018-220/2016 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo
Številka: 018-220/2016-6Datum sprejema: 6. 12. 2016
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter Boruta Smrdela in Nine Velkavrh, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Verifikacija podsistema Infrastruktura v zvezi izpolnjevanja zahtev TSI INF, TSI PRM in TSI SRT za nadgradnjo odseka železniške proge Maribor-Šentilj-d.m.« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba Bureau Veritas Italia S.p.A., Via Miramare 15, Milano, ki jo zastopa odvetnica dr. Anita Napotnik, Šmihelska cesta 2, Mozirje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 06.12.2016
odločila:
1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.
3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.
Obrazložitev:
Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu dne 26.07.2016 objavil na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN 004124/2016-B01 in dne 29.07.2016 v Uradnem listu Evropske Unije, pod številko objave 2016/S 143-258715. Naročnik je dne 26.09.2016 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila št. 43001-186/2016/7, s katero je javno naročilo oddal v izvedbo konzorciju SIQ Ljubljana, Tržaška cesta 2, Ljubljana, kot vodilnemu partnerju, in RINA Services S.p.A., Via Corsica 12, Genova, Italija, kot partnerju (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve izhaja, da je izbrana ponudba (ob upoštevanju edinega merila najnižja cena) najugodnejša ter izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Preostali prejeti ponudbi je naročnik, kot manj ugodni, zavrnil.
Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 07.10.2016 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se izpodbijana odločitev razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov pravnega varstva. Zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna in bi morala biti izločena iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Navaja, da predmet razpisanega javnega naročila lahko izvede le gospodarski subjekt, ki razpolaga z veljavno listino kot priglašen organ s področja interoperabilnosti za podsistem, ki ga prevzame v ponudbi. Navedeno zahtevo je naročnik postavil v točki 3.1.5 razpisne dokumentacije, ponudniki pa so morali v zvezi s tem predložiti izjavo, da razpolagajo z ustrezno listino. Vlagatelj navaja, da se razpisan predmet izvede (in konča) z izdajo certifikata - to je ES potrdila o verifikaciji. Takšno potrdilo pa lahko izda le tisti gospodarski subjekt, ki razpolaga z veljavno listino kot priglašen organ s področja interoperabilnosti za podsistem, v skladu z zahtevami iz priloge VIII Direktive 2008/57/ES. V primeru izbranega ponudnika lahko potrdilo izda le partner - to je podjetje RINA Services S.p.A., Genova. Če velja, da sta oba partnerja do naročnika neomejeno solidarno odgovorna za izvedbo predmetnega javnega naročila, to pomeni, da morata biti oba (oziroma vsak zase) sposobna za izvedbo celotnega naročila. Navedeno pa pomeni, da bi morala oba skupna ponudnika razpolagati z veljavno listino, ki potrjuje, da sta priglašena organa s področja interoperabilnosti za podsistem, ki ga prevzemata v ponudbi. Vlagatelj zatrjuje, da je iz javno dostopnih evidenc razvidno, da z navedeno listino razpolaga le partner (družba RINA Services S.p.A.) in ne tudi vodilni partner (SIQ Ljubljana) izbranega ponudnika. Vlagatelj navaja, da je razlog za neomejeno solidarno odgovornost vseh partnerjev utemeljen, saj v primeru, če eden izmed njih preneha obstajati, preostali partner (v primeru, če ni »priglašeni organ«) ne more izpolniti zaveze do naročnika. Bistvo neomejene solidarne odgovornosti pa je v tem, da lahko upnik zahteva izpolnitev od kogarkoli izmed partnerjev, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena. Tudi sicer morata v primeru skupne ponudbe pogoje izpolniti oba partnerja, naročnik pa je v razpisni dokumentaciji tudi izrecno navedel, v katerih primerih lahko posamezno zahtevo izpolni le eden izmed skupnih ponudnikov. Vlagatelj navaja, da sta morala (npr.) oba partnerja podati tudi (vsak svojo) garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, kar je logično, saj solidarno odgovarjata za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. Tudi iz naročnikovega odgovora (ki ga je podal dne 17.08.2016) je razvidno, da lahko razpisana dela opravljajo le tiste pravne osebe, ki so v postopku, ki ga je v RS izvedla Javna agencija za železniški promet, dokazale, da izpolnjujejo minimalna merila, ki jih mora izpolnjevati priglašeni organ. Naročnik je tudi pojasnil, da bo upošteval zgolj tiste ponudnike in njihove strokovnjake, ki razpolagajo z ustrezno odločbo. Priglasitev je torej ključna, del priglasitve pa je tudi imenovanje odgovornih strokovnjakov, katerim se prizna kvalifikacija in sposobnost za opravljanje te storitve. Iz ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da je med strokovni kader vodilnega partnerja vključen tudi zunanji strokovnjak, to je oseba M.N. iz družbe Paritet d.o.o., Celje. Ker pa družba Paritet d.o.o. ni več priglašeni organ, še opozarja vlagatelj, tudi navedena oseba ni strokovnjak priglašenega organa.
Izbrani ponudnik se je z vlogo, z dne 19.10.2016, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Navaja, da je vlagateljevo stališče zgrešeno in neutemeljeno tako z vidika Zakona o javnem naročanju (Uradni lis RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3), kakor tudi z vidika razpisne dokumentacije ter ustaljene prakse Državne revizijske komisije. Zatrjuje, da je namen pravil o skupnem nastopanju skupnih ponudnikov ravno v skupni izpolnitvi pogojev in zahtev. Posamezen gospodarski subjekt, ki ne izpolnjuje vseh zahtev naročnika, se zato poveže z drugimi gospodarskimi subjekti v skupno ponudbo ali pa nastopi s podizvajalci. Iz bogate prakse Državne revizijske komisije izhaja, da lahko gospodarski subjekt referenčne in druge zahteve izpolni bodisi s soponudniki ali s podizvajalci. V konkretnem primeru sta si vlagatelj in naročnik edina v tem, da je sporno zahtevo iz točke 3.1.5 izpolnil partner izbranega ponudnika. Iz razpisne dokumentacije je razvidno, da je naročnik izrecno dopustil predložitev skupne ponudbe (ter določil tudi pravila za takšen skupen nastop), poleg tega je naročnik zahteval, da vsak izmed skupnih ponudnikov navede, katera dela in za kakšno ceno prevzema, ter da morajo biti prevzeta dela v ponudbi strukturirana in navedena tako, da jih je po vsebini in/ali vrednosti mogoče primerjati s predloženimi referencami za ta dela. Poleg tega naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da bi morali zahtevo iz točke 3.1.5 razpisne dokumentacije izpolnjevati vsi skupni ponudniki. Izbrani ponudnik zatrjuje, da je v ponudbi (v dopisu št. 202-PB-JN004124/2016-08, z dne 02.09.2016) jasno zapisal, da vlaga partnersko ponudbo, v kateri bo partner (RINA Services S.p.A.), kot priglašeni organ za TSI, INF, TSI PRM in TSI SRT, izvajal nadzor nad deli, izvedenimi s strani vodilnega partnerja (SIQ Ljubljana), in izdal vse certifikate o verifikaciji, da bo oseba M.N. sodelovala pri izvedbi na strani vodilnega partnerja po navodilih partnerja, ter da bo vodilni partner poskrbel zgolj za to, da bodo certifikati o verifikaciji, ki jih lahko izda le partner, prevedeni v slovenski jezik. Iz navedenega je jasno, kakšna bo razdelitev del med obema soponudnikoma, oziroma da tistih del, ki jih lahko opravi le partner, ne bo izvajal vodilni partner. Poleg tega bo partner izvajal nadzor nad vodilnim partnerjem, kar zagotavlja, da bodo dela izvedena v skladu z naročnikovimi zahtevami in veljavnimi predpisi. Izbrani ponudnik zgolj iz previdnosti še dodaja, da četudi bi se izkazalo, da je zahtevo iz točke 3.1.5 razumel na enega izmed možnih načinov, oziroma da je mogoče sporno zahtevo razumeti tudi na način, da bi jo morala izpolniti oba skupna ponudnika, mu to ne more škodovati. Nejasnih določb razpisne dokumentacije namreč ni mogoče razlagati v škodo ponudnikov. Izbrani ponudnik še navaja, da solidarna odgovornost v končni fazi pomeni zgolj odškodninski zahtevek naročnika do partnerja skupnega nastopa. Zato je vlagateljevo stališče v zvezi s tem poenostavljeno, zlasti pa dejstvo solidarne odgovornosti ne more pomeniti, da morajo vsi partnerji v skupni ponudbi (vsak posebej) izpolnjevati vse naročnikove zahteve. Izbrani ponudnik zatrjuje, da je iz točke 4.1.2 razpisne dokumentacije (ki se glasi, da morajo biti prevzeta dela navedena in strukturirana tako, da jih je po vsebini in/ali vrednosti mogoče primerjati s predloženimi referencami za ta dela) mogoče jasno razbrati, da je smisel te določbe ravno v tem, da reference iz točke 3.1.5 točke razpisne dokumentacije ne bi prispeval partner, ki nato pri izvedbi ne bi bil vključen v delo, ki je povezano s to referenco.
Naročnik je z dokumentom št. 43001-186/2016/16, z dne 27.10.2016, zahtevek za revizijo zavrnil in (posledično) zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Zatrjuje, da je dopustil skupno ponudbo in zahteval, da se v primeru skupnega nastopa navede, katera dela in po kakšni ceni prevzema posamezni partner. Izbrani ponudnik je v ponudbi predstavil razdelitev dela med partnerjema, pri čemer naj bi partner (RINA Services S.p.A.), ki izpolnjuje zahtevo iz točke 3.1.5, izvajal nadzor nad deli, izvedenimi s strani vodilnega partnerja (SIQ Ljubljana), in izdajal vse certifikate o verifikaciji del, ter da bo vodilni partner poskrbel zgolj za prevode listin, izdanih s strani partnerja. Naročnik citira točko 4.1.3 razpisne dokumentacije (ki med drugim določa, da mora vsak gospodarski subjekt, glede na prevzeti posel, predložiti zahtevana dokazila o izpolnjevanju pogojev za priznanje sposobnosti) in v zvezi s tem opozarja, da je partner izbranega ponudnika prevzel vsa dela, povezana z zahtevo iz točke 3.1.5, vodilni partner pa teh del ni prevzel, zato mu ni potrebno izpolnjevati pogojev za priznanje sposobnosti za ta dela. Navedeno potrjuje tudi točka 4.1.2, kjer je določeno, da morajo biti prevzeta dela navedena in strukturirana tako, da jih je po vsebini in/ali vrednosti mogoče primerjati s predloženimi referencami za ta dela. Naročnik se strinja z vlagateljem, da so partnerji v razmerju do naročnika neomejeno solidarno odgovorni, zavrača pa vlagateljevo stališče o tem, da morata biti oba partnerja (vsak zase) sposobna izvesti celotno javno naročilo. Navaja, da sta izpolnitev pogodbe in solidarna odgovornost ločena instituta ter pojasnjuje, da solidarna odgovornost pomeni, da mu odgovarjata oba partnerja za celo obveznost, in da lahko zahteva izpolnitev obveznosti od kateregakoli izmed njiju. Naročnik še navaja, da so skupne ponudbe predvidene iz razloga, da se lahko gospodarski subjekti, ki samostojno ne izpolnjujejo vseh zahtev, povežejo z drugimi gospodarskimi subjekti in pogoje izpolnijo skupaj. Naročnik zavrača tudi vlagateljeve navedbe, ki se nanašajo na garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. Navaja, da v razpisni dokumentaciji sicer ni navedeno, da navedeno garancijo lahko predloži katerikoli (skupni) ponudnik, vendar pa to izhaja iz same narave zavarovanja. Pojasnjuje še, da bo oseba M.N. sodelovala pri izvedbi razpisanih storitev na strani vodilnega partnerja, vendar po navodilih partnerja.
Vlagatelj se je z vlogo, z dne 10.11.2016, izjasnil o navedbah naročnika o odločitvi o zahtevku za revizijo. Poudarja, da je predmet javnega naročila izvedba storitev, ki jih lahko opravi le za to storitev priglašen organ ter osebje, ki je nominirano v sklopu imenovanja priglašenega organa. Vlagatelj razpisano storitev primerja z zastopanjem pred okrožnimi in višjimi sodišči, ki jo lahko opravljajo le za to storitev certificirani subjekti - tisti, ki imajo opravljen pravniški državni izpit. Vlagatelj na koncu še opozarja, da je razpolaganje z veljavno listino pogoj in ne referenca.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.
V obravnavanem primeru vlagatelj zatrjuje, da bi morala biti ponudba izbranega ponudnika (kot nedopustna) izločena iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Navaja, da (v skladu z zahtevo iz točke 3.1.5 Navodila za pripravo ponudbe) predmet razpisanega javnega naročila lahko izvede le gospodarski subjekt, ki razpolaga z veljavno listino kot priglašen organ s področja interoperabilnosti. Ker z navedeno listino razpolaga le partner izbranega ponudnika (in ne tudi vodilni partner), je ponudba izbranega ponudnika nedopustna. Nasprotno, naročnik zatrjuje, da se je partner izbranega ponudnika zavezal prevzeti vsa dela, povezana z zahtevo iz točke 3.1.5, vodilni partner pa teh del ni prevzel, zato mu ni potrebno izpolnjevati pogojev za priznanje sposobnosti za ta dela.
Predmet javnega naročila je verifikacija podsistema infrastruktura, ki se nanaša na izpolnjevanje zahtev specifikacij (TSI INF, TSI PRM in TSI SRT) za nadgradnjo odseka železniške proge Maribor - Šentilj - državna meja. Skladno z Direktivo o interoperabilnosti 2008/57/ES in Zakonom o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 61/2007 s spremembami; v nadaljevanju: ZVZeIP), ki je navedeno direktivo uveljavil, je potrebno za nove podsisteme, ki se gradijo, nadgradijo ali obnovijo, pridobiti tudi novo obratovalno dovoljenje, če tako odloči varnostni organ. Zato je potrebno izvesti ES - verifikacijo podsistema, ki ga izvaja priglašeni organ za ES verifikacijo pri katerikoli državi članici. ES verifikacija se izvede v skladu z zahtevami Direktive 2008/57/ES in ZVZeIP. Verifikacija se nanaša na izpolnjevanje zahtev TSI INF - Infrastructure, TSI PRM - Persons with reduced mobility in TSI SRT - Safety in railway tunnels (1. in 2. stran Projektne naloge, ki je sestavni del razpisne dokumentacije).
Naročnik je v točki 3.1.5 (Reference) Navodila za pripravo ponudbe postavil naslednjo zahtevo:
»Gospodarski subjekt mora razpolagati z veljavno listino kot priglašen organ s področja interoperabilnosti za podsistem, ki ga prevzema v ponudbi.
Dokazilo: Izjava skladna s predlogo o razpolaganju z ustrezno listino kot priglašeni organ s področja interoperabilnosti za podsistem, ki ga prevzema v ponudbi.
Opomba: Naročnik si pridržuje pravico, da navedbe preveri ter zahteva kopijo veljavne listine kot priglašeni organ s področja interoperabilnosti za podsistem infrastruktura ali drugo dokazilo, iz katerega je razvidno izpolnjevanje tega pogoja.«
Tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije je naročnik še navedel (ta naročnikov odgovor je bil objavljen na Portalu javnih naročil dne 17.08.2016), da verifikacijo lahko izvedejo le tiste pravne osebe, ki so priglašeni organi ter njihovi strokovnjaki, ki so bili nominirani tekom imenovanja priglašenega organa.
Naročnik je v točki 4.1.2 (Podatki o gospodarskem subjektu) Navodila za pripravo ponudbe (med drugim) zapisal:
»Gospodarski subjekt lahko v ponudbi nastopa kot samostojni ponudnik, kot glavni izvajalec, kot vodilni partner v skupni ponudbi, kot partner v skupni ponudbi in kot podizvajalec.
Če v ponudbi nastopa več gospodarskih subjektov, vsak poleg osebnih podatkov navede tudi dela, ki jih prevzame, ter vrednost teh del (brez DDV). Prevzeta dela morajo biti navedena in strukturirana tako, da jih je po vsebini in/ali vrednosti mogoče primerjati s predloženimi referencami za ta dela.«
Iz točke 4.1.3 (Dokazila o izpolnjevanju pogojev za priznanje sposobnosti) Navodila za pripravo ponudbe izhaja podobna zahteva, in sicer:
»Vsak gospodarski subjekt, ki nastopa v ponudbi, mora glede na prevzeti posel predložiti zahtevana dokazila o izpolnjevanju pogojev za priznanje sposobnosti. Prevzeti posel lahko izvaja le gospodarski subjekt, ki izkaže zahtevano referenco in ima ob oddaji ponudbe zagotovljene vse potrebne kadrovske in tehnične zmogljivosti za izvedbo.«
Naročnik je tudi v točki 2.5.2 (Skupna ponudba) Navodilu za pripravo ponudbe dopustil oddajo skupne ponudbe, določil pa je tudi pravila za skupni nastop več ponudnikov, in sicer:
»Skupna ponudba je ponudba, v kateri kot ponudnik nastopa več gospodarskih subjektov (v nadaljevanju: partnerjev) skupaj. Partnerji so med seboj enakopravni in v razmerju do naročnika neomejeno solidarno odgovarjajo za izvedbo celotnega naročila. V ponudbi mora biti navedeno, kdo so partnerji, kdo je vodilni, ki jih zastopa, ter katera dela in za kašno ceno vsak prevzema.
Gospodarski subjekt lahko v ponudbi nastopa kot samostojni ponudnik, kot glavni izvajalec, kot vodilni partner v skupni ponudbi, kot partner v skupni ponudbi in kot podizvajalec. Če v ponudbi nastopa več gospodarskih subjektov, vsak poleg osebnih podatkov navede tudi dela, ki jih prevzame, ter vrednost teh del (brez DDV). Prevzeta dela morajo biti navedena in strukturirana tako, da jih je po vsebini in/ali vrednosti mogoče primerjati s predloženimi referencami za ta dela.«
V točki 2.2 (Pomen izrazov v navodilih) Navodila za pripravo ponudbe je med drugim tudi navedeno, da je »ponudnik gospodarski subjekt (ali skupina takih subjektov), ki odda ponudbo«.
Iz zgoraj citiranih navodil je razvidno, da je naročnik izrecno dopustil predložitev skupne ponudbe in v tem primeru zahteval, da vsak izmed skupnih ponudnikov navede, katera dela in za kakšno ceno prevzema, ter da morajo biti prevzeta dela v ponudbi strukturirana tako, da jih bo po vsebini in/ali vrednosti mogoče primerjati s predloženimi referencami za ta dela.
Kot pravilno ugotavlja tudi vlagatelj, naročnik v konkretnem primeru od ponudnikov ni zahteval, da izkažejo določeno število (predhodno) uspešno izvedenih in razpisanemu predmetu primerljivih referenčnih storitev. Naročnik namreč tovrstnih referenčnih zahtev v razpisni dokumentaciji ni postavil, pač pa je v točki 3.1.5 (ki jo je poimenoval »Reference«) Navodila za pripravo ponudbe zahteval, da mora gospodarski subjekt ali skupina ponudnikov razpolagati z veljavno listino kot priglašen organ s področja interoperabilnosti za podsistem, ki ga prevzema v ponudbi.
Pregled ponudbe izbranega ponudnika pokaže, da je izbrani ponudnik predložil partnersko ponudbo, ki jo oddajata dva (skupna) ponudnika, in sicer SIQ Ljubljana, kot vodilni partner in RINA Services S.p.A., kot partner.
Med vlagateljem, naročnikom in izbranim ponudnikom ni spora o tem (navedeno potrjuje tudi predložena ponudba), da partner izbranega ponudnika (RINA Services S.p.A.) izpolnjuje zahtevo iz točke 3.1.5 Navodila za pripravo ponudbe, saj je priglašen organ za TSI INF (Infrastructure), TSI PRM (Persons with reduced mobility) in TSI SRT (Safety in railway tunnels).
Pregled ponudbe izbranega ponudnika tudi pokaže, da sta vanjo (za vsakega izmed obeh skupnih ponudnikov) predložena (izpolnjena, podpisana in žigosana) obrazca (Podatki o gospodarskem subjektu), iz katerih so razvidni podatki o obeh partnerjih, navedba o tem, kdo je vodilni partner, ter katera dela in za kakšno ceno prevzema vsak izmed njiju. K navedenima obrazcema je predložen tudi dokument vodilnega partnerja (SIQ Ljubljana) št. 202-PB-JN00412/2016-08, z dne 02.09.2016, iz katerega je razvidno, da je partner izbranega ponudnika prevzel vsa dela, ki so povezana z zahtevo iz točke 3.1.5 Navodila za pripravo ponudbe. Iz navedenega dopisa namreč izhaja, da vodilni partner na razpisanem projektu sodeluje s partnerjem (RINA Services S.p.A.), ki je priglašen organ za TSI INF, TSI PRM in TSI SRT, ter da bodo vsa dela, ki jih je prevzel vodilni partner (in strokovnjak M.N., ki bo sodeloval z njim), izvedena v skladu z navodili in pod nadzorom partnerja, oziroma da del, ki jih lahko opravi le partner (kot priglašen organ za TSI INF, TSI PRM in TSI SRT), ne bo izvajal vodilni partner. Iz navedenega dokumenta je tudi razvidno, da bo partner izdal vse certifikate o verifikaciji, vodilni partner pa bo poskrbel, da bodo vsi certifikati o verifikaciji, ki jih bo izdal partner, prevedeni v slovenski jezik.
Državna revizijska komisija se strinja z izbranim ponudnikom v tem, da četudi bi bilo mogoče zahtevo iz točke 3.1.5 Navodila za pripravo ponudbe razumeti (tudi) na način, ki ga zatrjuje vlagatelj (torej, da bi jo morala izpolniti oba skupna ponudnika), to ne more iti v škodo izbranega ponudnika. Kot je zapisala Državna revizijska komisija že v svojih številnih odločitvah, nejasnih določil razpisne dokumentacije ni mogoče interpretirati v škodo ponudnikov. Če je pogoj zapisan tako, da dopušča več možnih razumnih razlag, od katerih so nekatere strožje, nekatere pa milejše (blažje), je Državna revizijska komisija že večkrat navedla, da je v razmerju do ponudnika potrebno uporabiti razlago, ki gre v korist ponudnika. Tudi sodišče EU je zapisalo, da načelo preglednosti zahteva, da so vsi pogoji v razpisni dokumentaciji določeni jasno, natančno in nedvoumno, tako da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako, in da lahko naročnik učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo njegovim zahtevam (npr. C-368/10, točka 109). Naročnik torej (šele) po poteku roka za predložitev ponudb ne more dajati pogoju ožje vsebine od tiste, ki iz njega ne izhaja na jasen, natančen in nedvoumen način, saj bi na ta način ravnal v nasprotju s 6. členom ZJN-3, kršil pa bi tudi tretji odstavek 67. člena ZJN-3.
Poleg tega se Državna revizijska komisija strinja z izbranim ponudnikom in naročnikom tudi v tem, da dejstvo solidarne odgovornosti ne more pomeniti, da morajo vsi partnerji v skupni ponudbi (vsak posebej) izpolniti vse naročnikove zahteve. Namen pravil o skupnem nastopanju ponudnikov je ravno v skupni izpolnitvi pogojev in zahtev iz razpisne dokumentacije. Posamezen gospodarski subjekt se namreč ravno iz razloga, ker ne izpolnjuje vseh naročnikovih zahtev, poveže z drugimi podjetji v skupno ponudbo ali pa nastopi s podizvajalci. Zato izbrani ponudnik in naročnik pravilno opozarjata, da solidarna odgovornost pomeni, da naročniku (solidarno) odgovarjata oba partnerja za celo obveznost, oziroma da lahko naročnik vloži odškodninski zahtevek zoper kateregakoli izmed njiju.
Ker je mogoče razpisno dokumentacijo razlagati (tudi) na način, da lahko pogoj iz točke 3.1.5 Navodila za pripravo ponudbe izpolnijo vsi partnerji v skupni ponudbi skupaj, je potrebno šteti, da iz razlogov, ki jih v zahtevku za revizijo navaja vlagatelj, ponudbe izbranega ponudnika ni mogoče označiti za nedopustno. Vlagatelju ob navedenem ni uspelo izkazati, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna, zato je Državna revizijska komisija na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo stroškov. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega, tretji odstavek 70. člena ZPVPJN pa povrnitev potrebnih stroškov veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
Izbrani ponudnik je zahteval povračilo stroškov, ki so mu nastali v postopku pravnega varstva. Državna revizijska komisija je zahtevo zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven, zato stroški izbranega ponudnika niso potrebni (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.
V Ljubljani, dne 06.12.2016
predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije
Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, Ljubljana,
- odvetnica dr. Anita Napotnik, Šmihelska cesta 2, Mozirje,
- Odvetniška družba Avbreht, Zajc in partnerji o.p., d.o.o., Tivolska cesta 50, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana.
Vložiti:
- v spis zadeve, tu.