolni, popravi ali pojasni. Naročnik torej ni dolžan ponudnikom omogočiti dopolnjevanja, poprave oz. pojasnjevanja ponudbe, temveč gre za možnost, ki mu jo daje ZJN-3. Pri tem seveda nima popolne diskrecijske pravice, saj mora vedno ravnati v skladu s temeljnimi načeli javnega naročanja, zlasti v skladu z načelom preglednosti in načelom enakopravne obravnave ponudnikov. V konkretnem primeru iz razpisne dokumentacije ne izhaja izrecno določilo o dopolnjevanju, spreminjanju ali pojasnjevanju ponudb (z izjemo predstavljenega zapisa na 23. strani dokumentacije, ki pa po mnenju Državne revizijske komisije slednjemu ne nasprotuje), je pa iz postopkovne dokumentacije razvidno, da je naročnik ponudnikom slednje omogočil.

Iz razpisne dokumentacije izhaja zahteva naročnika, da morajo biti predloženi veljavni originalni ceniki proizvajalca originalnih rezervnih delov oziroma morajo biti predloženi veljavni ceniki neoriginalnih rezervnih delov (za sklopa 15 in 30), iz katerih mora biti razvidno ali so navedene cene brez DDV ali z DDV. Ugotoviti gre sicer, da cen iz omenjenih cenikov naročnik ni določil kot del merila najnižje skupne vrednosti brez DDV za izbor ekonomsko najugodnejšega ponudnika. Vendar pa gre hkrati ugotoviti, da tako iz uvodnega dela kot tudi iz vzorca pogodbe razpisne dokumentacije izhaja izrecno določilo, da so ceniki del ponudbene cene oziroma da so priloga pogodbe. Iz navedenih določil izhaja, da bodo predmetne cene uporabljene v fazi izvajanja javnega naročila, v kolikor bo naročnik potreboval rezervne dele, ki niso bili navedeni v Tabeli 1 posameznega sklopa razpisne dokumentacije, so pa bili navedeni v cenikih. Ob zapisanem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je potrebno cenike (oz. v njih vsebovane cene) šteti za del ponudbene cene.

Iz ponudbe vlagatelja izhaja, da je predložil ponudbo za vse sklope javnega naročila, t.j. za sklope od 1 do 36, Iz vlagateljeve ponudbe v sklopih 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 10, 13, 14, 16, 18, 19, 21, 22, 23, 24, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35 izhaja, da je vlagatelj pri vsakem od navedenih sklopov predložil cenik z rezervnimi deli, ki so bili označeni s kataloškimi številkami, z nazivi in s cenami. Pri tem pa vlagatelj v predmetnih sklopih v predloženih cenikih ni navedel, ali so v njih navedene cene z DDV ali brez DDV.

Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je potrebno pritrditi naročniku, da bi bilo nedopustno pozivanje vlagatelja k dopolnitvi oz. spremembi v tem delu ponudbe. Državna revizijska komisija ugotavlja, da se ugotovljene pomanjkljivosti v ponudbi nanašajo na ponudbeno ceno, posledično pa zaradi takšnih pomanjkljivosti ni mogoče ugotoviti prave vlagateljeve volje glede ponudbene cene. Ob zapisnem je potrebno ravno tako ugotoviti, da zaradi takšnih pomanjkljivosti oz. nepravilnosti v ponudbi vlagatelja, v konkretnem primeru brez dodatnih (z ZJN-3 prepovedanih) posegov v obstoječo ponudbeno vsebino ni mogoče ugotoviti ponudbene cene kot bistvenega elementa bodoče pogodbe med naročnikom in ponudnikom.

Navedenih nepravilnosti v ponudbi vlagatelja ni mogoče opredeliti kot pomanjkljivosti, ki jih je mogoče sanirati na podlagi petega odstavka 89. člena ZJN-3. Kot že navedeno, gre v obravnavanem primeru za pomanjkljivosti, ki zadevajo končno ponudbeno ceno, v katero pa (skladno z določilom šestega odstavka 89. člena ZJN-3) ni dovoljeno posegati.

Državna revizijska komisija zato navedbam vlagatelja, da bi ga moral naročnik pozvati k pojasnitvi oziroma k dopolnitvi nejasnega dela ponudbene cene, saj gre le za manjšo pomanjkljivost v ponudbi, ni mogla slediti.

Državna revizijska komisija še dodaja, da v konkretnem primeru niti ne gre za take pomanjkljivosti, ki bi se lahko odpravile v smislu napačno zapisane stopnje DDV v skladu s sedmim odstavkom 89. člena ZJN-3, temveč gre za odsotnost podatka ali ponujene cene vsebujejo DDV oziroma ga ne vsebujejo, pri čemer bi naknadno pojasnjevanje te okoliščine nujno vplivalo na ponudbeno ceno in omogočalo tudi špekulacije.

Nadalje v zvezi z revizijskimi navedbami vlagatelja Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz odločitve o oddaji naročila v sklopu 20 izhaja, da je vlagatelj v tem sklopu sicer predložil cenik rezervnih delov, iz katerega je razvidno, da so cene v ceniku brez DDV, naročnik pa ga je izključil iz navedenega razloga: »…cenik vsebuje le 24 pozicij rezervnih delov in ne minimalno 30, kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji.«. Državna revizijska komisija v predmetnem sklopu ugotavlja, da se zahteva iz razpisne dokumentacije: »Cenik mora vsebovati minimalno 30 pozicij, in sicer za dele, ki se najbolj kvarijo, kot npr. filtri…«, nanaša na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, v tem delu pa se ponudbe v skladu s šestim odstavkom 89. člena ne sme dopolnjevati ali popravljati.

Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je naročnik ostale ponudnike pozival na dopolnitev, spremembo oziroma pojasnjevanje ponudb, in sicer je naročnik izbranega ponudnika 1 pozval na ponovno preložitev potrdila iz kazenske evidence pravih oseb in »Izjave dane pod kazensko in materialno odgovornostjo«, ker nista bila žigosana, izbranega ponudnika 2 pa je pozval na predložitev »Generalne izjave ponudnika o ustreznosti rezervnih delov in potrošnega materiala standardom proizvajalcem in veljavnim predpisom v Republiki Sloveniji«. V ostalih pozivih je naročnik pozval ponudnike le na potrditev že predloženih dokumentov oziroma že navedenih podatkov.

Ob zapisanem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ostale ponudnike pozival k dopolnitvi le v tistih delih predloženih ponudb, ki se ne nanašajo na ponudbeno ceno ali tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, oziroma na potrditev že predloženih in navedenih podatkov. Navedeno v primerjavi s pomanjkljivostmi vlagateljeve ponudbe (ki je v obravnavanih delih vsebovala pomanjkljivosti, v posledici katerih ponudbena cena ni bila določena niti določljiva, oziroma pomanjkljivosti, ki so se nanašale na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila) pomeni, da naročnik različnih situacij (dopolnjevanje različnih delov ponudbe) ni obravnaval enako, zato mu tudi ni mogoče očitati kršitve načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3).

Na podlagi vsega navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik s tem, ko je vlagateljevo ponudbo izključil iz postopka oddaje javnega naročila v predmetnih sklopih brez poziva k dopolnitvi oziroma pojasnitvi njegove ponudbe, ni kršil določil petega odstavka 89. člena ZJN-3, prav tako pa s takšnim postopanjem ni ravnal v nasprotju s temeljnim načelom enakopravne obravnave (7. člen ZJN-3), zato je zahtevek za revizijo v sklopih 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 10, 13, 14, 16, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35 na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN kot neutemeljenega zavrnila.

Državna revizijska komisija v sklopu 20 ni vsebinsko obravnavala revizijskih navedb vlagatelja glede dopolnjevanja oziroma pojasnjevanja izjav o višini popusta na cenike rezervnih delov, ker obravnava s tem povezanih revizijskih navedb ne bi mogla več v ničemer spremeniti nedopustnost vlagateljeve ponudbe v predmetnem sklopu, saj se, kot navedeno že zgoraj, ne sme dopolnjevati ali popravljati ponudbe v delu, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Nadalje je Državna revizijska komisija obravnavala še revizijske navedbe vlagatelja glede dopolnjevanja oziroma pojasnjevanja izjav o višini popusta na cenike rezervnih delov in sicer, v sklopu 36. Iz razpisne dokumentacije izhaja, da so morali ponudniki predložiti »Izjavo o višini popusta na veljavni originalni cenik proizvajalca vseh rezervnih delov (razen za sklop 15 in 30)« ter »Izjavo o višini popusta na veljavni cenik vseh neoriginalnih rezervnih delov (za sklop 15 in 30).«. Z vpogledom v ponudbo vlagatelja je Državna revizijska komisija ugotovila, da predmetne izjave vlagatelj v svoji ponudbi v sklopu 36 (kot tudi v vseh ostalih sklopih) ni predložil.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre slediti naročnikovim trditvam, da bi naknadna vlagateljeva predložitev izjav o višini popusta na cenike rezervnih delov vplivala na ponudbeno ceno in bi bila posledično takšna dopolnitev ponudbe v nasprotju s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3. Ni pa mogoče slediti trditvi naročnika, da bi vlagatelj moral tudi, če popusta ne nudi, to jasno navesti v ponudbi, saj iz razpisne dokumentacije ne izhaja zahteva, da mora ponudnik izrecno navesti, da ne nudi popusta, temveč le, da mora predložiti izjave o višini popusta. Zato je potrebno šteti tudi nepredložitev izjave o višini popusta na cenike rezervnih delov kot ustrezen način, s katerim lahko vlagatelj izkoristi svojo možnost, da ne ponudi popusta. Upoštevaje navedeno bi moral naročnik ponudbo vlagatelja obravnavati, kot da popusta sploh ni ponudil, posledično pa ponudbe v tem delu ni utemeljeno šteti za pomanjkljivo in je ni potrebno dopolnjevati.

Državna revizijska komisija posledično ugotavlja, da naročnik ni ravnal v skladu z določili ZJN-3 s tem ko je vlagateljevo ponudbo kot nedopustno izključil iz postopka ocenjevanja za sklop 36, saj nedopustnost vlagateljeve ponudbe v tem sklopu iz razlogov, ki jih navaja naročnik, ni podana.

Državna revizijska komisija še ugotavlja, da iz spisovne dokumentacije izhaja, da je naročnik v pozivu na dopolnitev oz. pojasnitev ponudbe, št. 430-154/2016-19 z dne 12.8.2016, in pozivu št. 430-154/2016-20 z dne 12.8.2016, izbranega ponudnika 1 in 2 med drugim pozval na pojasnitev oziroma potrditev nenavedene cene oz. navedene cene 0,00 EUR za posamezni rezervni del, ki so bili navedeni v Tabeli 1 razpisne dokumentacije. Predmetno naročnikovo ravnanje in dejstvo, da naročnik vlagatelja ni pozval, naj potrdi, da ne ponuja popusta, predstavlja tudi kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen), saj je naročnik enake situacije obravnaval različno.

Državna revizijska komisija je zato, v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo v sklopu 36 ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji naročila v 36 sklopu, kot izhaja iz dokumenta Odločitev o oddaji javnega naročila MORS 146/2016-ODP za vzdrževanje agregatov« št. 430-154/2016-28 z dne 3.10.2016. Z razveljavitvijo odločitve o oddaji javnega naročila v sklopu 36 se postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb. Na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročnika napotuje, da predmetni postopek zaključi na enega izmed načinov, ki ga omogoča ZJN-3, pri tem pa upošteva določila omenjenega zakona, lastne razpisne dokumentacije ter predmetno odločitev Državne revizijske komisije. V primeru potrebe po pojasnjevanju oziroma potrjevanju prejetih ponudb naj naročnik pojasnitve oziroma potrditve teh omogoči ob spoštovanju načela enakopravne obravnave ponudnikov ter v skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3.

Ob zapisanem Državna revizijska komisija še napotuje, da naj naročnik pri novi odločitvi o oddaji javnega naročila v sklopu 36, dosledno ravna v skladu z določili veljavnega ZJN-3, s tem v zvezi predvsem glede navajanja pravne podlage za sprejem nove odločitve o oddaji javnega naročila ter glede vročanja predmetne odločitve ponudnikom.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

Ker vlagatelj ni zahteval povračila stroškov, slednje tudi ni bilo predmet odločanja Državne revizijske komisije.



V Ljubljani, 19.12.2016

predsednica senata
mag. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije

















Vročiti:
- AGROSERVIS VODE MAKSIMILJAN S.P., Osredke 44, 1262 Dol pri Ljubljani,
- MINISTRSTVO ZA OBRAMBO REPUBLIKE SLOVENIJE, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana,
- MATISA d.o.o., Levičnikova cesta 7, 8310 Šentjernej,
- BELL d.o.o., Ptujska cesta 13, 2204 Miklavž na Dravskem polju,
- MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.


Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran