018-234/2016 Občina Naklo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 18. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata ter Boruta Smrdela in Nine Velkavrh, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izbira izvajalca zimskega vzdržavanja cest v Občini Naklo za obdobje 5 let, št. 430-0013/2016«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj GORENJSKA GRADBENA DRUŽBA d.d., Jezerska cesta 20, Kranj, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika OBČINA NAKLO, Stara cesta 61, Naklo (v nadaljevanju: naročnik), dne 9. 12. 2016

odločila:

1. Revizijski postopek postopka oddaje javnega naročila »Izbira izvajalca zimskega vzdržavanja cest v Občini Naklo za obdobje 5 let, št. 430-0013/2016«, voden na podlagi vlagateljevega revizijskega zahtevka vloženega dne 7. 11. 2016, se ustavi.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 22. 8. 2016 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila. Obvestilo o naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 31. 8. 2016, pod št. objave JN005085/2016-B01 ter dne 1. 9. 2016, pod št. objave 2016/S 168-302007 v Uradnem listu Evropske unije.

Naročnik je dne 24. 10. 2016 sprejel in istega dne na portalu javnih naročil pod št. objave JN005085/2016-ODL01 objavil »Odločitev o oddaji naročila«, št. 430-0013/2016 (v nadaljevanju odločitev o oddaji naročila), iz katere izhaja, da se predmetno javno naročilo ne odda nobenemu ponudniku, iz razloga, da ima trenutno veljavno sklenjeno koncesijsko pogodbo do dne 17. 1. 2017 in bi s sklenitvijo nove koncesijske pogodbe pred potekom veljavne koncesijske pogodbe kršil določila veljavne pogodbe ter določila razpisne dokumentacije, vezane na sklenjeno veljavno koncesijsko pogodbo, saj je predvidel v predmetnem postopku oddaje javnega naročila sklenitev nove koncesijske pogodbe z dnem 15. 11. 2016.

Vlagatelj je zoper odločitev o oddaji naročila pravočasno, dne 7. 11. 2016 (dokument z datumom 3. 11. 2016, ki je bil odposlan dne 7. 11. 2016), vložil zahtevek za revizijo, v kateremu je naročniku očital nezakonito odločitev o neoddaji javnega naročila, iz razloga, da predmetne odločitve ni sprejel v skladu s petim odstavkom 90. člena ZJN-3 ter skladno s temeljnim načelom enakopravne obravnave in načelom transparentnosti. Vlagatelj zatrjuje, da obstoječa koncesijska pogodba ni zadosten razlog za zavrnitev vseh ponudb in ne pomeni, da se bodo bistveno spremenile okoliščine ob izvedbi novega postopka o oddaji javnega naročila za isti predmet. Nadalje zatrjuje, da naročnik ni natančno definiral pričetka zimske sezone, s tem pa tudi ne datuma sklenitve nove koncesijske pogodbe in zato ni mogoče šteti, da se mora koncesijska pogodba skleniti točno na dan 15. 11. 2016. Vlagatelj je predlagal razveljavitev izpodbijane odločitve in povrnitev stroškov revizijskega postopka.

Naročnik je dne 17. 11. 2016 sprejel sklep, št. 430-0013/2016-15, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen ter zavrnil tudi zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov kot neutemeljeno. Z vlogo z dne 18. 11. 2016 pa je Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Dne 6. 12. 2016 je Državna revizijska komisija prejela vlagateljevo vlogo, vloženo dne 5. 12. 2016, s katero je ta svoj zahtevek za revizijo umaknil, zahteval povračilo polovice plačane takse kot tudi vračilo preveč plačane takse ter povrnitev stroškov za umik zahtevka za revizijo.

ZPVPJN v tretjem odstavku 18. člena določa, da Državna revizijska komisija v primeru, kadar vlagatelj umakne zahtevek za revizijo, v treh delovnih dneh od prejema umika zahtevka izda sklep o ustavitvi revizijskega postopka, če še ni sprejela odločitve iz tretjega ali četrtega odstavka 31. člena ali prvega odstavka 39. člena ZPVPJN. Če je Državna revizijska komisija že odločila o zahtevku za revizijo, se umik zahtevka šteje za brezpredmeten.

Ker je vlagatelj zahtevek za revizijo umaknil pred sprejemom odločitve Državne revizijske komisije, je Državna revizijska komisija, na podlagi tretjega odstavka 18. člena ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija je najprej na podlagi četrtega odstavka 72. člena ZPVPJN ugotovila, da je vlagatelj preplačal takso za zahtevek za revizijo. Iz priloge zahtevka za revizijo je razvidno, da je vlagatelj plačal takso v višini 4.537,35 EUR. Drugi odstavek 71. člena ZPVPJN določa, da znaša taksa v primerih, ko se zahtevek za revizijo ne nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo, dva odstotka od cene najugodnejše popolne ponudbe (z davkom na dodano vrednost) za sklop ali javno naročilo, vendar ne manj kot 500,00 EUR in ne več kot 25.000,00 EUR. Vendar v primerih, ki niso zajeti v drugem odstavku 71. člena ZPVPJN, višino takse določa 74. člen Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 (Uradni list RS, št. 96/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZIPRS1617), ta pa znaša 1.000 eurov.

V obravnavanem primeru se odločitev naročnika ne nanaša na oddajo javnega naročila, ampak na odločitev o sklenitvi okvirnega sporazuma za obdobje petih let, zato bi moral vlagatelj za svoj zahtevek za revizijo plačati 1.000,00 EUR in ne 4.537,35 EUR, kot je dejansko plačal. Državna revizijska komisija bo na podlagi druge alineje četrtega odstavka 72. člena ZPVPJN ministrstvu, pristojnemu za finance, naložila vračilo preveč plačane takse v višini 3.537,35 EUR.

O zahtevi za povračilo polovice plačane takse pa bo Državna revizijska komisija odločila v skladu z določili 72. člena ZPVPJN.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v vlogi z dne 5. 12. 2016 zahteval povrnitev stroškov umika zahtevka za revizijo, in sicer, stroške v višini 688,50 EUR po Odvetniški tarifi 40/2 (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: OT).

Četrti odstavek 70. člena ZPVPJN določa, da če zahtevek za revizijo ni utemeljen, razen v primeru iz prejšnjega odstavka, ali vlagatelj zahtevek za revizijo umakne, mora vlagatelj naročniku in izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku. Iz predmetnega določila izhaja le obveznost vlagatelja, da povrne potrebne stroške naročniku in izbranemu ponudniku, ne pa tudi pravica vlagatelja, da lahko zahteva povračilo stroškov za umik zahtevka za revizijo. Ob zapisanem Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni pravne podlage, na podlagi katere bi bil vlagatelj upravičen zahtevati povračilo stroškov za umik revizijskega zahtevka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, 9. 12. 2016

predsednica senata
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije









Vročiti:
- Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova 12, 1000 Ljubljana,
- CEGRAM d.o.o., Podbrezje 26, 4202 Naklo,
- OBČINA NAKLO, Stara cesta 61, 4202 Naklo,
- MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana

V vednost:
- finančno-računovodska služba Državne revizijske komisije, tu.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran