018-223/2016 Center za upravljanje z dediščino živega srebra

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter Boruta Smrdela in Tadeje Pušnar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva glede oddaje naročila »Konservatorsko-restavratorski posegi na strehah na objektih Vojsko-Idrijske Klavže (EŠD 189), Idrijska Bela-Putrihove Klavže (EŠD 593) in Idrijska Bela-Belčne Klavže (EŠD 12)-zamenjava lesene kritine« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj SKODLARSTVO KOŽELJ, d. o. o., Ljubljanska cesta 15C, Kamnik (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa odvetnik Jorg Sladič, Kersnikova ulica 7, Ljubljana, zoper ravnanje naročnika CENTER ZA UPRAVLJANJE Z DEDIŠČINO ŽIVEGA SREBRA IDRIJA, Bazoviška ulica 2, Idrija (v nadaljevanju: naročnik), dne 30. 11. 2016

odločila:

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo, številka 09/0004, 9/0005 CuDJN-1/2016 z dne 3. 10. 2016, se ugodi in se postopek oddaje zadevnega naročila razveljavi v celoti.

2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 2.781,26 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 24. 8. 2016 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za konservatorsko-restavratorske posege »na strehah na objektih Vojsko-Idrijske Klavže (EŠD 189), Idrijska Bela-Putrihove Klavže (EŠD 593) in Idrijska Bela-Belčne Klavže (EŠD 12) – zamenjava lesene kritine (v nadaljevanju: naročilo), predhodno informativno obvestilo za oddajo predmetnega naročila pa je bilo dne 9. 9. 2016 (s številko objave JN005376/2016-R01) objavljeno na Portalu javnih naročil.

Naročnik je dne 29. 9. 2016 sprejel »OBVESTILO O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA«, številka 09/0005 (v nadaljevanju: obvestilo o oddaji naročila), iz katerega izhaja, da se zadevno naročilo odda ponudniku »SKODLARSTVO BOHINJ, Nejc Dijak, s. p., Zoisova ulica 30a, 4264 Bohinjska Bistrica«, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo.

Obvestilo o oddaji zadevnega naročila je bilo vlagatelju po elektronski pošti poslano dne 29. 9. 2016, naročnik pa je dne 3. 10. 2016 prejel vlagateljev »ZAHTEVEK ZA REVIZIJO«, številka 09/0004, 9/0005 CuDJN-1/2016, z dne 3. 10. 2016 (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj v naslovih »Bistvene kršitve določb postopka: obvestilo o izbiri ne vsebuje pravnega pouka«, »Zapisnik o odpiranju in netransparentno odpiranje ponudb«, »Sklep o izbiri (obvestilo o izbiri) ne vsebuje presoje izpolnjevanja pogojev udeležbe na javnem razpisu«, »Nepopolna ponudba izbranega ponudnika«, »Neobičajno nizka cena izbranega ponudnika« in »Nejasna izbira postopka javnega naročanja« zatrjuje več kršitev naročnika, ki naj bi jih storil v postopku oddaje zadevnega naročila, v posledici pa (primarno) predlaga razveljavitev celotnega postopka oddaje naročila oziroma (podredno) razveljavitev »faz[e] predložitve in odiranja ponudb ter vsaj nadaljnjih ravnanj v postopku oddaje javnega naročila«. Vlagatelj od naročnika obenem zahteva tudi povrnitev stroškov postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi vred.

Naročnik je dne 5. 10. 2016 sprejel »OBVESTILO O ZAVRŽENJU ZAHTEVKA ZA REVIZIJO«, številka 09/0006, zoper katerega je vlagatelj vložil pritožbo, z dne 6. 10. 2016, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: pritožba), kateri je Državna revizijska komisija s sklepom številka 018-197/2016-5, z dne 26. 10. 2016, ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev, kot izhaja iz dokumenta »OBVESTILO O ZAVRŽENJU ZAHTEVKA ZA REVIZIJO«, številka 09/0006, z dne 5. 10. 2016, naročniku pa je obenem naložila, da mora o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN. Odločitev o stroških postopka s pritožbo je Državna revizijska komisija pridržala za končno odločitev o zahtevku za revizijo.

Naročnik je dne 28. 10. 2016 prejel vlagateljevo »PRIPRAVLJALN[O] VLOG[O]«, številka 09/0006, z dne 27. 10. 2016, skupaj s prilogama (v nadaljevanju: pripravljalna vloga), v kateri se vlagatelj odziva na »sklep Državne revizijske komisije« […] »št. 018-197/2016-5 z dne 25. 10. 2016«.

Naročnik je dne 7. 11. 2016 sprejel »ODLOČITEV O ZAHTEVKU ZA REVIZIJO«, številka 09/0011, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen v celoti zavrnil, obenem pa je zavrnil tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov postopka (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik vlagateljeva zatrjevanja v zahtevku za revizijo v celoti zavrača in ugotavlja, da je vlagateljev zahtevek za revizijo v celoti neutemeljen.

Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj prejel dne 8. 11. 2016, naročnik pa je z dopisom, z dne 10. 11. 2016, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 14. 11. 2016, odstopil dokumentacijo o oddaji predmetnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka v zvezi s postopkom oddaje tega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 10. 11. 2016 prejela vlagateljevo »OPREDELITEV DO NAVEDB NAROČNIKA«, z dne 9. 11. 2016 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo). V tej vlogi se vlagatelj opredeljuje do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, pri čemer »vztraja pri vseh svojih dosedanjih navedbah« in »prereka vse navedbe naročnika kot neutemeljene«.

Državna revizijska komisija je na podlagi 11. in 27. člena ZPVPJN izbranemu ponudniku z dopisom, z dne 23. 11. 2016, v izjasnitev posredovala vlagateljev zahtevek za revizijo, s čimer mu je zagotovila možnost, da se o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo izreče najkasneje v treh delovnih dneh po prejemu dopisa.

Državna revizijska komisija je dne 30. 11. 2016 prejela »IZJASNITEV GLEDE ZAHTEVKA ZA REVIZIJO«, z dne 28. 11. 2016. V omenjeni vlogi se izbrani ponudnik izjasnjuje o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo (v nadaljevanju: izjasnitev o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo).

Po proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega naročila in predrevizijski postopek postopka oddaje tega naročila, po proučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, pa tudi po proučitvi predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je v postopku oddaje zadevnega naročila naročnik pravočasno prejel dve ponudbi. Omenjeno dejstvo izhaja iz dokumenta »EVIDENCA PRISPELIH PONUDB«, z dne 21. 9. 2016, iz obvestila o oddaji naročila in iz pregleda dokumentacije, ki jo je Državni revizijski komisiji odstopil naročnik.

Upoštevaje izpostavljeno uvodno ugotovitev je Državna revizijska komisija po opravljenem predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo v revizijskem postopku, kot izhaja iz 31. člena ZPVPJN, tega sprejela v vsebinsko obravnavo (drugi odstavek 31. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je že v svoji odločitvi, številka 018-197/2016-5 z dne 26. 10. 2016, ugotovila, da je predmet zadevnega naročila označiti kot gradnjo, zadevno naročilo pa je označiti za javno naročilo gradenj v smislu 2. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3 (v povezavi s 3. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3), ne pa za javno naročilo storitev v smislu 5. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3. V posledici navedenega bi moral naročnik pod pogoji, določenimi v ZJN-3, za oddajo (predmeta) zadevnega javnega naročila uporabiti katerega od postopkov, naštetih v 39. členu ZJN-3 (oddajanje javnih naročil za socialne in druge posebne storitve ni uvrščeno med postopke javnega naročanja, kot so našteti v 39. členu ZJN-3, pač pa naročnik lahko, kot to določa druga poved prvega odstavka 97. člena ZJN-3, odda javna naročila za socialne in druge posebne storitve tudi po drugem ustreznem postopku iz 39. člena ZJN-3). Že dejstvo, da za oddajo (predmeta) zadevnega naročila naročnik ni uporabil katerega od postopkov, naštetih v 39. členu ZJN-3, predstavlja hujšo kršitev ZJN-3, ki ima za posledico, da Državna revizijska komisija (ne glede na prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) v celoti razveljavi postopek oddaje (zadevnega) naročila (3. točka drugega odstavka 39. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija kot naslednje ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje (med drugim), da »[v] spisu zadevnega javnega naročila ni zapisnika o odpiranju« (zadnji odstavek na strani 3), v postopku pa »tudi ni bilo javnega odpiranja ponudb, pa čeprav zakon to predvideva kot obvezno fazo ponudbe. Če pa je bilo javno odpiranje, pa o njem neizbrani ponudnik ni bil obveščen, kar pa je tudi bistvena kršitev določb o oddaji javnega naročila« (prvi odstavek na strani 4).

V zvezi z navedenim Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročniku sicer slediti v njegovem zatrjevanju, da je vlagatelj »prejel povabilo k oddaji ponudbe« (tretji odstavek na strani 3 odločitve o zahtevku za revizijo), vendar pa mu po drugi strani ni slediti v zatrjevanju, da je bilo v povabilu k oddaji ponudbe »jasno in nedvoumno navedeno, da naročnik ne predvideva javnega odpiranja ponudb« (tretji odstavek na strani 3 odločitve o zahtevku za revizijo). Predstavljenega zaključka ne spreminja niti sklicevanje na kode CPV, kot izhajajo iz Povabila k oddaji ponudbe, številka CudJN-1/2016, z dne 7. 9. 2016 (v nadaljevanju: povabilo k oddaji ponudbe), niti opis predmeta zadevnega naročila, saj zgolj na podlagi teh podatkov (in ostalih podatkov v povabilu k oddaji ponudbe) od gospodarskih subjektov (zlasti tistih, ki se javnih naročil ne udeležujejo zelo pogosto) ni upravičeno pričakovati, da bodo razumeli, da naročnik javnega odpiranja ponudb ne bo izvedel. Predstavljeni zaključek le dodatno potrjuje zatrjevanje vlagatelja v zahtevku za revizijo, da »[n]i jasno, ali gre za odprti postopek, omejeni postopek ali konkurenčni postopek s pogajanji ali za postopek s pogajanji z objavo« (drugi odstavek V. točke na strani 7 zahtevka za revizijo). Oddajanje javnih naročil za socialne in druge posebne storitve (med katere je predmet zadevnega naročila naročnik sicer, kakor je bilo to ugotovljeno že v odločitvi Državne revizijske komisije, številka 018-197/2016-5 z dne 26. 10. 2016, neustrezno razvrstil) predstavlja posebnost v razmerju do postopkov javnega naročanja, naštetih v prvem odstavku 39. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3), naročnik pa v povabilu k oddaji ponudbe gospodarskih subjektov ni izrecno napotil na četrto poglavje ZJN-3, niti ni izrecno opozoril na drugi odstavek 97. člena ZJN-3. Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija ni štela, da je bil zahtevek za revizijo v izpostavljenem delu vložen v nasprotju s 25. členom ZPVPJN, v predstavljenem smislu pa ni sledila zatrjevanju naročnika, da »je vlagatelj zahtevka za revizijo tako« v smislu predstavljene pravne podlage »v celoti prekludiran« (tretji odstavek na strani 3 odločitve o zahtevku za revizijo).

Upoštevaje že doslej predstavljeno vsebino odločitve, številka 018-197/2016-5 z dne 26. 10. 2016, Državna revizijska komisija izpostavlja, da bi moral naročnik pod pogoji, določenimi v ZJN-3, za oddajo (predmeta) zadevnega javnega naročila uporabiti katerega od postopkov, naštetih v 39. členu ZJN-3, odpiranje ponudb pa bi moralo biti javno. Naročnik namreč z ničemer ni ustrezno dokazal, da bi bili v okoliščinah konkretnega dejanskega stanja izpolnjeni pogoji za oddajo javnega naročila v postopku s pogajanji brez predhodne objave ali v konkurenčnem postopku s pogajanji, v katerem naročnik v skladu z b) točko prvega odstavka 44. člena ZJN-3 ne objavi obvestila o javnem naročilu in se pogaja le z enim ponudnikom (četrti odstavek 88. člena ZJN-3).

Upoštevaje vse doslej navedeno je Državna revizijska komisija v nadaljevanju vpogledala v dokumentacijo postopka oddaje zadevnega naročila, pri tem pa je ugotovila, da v njej ni najti zapisnika o odpiranju ponudb (v vsebini, kot ga predvideva šesti odstavek 88. člena ZJN-3). Podatek o tem, da bi naročnik v postopku oddaje zadevnega naročila izvedel javno odpiranje ponudb (in ne le odpiranja ponudb), jasno ne izhaja niti iz obvestila o oddaji naročila. Glede na navedeno je slediti zatrjevanju vlagatelja, da »[v] spisu zadevnega javnega naročila ni zapisnika o odpiranju« (zadnji odstavek na strani 3 zahtevka za revizijo), pa tudi zatrjevanju vlagatelja, da v postopku »ni bilo javnega odpiranja ponudb, pa čeprav zakon to predvideva kot obvezno fazo« postopka oddaje javnega naročila (prvi odstavek na strani 4 zahtevka za revizijo).

Državna revizijska komisija je tako že v svoji odločitvi, številka 018-150/2011-5 z dne 22. 6. 2011, zapisala: »Ker zaradi zatrjevane kršitve naročnika, ki se izraža v zatrjevani opustitvi javnega odpiranja ponudb na kraju in ob času, ki sta navedena v objavi obvestila o javnem naročilu in v razpisni dokumentaciji, v konkretnem primeru ne bi bilo mogoče preveriti, ali je bil postopek odpiranja ponudb voden na pregleden način, s čimer v posledici (upoštevaje namen javnega odpiranja ponudb) ne bi bilo mogoče preprečiti niti možnosti morebitnega naknadnega spreminjanja konkurenčnih ponudb, navedeno zadostuje za sklep, da je vlagatelj v konkretnem primeru v zahtevku za revizijo verjetno izkazal, da bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila«. Državna revizijska komisija je pri tem še poudarila, da »je namen evidentiranja podatkov na javnem odpiranju ponudb dvojen. Po eni strani se ponudniki na ta način seznanijo z bistvenimi elementi konkurenčnih ponudb (s čimer je preprečena možnost njihovega naknadnega spreminjanja), po drugi strani pa le transparentno voden postopek oddaje javnega naročila ponudnikom omogoča učinkovito uveljavljanje pravega varstva in odpravo morebitnih kršitev. Z javnim odpiranjem ponudb je (kot je to Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih dosedanjih sklepih) torej spoštovano načelo transparentnosti kot eno izmed temeljnih načel javnega naročanja«, […] »s spoštovanjem načela transparentnosti pa se omogoča tudi uresničevanje drugih načel javnega naročanja, predvsem načela enakopravne obravnave ponudnikov«. […] »Z javnim odpiranjem ponudb se obenem preprečuje, da bi kateri od ponudnikov naknadno spreminjal ali dopolnjeval svojo ponudbo, s čimer bi lahko iz nekonkurenčne ponudbe napravil konkurenčno ponudbo«. Državna revizijska komisija je citirano obrazložitev podala v okoliščinah takratnega dejanskega stanja, ki so v pravno relevantnem delu, ki je bistven za odločitev o zahtevku za revizijo tokratnega vlagatelja, primerljive okoliščinam tokratnega dejanskega stanja (v takratnem postopku je bilo sicer vprašanje, ali je takratni naročnik odpiranje ponudb izvedel pred rokom, določenim v obvestilu o naročilu in razpisni dokumentaciji, vendar pa je bilo tudi vprašanje, ali takratnemu vlagatelju z ravnanjem naročnika ni bila zagotovljena pravica do prisostvovanja v postopku odpiranja ponudb), primerljiva pa je tudi materialna podlaga (materialni podlagi v zakonu, ki je veljal v času sprejema takratne odločitve Državne revizijske komisije, in v zakonu, ki velja v času sprejema te odločitve, sta v vsebini, ki je pravno relevantna za tokratno odločitev, primerljivi). V predstavljenem smislu je tako slediti tudi vlagatelju, ki v zahtevku za revizijo zatrjuje, da z opustitvijo javnega odpiranja ponudb »ni bila preprečena možnost« […] »morebitnega naknadnega spreminjanja« ponudb, kar »je eden od poudarjenih namenov evidentiranja podatkov javnega odpiranja ponudb« (peti odstavek na strani 4, vsebinsko primerljivo pa tudi šesti odstavek na isti strani).

Upoštevaje vse navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo dokazal, da je naročnik s tem, ko v postopku oddaje zadevnega naročila ni izvedel javnega odpiranja ponudb, kršil četrti odstavek 88. člena ZJN-3, v povezavi s prvim odstavkom 6. člena in prvim odstavkom 39. člena ZJN-3.

Na predstavljeni zaključek v ničemer ne vpliva zatrjevanje naročnika, da vlagatelj v zahtevku za revizijo »ne zatrjuje, da obstaja kakršenkoli dvom ali sum o naročnikovem ravnanju in naknadnih spreminjanj preostale konkurenčne ponudbe«, niti zatrjevanje naročnika, da »vlagatelj ne zatrjuje bistvenega, torej ne podaja niti suma o kasnejših spreminjanjih, niti tega ne konkretizira, zaradi česar takšno ravnanje naročnika v dejstvu, da vlagatelj posledično ne zatrjuje, niti ne nakazuje kakršnihkoli kasnejših spornih ravnanj naročnika, v ničemer ni nezakonito« (tretji odstavek na strani 3 odločitve o zahtevku za revizijo). Ker odpiranje ponudb v postopku oddaje zadevnega naročila ni bilo javno, od vlagatelja tudi ni mogoče upravičeno pričakovati, da bo zatrjeval »dvom ali sum o naročnikovem ravnanju«, še manj pa, da bo izkazal sum o (morebitnih) »kasnejših spreminjanjih« ponudb. Bistvo javnega odpiranja ponudb je namreč v konkretizaciji tega, da je ponudnik izbran na pregleden način (primerjaj prvi odstavek 6. člena ZJN-3), bistveno osnovo (temelj) za zaključek, da je prišlo do naknadnega spreminjanja ponudb, pa v prvi vrsti (kot predpogoj za kasnejšo zaznavo) predstavlja(ta) prav javno odpiranje ponudb oziroma zapisnik o javnem odpiranju ponudb. V predstavljenem smislu je tako slediti vlagatelju v njegovem zatrjevanju (zadnji odstavek na strani 4 opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo), da je zapisnik o javnem odpiranju ponudb »bistven element za ugotavljanje zakonitosti in transparentnosti postopka javnega naročanja«.

V navezavi na zatrjevanje naročnika, da vlagatelju »ni nastala nikakršna škoda, četudi naročnik ni izvedel javnega naročila« (tretji odstavek na strani 3 odločitve o zahtevku za revizijo), pa Državna revizijska komisija pripominja, da v okoliščinah konkretnega dejanskega stanja ponudnik ni bil izbran na pregleden način (v smislu izostalega javnega odpiranja ponudb), vlagatelj pa je v okoliščinah konkretnega dejanskega stanja verjetno izkazal, da bi mu škoda lahko nastala že v primeru, če bi bila izbrana ponudba v času od njene predložitve do sprejema odločitve o oddaji naročila morebiti res spremenjena na primer na način, da bi bila v njej cena (v nasprotju z določbami ZJN-3) znižana pod ceno vlagatelja. Tega vlagatelj (zaradi odsotnosti javnega odpiranja ponudb in zapisnika o javnem odpiranju ponudb) niti ne more konkretizirano zatrjevati in dokazovati. V posledici ni slediti naročniku v njegovem zatrjevanju, da vlagatelj navaja le »možnost, torej podaja zgolj pavšalno navedbo oz. hipotezo, kar pa glede na določila ZPVPJN ni dovolj, da bi bil zahtevek v tem delu uspešen« (tretji odstavek na strani 3 odločitve o zahtevku za revizijo).

V zvezi z zatrjevanjem naročnika, da se je vlagatelj »nenazadnje seznanil z vsebino ponudbe konkurenčnega ponudnika in naročnikovim spisom ter ni ugotovil nobenih nepravilnosti, kakršnihkoli popravkov ponudbe ipd.« (tretji odstavek na strani 3 odločitve o zahtevku za revizijo), pa zadostuje že ugotovitev, da bi se lahko ponudba kasneje (po odpiranju ponudb) v celoti zamenjala z novo ponudbo na način, da v njej ne bi bilo ugotoviti »nobenih nepravilnosti, kakršnihkoli popravkov ponudbe ipd«. Prav zaradi opustitve javnega odpiranja ponudb vlagatelj namreč ne more primerjati podatkov iz ponudbe, ki se vpišejo v zapisnik o javnem odpiranju ponudb (šesti odstavek 88. člena ZJN-3), s podatki, kot izhajajo iz izbrane ponudbe.

Na dosedanje ugotovitve in zaključke v ničemer ne vpliva niti vsebina izjasnitve izbranega ponudnika o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo.

Upoštevaje vsa navedena dejstva, vse predstavljene ugotovitve in vse predstavljene zaključke je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo (v primarnem pravovarstvenem predlogu) na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila in postopek oddaje zadevnega naročila (ob upoštevanju okoliščin konkretnega dejanskega stanja) razveljavila v celoti. V posledici vsega doslej navedenega je v smislu dosedanje obrazložitve predmetne odločitve Državne revizijske komisije slediti vlagatelju tudi v njegovem zatrjevanju, da gre za »kršitev določb postopka oddaje javnega naročila, ki se je ne da odpraviti drugače kot z razveljavitvijo javnega naročila«. Ob navedenem ne gre prezreti dejstva, da Državna revizijska komisija ne glede na prvi odstavek 38. člena ZPVPJN v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila v primeru drugih hujših kršitev zakona, ki ureja javno naročanje (to je tudi v primeru, kot je zadevni, ko naročnik za oddajo (predmeta) zadevnega naročila ni uporabil katerega od postopkov, naštetih v 39. členu ZJN-3), ali ZPVPJN (3. točka drugega odstavka 39. člena ZPVPJN), prezreti pa ne gre niti dejstva, da ni mogoče izključiti tega, da nekateri od gospodarskih subjektov niso menili, da jih zadevno naročilo zanima (do te mere, da bi predložili svojo ponudbo) prav iz razloga kod CPV, ki jih je naročnik (s številkami) navedel v predhodnem informativnem obvestilu.

V posledici Državna revizijska komisija v nadaljevanju (tudi ob upoštevanju načela hitrosti in učinkovitosti – 9. člen ZPVPJN) ni odločala o tem, ali je naročnik kršil določbe ZJN-3 še iz katerega od ostalih razlogov, ki jih v zahtevku za revizijo zatrjuje vlagatelj. Vsebinska presoja zahtevka za revizijo v njegovih preostalih delih namreč ne bi več vplivala na predmetno odločitev Državne revizijske komisije.

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe morebitnega novega postopka oddaje naročila naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da pri izbiri postopka oddaje morebitnega novega javnega naročila upošteva določbe ZJN-3, v povezavi z njimi pa tudi ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa in iz sklepa številka 018-197/2016-5, z dne 26. 10. 2016.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj zahtevku za revizijo prilaga odrezek »UPN« o plačilu takse za postopek zadevnega pravnega varstva. V pripravljalni vlogi in v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo vlagatelj zahteva povračilo stroška »sestava pripravljalne vloge: po 40 točki OT (2. točka)« […] »1.000, točk« in »22% DDV«, v pritožbi (kateri je Državna revizijska komisija ugodila) pa vlagatelj zahteva povračilo naslednjih stroškov: »sestava pritožbe: po 40 točki odvetniške tarife« […] »2.000,00 točk«, »22% DDV« in »taksa za revizijski postopek« (skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi vred).

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del prve povedi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN). Če je pritožba utemeljena, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v pritožbenem postopku (pravno relevantni del zadnje povedi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je vlagatelju priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške:
– strošek dolžne plačane takse (za postopek pravnega varstva) v znesku 2.389,27 EUR,
– strošek odvetniške storitve za pritožbo (kot obrazložene vloge med postopkom) v znesku 321.30 EUR, ki ga je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju 2. točke Tarifne številke 40 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa) – 50 % iz 1. točke tarifne številke 18 Odvetniške tarife predstavlja 700 točk,
– 22 % davek na dodano vrednost v znesku 70,69 EUR na strošek odvetniške storitve za pritožbo, izračunan na podlagi drugega odstavka 2. člena (v povezavi z drugim odstavkom 12. člena) Odvetniške tarife, ob upoštevanju prvega odstavka 41. člena Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 117/2006 in sprem.). Iz »Seznam[a] davčnih zavezancev – fizične osebe, ki opravljajo dejavnost«, dostopnega na spletni strani Republike Slovenije, Ministrstva za finance, Finančne uprave Republike Slovenije, je namreč razbrati, da je pooblaščeni odvetnik, ki zastopa vlagatelja, na seznamu davčnih zavezancev vpisan kot davčni zavezanec,
– skupaj torej 2.781,26 EUR.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo sicer zahteva, da mu naročnik povrne »stroške postopka revizije javnega naročila«, vendar pa mu Državna revizijska komisija povrnitve stroškov »postopka revizije javnega naročila« (poleg že priznanih stroškov) ni priznala, saj vlagatelj stroškov, za katere zahteva povračilo, v svoji zahtevi za povračilo ni opredeljeno navedel (zadnja poved petega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila, saj je ugotovila, da ostali stroški, za katere je vlagatelj v zadevnem postopku pravnega varstva zahteval povračilo, v konkretnem primeru niso potrebni (peti odstavek 70. člena ZPVPJN, v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife). V navezavi na stroške, priglašene v pripravljalni vlogi in v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ti niso bili potrebni iz razloga, ker v konkretnem primeru prispevek vlagatelja k rešitvi zadeve v vsebini, kot izhaja iz pripravljalne vloge in opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

Državna revizijska komisija je rok za povračilo stroškov vlagatelju določila v 15 dneh od prejema tega sklepa (in ne »v 8 dneh od razveljavitve javnega naročila«) ter posledično priznala obrestni del stroškovnega zahtevka od izteka navedenega roka. Skladno s 313. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem.), v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, namreč rok za izpolnitev dajatve začne teči prvi dan po vročitvi prepisa sodbe stranki, ki ji je naložena izpolnitev. Naročnik zato ne more izpolniti obveznosti oziroma priti v zamudo z njeno izpolnitvijo preden ne prejme odločitve Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo, s katero se odloči o njegovi obveznosti povračila stroškov.

Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 2.781,26 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Državna revizijska komisija je ob predhodnem preizkusu vlagateljevega zahtevka za revizijo in njegovih obveznih sestavin (druga alinea prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, v povezavi s 15. členom ZPVPJN) ugotovila, da je vlagatelj zahtevku za revizijo priložil tudi odrezek »UPN« o plačilu takse za postopek zadevnega pravnega varstva v znesku 4.742,00 EUR. Ker se zahtevek za revizijo v svojem bistvu v pretežnem delu nanaša na odločitev o oddaji tega naročila, v okoliščinah konkretnega dejanskega stanja znaša taksa za predrevizijski in revizijski postopek »dva odstotka od cene najugodnejše popolne ponudbe (z davkom na dodano vrednost) za« […] »javno naročilo, vendar ne manj kot 500 eurov in ne več kot 25.000 eurov«, to je 2.389,27 EUR.

Glede na ugotovljeno bo Državna revizijska komisija ministrstvu, pristojnemu za finance, naložila vračilo preveč vplačane takse v znesku 2.352,73 EUR vlagatelju na njegov transakcijski račun (četrti odstavek 72. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 30. 11. 2016


Predsednica senata
mag. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije

































Vročiti:
– CENTER ZA UPRAVLJANJE Z DEDIŠČINO ŽIVEGA SREBRA IDRIJA, Bazoviška ulica 2, 5280 Idrija
– odvetnik Jorg Sladič, Kersnikova ulica 7, 1000 Ljubljana
– SKODLARSTVO BOHINJ, Nejc Dijak, s. p., Zoisova ulica 30a, 4264 Bohinjska Bistrica
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana
– finančna služba – tu

Vložiti:
– v spis zadeve, tu

Natisni stran