018-216/2016 Občina Juršinci

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Opravljanje prevozov osnovnošolskih otrok na območju Občine Juršinci za šolski leti 2016/2017 in 2017/2018«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja VECTORIUS d. o. o., Mlinska ulica 22, Maribor, ki ga po pooblastilu zastopa ODVETNIŠKA DRUŽBA MAROVT IN PARTNERJI, d.o.o., Rozmanova ulica 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Juršinci, Juršinci 3B, Juršinci (v nadaljevanju: naročnik), dne 28. 11. 2016

odločila:

1. Zahtevku za revizijo vlagatelja se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila »Opravljanje prevozov osnovnošolskih otrok na območju Občine Juršinci za šolski leti 2016/2017 in 2017/2018«, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Odločitev o izbiri ponudnika«, št. 430-0012/2016-10, z dne 7. 10. 2016.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 2.687,76 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 30. 8. 2016 sprejel sklep o začetku postopka javnega naročanja. Obvestilo o naročilu male vrednosti je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 5. 9. 2016, pod št. objave JN005194/2016-W01.

Naročnik je dne 7. 10. 2016 sprejel in na portalu javnih naročil (pod št. objave JN005194/2016-ODL01) objavil dokument »Odločitev o izbiri ponudnika«, št. 430-0012/2016-10, s katerim je javno naročilo oddal ponudniku ARRIVA ŠTAJERSKA d.d., Meljska cesta 97, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), ponudbo vlagatelja pa izključil. Pri tem je naročnik navedel, da vlagatelj ni predložil obrazca ESPD ter da je pri pregledu pogodbe o zaposlitvi voznika ugotovil nejasnosti: iz pogodbe ni izhajalo jasno, na katerem delovnem mestu je delavec zaposlen, manjkala je ena od sestavin pogodbe o zaposlitvi (navedba naziva delovnega mesta oziroma vrsta dela s kratkim opisom dela), delavec pa naj bi bil zaposlen po odločbi invalidske komisije. Naročnik je nadalje še navedel, da je vlagatelja na podlagi ugotovljenih pomanjkljivosti v njegovi ponudbi pozval k predložitvi manjkajočega obrazca ESPD in k predložitvi odločbe invalidske komisije, na podlagi katere naj bi bil voznik zaposlen. Vlagatelj je oboje predložil, vendar naj bi iz odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZPIZ) izhajalo, da je delavec upravičen do zaposlitve s krajšim delovnim časom, medtem ko je v predloženi pogodbi o zaposlitvi navedeno, da delavec opravlja delo s polnim delovnim časom.

Vlagatelj je dne 14. 10. 2016 pravočasno vložil zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji naročila, s katerim predlaga razveljavitev izpodbijane odločitve in povrnitev priglašenih stroškov pravnega varstva. Meni, da naročnik ni navedel jasnih in nedvoumnih razlogov (oziroma sploh nobenih), ki bi utemeljevali njegovo odločitev o nedopustnosti vlagateljeve ponudbe, s čimer ni zadostil standardu obrazloženosti. Naročnik je navedel neka dejstva, ni pa jih subsumiral pod pravno normo zakona ali razpisne dokumentacije, posledično zato ni mogoče ugotoviti, kaj naj bi vlagatelj sploh kršil. Vlagatelj poudarja, da je v celoti sledil naročnikovim zahtevam in pozivu. Po pozivu je predložil pogodbo, sklenjeno med pravno osebo (Vectorius d.o.o.) in fizično osebo D. C., ter odločbo invalidske komisije, iz katere izhaja, da je D. C. zmožen za štiriurno delo na delovnem mestu, na katerega je razporejen, to je voznik. V pogodbi je navedeno, da je delavec zaposlen po pogodbi št. 007 za nedoločen čas, za kar mu krije ZPIZ 20 ur tedensko in 20 ur delodajalec. Že s tem je vlagatelj dokazal sposobnost (šolski prevozi se izvajajo manj kot 4 ure na dan), dodatno pa je bila ponudbi priložena pogodba o zaposlitvi Z. Č., v kateri je jasno navedeno, da je Z. Č. voznica. Tudi ta kader bi moral naročnik upoštevati pri presoji ponudbe.

Izbrani ponudnik se o vloženem zahtevku za revizijo ni izjasnil.

Naročnik je dne 26. 10. 2016 izdal sklep, št. 430-0012/2016-17, s katerim je zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo ter zahtevo za povrnitev stroškov. Meni, da je svojo odločitev pojasnil jasno in konkretno, saj ni bilo potrebe po navajanju obrazložitve na več straneh. Vlagatelj se je dejansko opredelil do okoliščin, ki so bile podlaga za njegovo izključitev, kar kaže na to, da je bila obrazložitev dovolj natančna in konkretna ter mu je zagotovila ustrezno pravno varstvo. Naročnik opozarja, da je zahtevek za revizijo precej pavšalen – vlagatelj ne navaja dejanskih kršitev pravnih pravil in za to ne predloži nobenega dokaza. Zlasti se vlagatelj ni opredelil do neskladnosti odločbe ZPIZ in pogodbe o zaposlitvi, čeprav je ravno to okoliščina, ki je najbolj sporna. V odločitvi je naročnik jasno navedel, da je ta neskladnost – poleg preostalih napak v sami pogodbi – predstavljala tisto okoliščino, zaradi katere je bilo potrebno odločiti, kot izhaja iz izpodbijane odločitve. V zvezi z navedbo vlagatelja o predloženi pogodbi (tudi) za Z. Č. naročnik opozarja, da je za seznam voznikov zahteval izpolnitev obrazca OBR 8 SEZNAM VOZNIKOV IN VOZIL Z LICENCO, ponudnik pa je bil dolžan predložiti pogodbe le za voznike s tega seznama. Glede na navedeno ni mogoče sklepati, da je bila ta oseba mišljena za voznika avtobusa, to pa ne izhaja niti iz same pogodbe, saj je iz opisa del in nalog razvidno, da zgolj pomaga vozniku pri vstopu in izstopu potnikov. V zvezi z vlagateljevim seznamom vozil in voznikov naročnik še ugotavlja, da navedeno eno vozilo in en voznik ne zadostita zahtevi po kadrovski in tehnični sposobnosti izvesti javno naročilo v skladu z zahtevami naročnika; za prevoz na predpisanih linijah z zelo majhnim časovnim zamikom odhodov sta potrebni dve vozili in dva voznika. Naročnik kot okoliščino, ki vpliva na pravilnost izpodbijane odločitve, navaja še svoj poziv vlagatelju k predložitvi obrazca ESPD, ki ne more biti predmet dopolnitve ponudb. Kljub okoliščini, da je vlagatelja pozval k dopolnitvi, pa napačno vmesno ravnanje ne more dati ponudnikom več pravic, kot jih imajo po zakonu. Odprava odločitve zgolj zaradi okoliščine, da ta vidik ni bil posebej obrazložen v odločitvi, medtem jo je izrek pravilen, po mnenju naročnika ni v skladu s temeljnim načelom ekonomičnosti.

Državna revizijska komisija je odstopljeno dokumentacijo iz predrevizijskega postopka prejela dne 2. 11. 2016.

Ker naročnik sklepa, s katerim je odločil v predrevizijskem postopku, ni vročil vlagateljevi pooblaščenki (Odvetniški družbi Marovt in partnerji, d.o.o.) skladno s prvim odstavkom 88. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/1999 s sprem.) v povezavi s tretjim odstavkom 13. člena ZPVPJN, čeprav se je le-ta izkazala z veljavnim pooblastilom, pač pa neposredno vlagatelju, je Državna revizijska komisija naročnikov sklep v prilogi dopisa št. 018-216/2016-4 posredovala vlagateljevi pooblaščenki, ki je sklep s prilogo prejela dne 10. 11. 2016 (razvidno iz poštne povratnice).

Vlagatelj se je z vlogo z dne 10. 11. 2016 opredelil do navedb naročnika. Vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo. Ugotavlja, da naročnikova odločitev sploh ni podpisana in žigosana, posledično pa se niti ne ve, kdo jo je napisal. Vsekakor naj to ne bi bila odločitev, ki bi jo sprejel naročnik. Glede razlogov za izključitev vlagatelja, ki jih naročnik navaja šele v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo, vlagatelj izpostavlja, da se do njih objektivno gledano ni mogel opredeliti. Pri tem je naročnik šele sedaj povedal, da je pogodba o zaposlitvi sklenjena v nasprotju z odločbo ZPIZ ter da vsebuje druge napake. Teh navedb ni dopustno upoštevati, pa tudi sicer naročnik ni pristojen za presojo teh dejstev; če bi bilo to res, vendar ni, bi pogodbo na ZPIZ zavrnili. Čeprav naročnik trdi, da ni dolžan sklepati, zakaj je vlagatelj predložil pogodbo o zaposlitvi tudi za Z. Č., pa naj bi bilo očitno, da se spreneveda, saj je iz pogodbe povsem jasno razvidno, da je predložena z namenom dokazovanja kadrovske sposobnosti. Vse meje dopustnega naj bi presegale tudi navedbe naročnika o tem, da bi moral vlagatelj posel izvesti z dvema voziloma in dvema voznikoma. Nikjer v razpisu to ni bilo navedeno, naročnik pa navedbe ni dokazal. Naročnik je vsako leto imel razpis za eno vozilo, linije, takšne kot so, pa je mogoče izvesti z enim vozilom in enim voznikom. Vlagatelj navedbe naročnika o ESPD označuje za nedopustna nova dejstva, ne glede na to pa meni, da je obrazec ESPD (kot izjava o dejstvih) lahko predmet dopolnitve.

Po pregledu prejete dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da ni mogoče pritrditi vlagateljevi navedbi o tem, da sklep naročnika z dne 19. 10. 2016 ni bil podpisan in žigosan – žig Občine Juršinci in podpis župana občine se nahaja na zadnji, četrti strani sklepa.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik ravnal skladno z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3) s tem, ko je vlagatelja izključil iz postopka oddaje javnega naročila oziroma javnega naročila ni oddal vlagatelju, čeprav je predložil po merilih najugodnejšo ponudbo. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
- ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
- ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da naročnik v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, v primerjavi z navedbami iz obrazložitve odločitve o oddaji naročila navaja še dodatne (nove) razloge v prid utemeljitve izključitve vlagatelja iz postopka oddaje javnega naročila. Naročnik je v obrazložitvi odločitve o oddaji naročila z dne 7. 10. 2016 predstavil potek pregleda vlagateljeve ponudbe, pri čemer je pojasnil, zakaj je od vlagatelja zahteval dopolnitev ponudbe, ter navedel, da je vlagatelj vse zahtevano tudi predložil. Iz vsebine obrazložitve ne izhaja, da bi bila za naročnika – po prejemu dokumentov, ki jih je skladno z zahtevo posredoval vlagatelj – problematična okoliščina, da vlagatelj morebiti ne razpolaga z ustreznim številom vozil in voznikov za izvedbo vseh razpisanih prevozov, ali manjkajoč in naknadno predložen obrazec ESPD; navedeno naročnik izpostavlja šele v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Prav tako je šele iz navedb v tej odločitvi mogoče nedvoumno razbrati, da so razlog za izključitev ponudnika predstavljale tudi (domnevne) napake v pogodbi o zaposlitvi D. C. (tj. manjkajoča navedba naziva delovnega mesta in kratkega opisa del).

Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala, je namen odločitve o oddaji naročila predvsem seznanitev ponudnikov z zadostnimi informacijami, potrebnimi za učinkovito uveljavljanje pravnega varstva. Od naročnika se pričakuje, da v primeru zavrnitve posamezne ponudbe oziroma izključitve gospodarskega subjekta navede razloge za svojo odločitev, ki temeljijo na ustrezni dejanski in pravni podlagi. Pri tem ni nujno, da je obrazložitev vseobsežna, mora pa vsebovati jasne in nedvoumne razloge naročnika do te mere, da se ponudniki lahko seznanijo z utemeljitvijo odločitve, da lahko zaščitijo svoj položaj in preverijo, ali je odločitev o (ne)oddaji naročila zakonita ali ne. Taka obveznost naročnika izhaja iz splošnih načel pravnega varstva v postopkih javnega naročanja, predvsem iz načela hitrosti in učinkovitosti pravnega varstva (9. člen ZPVPJN) in načela dostopnosti do pravnega varstva (10. člen ZPVPJN). Učinkovito pravno varstvo v postopkih oddaje javnih naročil je namreč lahko zagotovljeno le, če ima ponudnik možnost v predrevizijskem postopku izpodbijati vse naročnikove ugotovitve, ki se nanašajo na nedopustnost njegove ponudbe. Ker vlagatelj v postopku pravnega varstva po tem, ko naročnik že odloči o njegovem zahtevku za revizijo, (praviloma) ne sme navajati novih kršitev (peti odstavek 29. člena ZPVPJN), tudi naročnik v sklepu, s katerim odloči o zahtevku za revizijo, ne sme navajati novih razlogov za nedopustnost vlagateljeve ponudbe, ki jih ni navedel že v odločitvi o oddaji javnega naročila, saj bi bil vlagatelj s tem onemogočen v možnosti uveljavljanja učinkovitega pravnega varstva.

Ne glede na drugačno stališče naročnika po oceni Državne revizijske komisije v konkretnem primeru ni mogoče govoriti o učinkovitosti pravnega varstva že zgolj zaradi tega, ker se je vlagatelj v zahtevku za revizijo opredeljeval do (nekaterih) okoliščin, ki sicer niso bile predstavljene kot razlog za nedopustnost ponudbe oz. kot razlog za njegovo izključitev iz postopka oddaje naročila, jih pa naročnik uveljavlja in pojasnjuje v obrazložitvi sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Vlagatelj o vseh razlogih za naročnikovo odločitev ni bil seznanjen, oziroma ni bil seznanjen na ustrezen način, zato ni prepričljiv zaključek, da se je lahko ali celo dejansko ustrezno opredelil do vseh vidikov in razlogov, ki naj bi po kasnejših navedbah naročnika narekovali sprejem izpodbijane odločitve. Navsezadnje bi se ob ustrezni seznanjenosti vlagatelj lahko odločil, da niti ne bo uveljavljal pravnega varstva zoper naročnikovo odločitev.

Kot že navedeno, mora naročnik vse morebitne razloge za zavrnitev ponudbe oz. izključitev ponudnika navesti že v odločitvi o oddaji javnega naročila. V konkretnem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo navaja nove razloge za nedopustnost vlagateljeve ponudbe. Teh navedb naročnika pri odločanju o utemeljenosti zahtevka za revizijo ni mogoče upoštevati, saj ne morejo predstavljati dopustnih argumentov v prid naročnikove odločitve.

Ne glede na navedeno Državna revizijska komisija v zvezi z naročnikovimi navedbami glede pomanjkljivosti v pogodbi o zaposlitvi D. C. pripominja, da pogodba v 2. členu vsebuje navedbo delovnega mesta (»VOZNIK SDČ«), ob čemer nasprotna navedba naročnika ni izkazana. Obenem je na tem mestu potrebno opozoriti še na določbo četrtega odstavka 17. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/2013 s sprem.; v nadaljevanju: ZDR-1), skladno s katerim v primeru, če stranki nista sklenili pogodbe o zaposlitvi v pisni obliki ali če niso v pisni obliki izražene vse sestavine pogodbe o zaposlitvi iz prvega odstavka 31. člena ZDR-1 (med drugim tudi »naziv delovnega mesta oziroma vrsto dela, s kratkim opisom dela, ki ga mora delavec opravljati po pogodbi o zaposlitvi […]«), to ne vpliva na obstoj in veljavnost pogodbe o zaposlitvi.

Iz obrazložitve odločitve o oddaji naročila je mogoče razbrati, da je naročnik kot razlog za neizbiro vlagateljeve ponudbe navedel, da iz (naknadno) predložene odločbe ZPIZ izhaja upravičenost delavca do zaposlitve s krajšim delovnim časom, medtem ko je v predloženi pogodbi o zaposlitvi navedeno, da delavec opravlja delo s polnim delovnim časom. Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju v tem, da je naročnik zgolj navedel dejstva, ki naj bi jih ugotovil pri pregledu ponudbe in njene dopolnitve. Zgolj na podlagi tako navedenih dejstev ni mogoče ugotoviti, v čem naj bi bila sploh podana bodisi vlagateljeva kršitev pravil javnega naročanja oziroma obstoj razlogov za izključitev, kar bi terjalo njegovo izključitev iz postopka oddaje naročila, bodisi nedopustnost ponudbe, ki bi terjala njeno zavrnitev. Naročnik tega ne pojasni niti v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo naročnik.

Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom uspel izkazati, da je naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila ravnal v neskladju z določili ZJN-3 (zlasti 1. alineje tretjega odstavka 90. člena) s tem, ko ni izbral po merilih ugodnejše ponudbe vlagatelja, ne da bi na jasen in nedvoumen način navedel razlog, zaradi katerega je to ponudbo zavrnil oziroma izključil vlagatelja iz postopka oddaje javnega naročila.

Ob upoštevanju vsega navedenega je Državna revizijska komisija ocenila, da je vlagateljev zahtevek za revizijo utemeljen, zato je v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila izpodbijano odločitev o oddaji javnega naročila.

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje zadevnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa. Naročnik mora pri svojih ravnanjih upoštevati, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku (prvi odstavek 6. člena ZJN-3), zlasti pa naj naročnik (v primeru, če bo nadaljeval postopek oddaje javnega naročila z izbiro ene od ponudb) v odločitvi o oddaji javnega naročila navedene vse razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ne bo izbran.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov pravnega varstva, in sicer 596,70 EUR za stroške odvetniškega zastopanja, 22,95 EUR za materialne stroške po tretjem odstavku 11. člena Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa), in 2.080,50 EUR za plačano takso. V vlogi z dne 10. 11. 2016 je vlagatelj zahteval še povrnitev 294,00 EUR, povečano za 22% DDV, za obrazloženo vlogo (opredelitev do navedb naročnika), in 22,95 EUR za izdatke po tretjem odstavku 11. člena Odvetniške tarife.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija je vlagatelju (upoštevaje zlasti 70. člen ZPVPJN) priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške:
- strošek odvetniških storitev za sestavo zahtevka za revizijo v višini 1.300 točk (prva točka tar. št. 40 Odvetniške tarife, kar ob upoštevanju vrednosti točke znaša 596,70 EUR;
- izdatke v pavšalnem znesku v višini 23 točk (in sicer 2 % od 1.000 točk ter 1 % od 300 točk), ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena Odvetniške tarife (ker vlagatelj v postopku pravnega varstva ni specificiral in izkazal dejanskih materialnih stroškov oziroma izdatkov v dejanski višini je Državna revizijska komisija vlagatelju priznala izdatke v pavšalnem znesku), kar ob upoštevanju vrednosti točke znaša 10,56 EUR;
- strošek plačane takse za zahtevek za revizijo v višini 2.080,50 EUR.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 2.687,76 EUR. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava niti presežka nad priznanimi stroški za izdatke v pavšalnem znesku, za katerega priznanje glede na vrednost spora v Odvetniški tarifi ni podlage, pa tudi ne priglašenega stroška odvetniške storitve za opredelitev do navedb naročnika, saj v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN, v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife). Navedbe v vlagateljevi vlogi z dne 10. 11. 2016, niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 28. 11. 2016


Predsednica senata:
mag. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- ODVETNIŠKA DRUŽBA MAROVT IN PARTNERJI, d.o.o., Rozmanova ulica 12, 1000 Ljubljana
- Občina Juršinci, Juršinci 3B, 2256 Juršinci
- ARRIVA ŠTAJERSKA d.d., Meljska cesta 97, 2000 Maribor
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran