018-204/2016 Občina Nazarje
Številka: 018-204/2016-8Datum sprejema: 23. 11. 2016
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter Nine Velkavrh in mag. Mateje Škabar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva glede oddaje naročila »Izbira izvajalca za vzdrževanje občinskih cest Občine Nazarje« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj JAVNO PODJETJE KOMUNALA, d. o. o., Mozirje, Praprotnikova ulica 36, Mozirje, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji, d. o. o., Brdnikova ulica 44, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika OBČINA NAZARJE, Savinjska cesta 4, Nazarje (v nadaljevanju: naročnik), dne 23. 11. 2016
odločila:
1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo, z dne 28. 9. 2016, se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, vsebovana v dokumentu »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA«, številka 430-013/2016- 30, z dne 16. 9. 2016.
2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 2.702,34 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.
Obrazložitev:
Naročnik je dne 1. 6. 2016 sprejel sklep o začetku postopka oddaje naročila za redno letno in zimsko vzdrževanje občinskih cest Občine Nazarje (v nadaljevanju: naročilo). Obvestilo o javnem naročilu za oddajo predmetnega naročila po konkurenčnem postopku s pogajanji (s sklenitvijo okvirnega sporazuma) je bilo dne 14. 6. 2016 (s številko objave JN002599/2016-B01) objavljeno na Portalu javnih naročil, dne 15. 6. 2016 pa (s številko dokumenta 202404) v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2016/S 114.
Naročnik je dne 24. 8. 2016 sprejel »ODLOČITEV«, številka 430-0013/2016-21 (v nadaljevanju: odločitev z dne 24. 8. 2016), iz katere izhaja, da »se usposobljenost za sodelovanje v nadaljnjem postopku prizna« trem kandidatom, med drugim tudi vlagatelju.
Zadevna odločitev je bila na Portalu javnih naročil (s številko objave JN002599/2016-ODL01) objavljena dne 25. 8. 2016, v posledici česar se na podlagi tretje povedi desetega odstavka 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3) z omenjenim dnem objave šteje za vročeno (kandidatom).
Naročnik je dne 16. 9. 2016 sprejel »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA«, številka 430-013/2016- 30 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katere izhaja, da se kot najugodnejši ponudnik izbere »VOC Celje d.d., Lava 42, 3000 Celje«, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).
Odločitev o oddaji zadevnega naročila je bila na Portalu javnih naročil (s številko objave JN002599/2016-ODL02) objavljena dne 16. 9. 2016, v posledici česar se na podlagi tretje povedi desetega odstavka 90. člena ZJN-3 z omenjenim dnem objave šteje za vročeno (ponudnikom).
Naročnik je dne 29. 9. 2016 prejel vlagateljev zahtevek za revizijo, z dne 28. 9. 2016, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj zatrjuje, da
– je naročnik nedopustno odpravljal napake v zneskih v ponudbenem predračunu izbranega ponudnika, kot da bi bile računske napake, čeprav to niso;
– je ponudba izbranega ponudnika nedopustna iz razloga, ker je izbrani ponudnik v nasprotju s protokolom pogajanj, kot je bil določen v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila, na pogajanjih »nedopustno zvišal številne ponudbene cene«, to je »prav vse cene na enoto mere v delu popisa del, naslovljenem "določitev kalkulativnih osnov za dodatno naročena režijska dela"«, pa tudi »ceno iz postavke ponudbenega predračuna št. 11.3«;
– izbrani ponudnik v prvotni ponudbi (z izjemo dveh postavk) ni ponudil nobene postavke v delu popisa del, naslovljenem »določitev kalkulativnih osnov za dodatno naročena režijska dela«;
– je prvotna ponudba izbranega ponudnika neobičajno nizka;
– ponudba izbranega ponudnika ni skladna z zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo naročila glede njene vezave in ločevanja s pregradnimi kartoni;
– je naročnik kršil njegovo pravico do vpogleda, pri čemer »kot posebno kršitev naročnika ponovno in posebej navaja, da je bil na vpogledu v ponudbo navzoč tudi predstavnik izbranega ponudnika, kar pa je v nasprotju z ureditvijo vpogleda iz 35. člena ZJN-3, ki navzočnosti izbranega ponudnika ne dopušča«.
Naročnik je dne 14. 10. 2016 sprejel sklep, številka 430-0013/2016-38, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil, obenem pa je kot neutemeljeno zavrnil tudi zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V odločitvi o zahtevku za revizijo
– naročnik zatrjuje, da ni nedopustno odpravljal napak v zneskih v ponudbenem predračunu izbranega ponudnika;
– se naročnik »strinja z vlagateljem, da je bilo možno samo nižanje cen iz ponudbenega predračuna«, v nadaljevanju pa poudarja, da »od ponudnikov ni zahteval, da predložijo nov ponudbeni predračun«, v posledici česar ga »ni upošteval pri izračunu končnega Popisa del in Rekapitulacije«. Naročnik še dodaja, da »je na merilo za izbor ponudnika vplival samo popis del in Rekapitulacija, zato so se vsa pravila, vezana na postopek pogajanj nanašala izključno na elemente ponudbenega predračuna«;
– naročnik zavrača zatrjevanja vlagatelja, da izbrani ponudnik v prvotni ponudbi (z izjemo dveh postavk) ni ponudil nobene postavke v delu popisa del, naslovljenem »določitev kalkulativnih osnov za dodatno naročena režijska dela«, obenem pa dodaja, da je vlagatelj »v zatrjevanju nedopustnosti ponudbe, ki se veže na izpolnjevanje pogojev in zahtev naročnika v celoti prekludiran«;
– naročnik zatrjuje, da »ne meni, da je ponudba neobičajno nizka glede na razmere na trgu, niti ne dvomi v kvalitetno izvedbo predmeta javnega naročila«;
– naročnik zatrjuje, da »obličnosti ponudbe ni vrednotil kot ključnega pomena za dopustnost ponudbe, zato tudi ni navedel, da bo ponudbo, ki zahtevi po obličnosti ne bo sledila, izločil«;
– naročnik zatrjuje, da ni kršil pravice vlagatelja do vpogleda.
Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj prejel dne 17. 10. 2016, naročnik pa je z dopisom, z dne 17. 10. 2016, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dan kasneje, pa tudi po elektronski pošti, ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 19. 10. 2016, odstopil dokumentacijo o oddaji naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka v zvezi s postopkom oddaje tega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.
Državna revizijska komisija je dne 21. 10. 2016 prejela »OPREDELITEV DO NAVEDB NAROČNIKA«, z dne 20. 10. 2016 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo). V tej vlogi vlagatelj »v celoti vztraja pri vseh svojih navedbah, dejstvih, dokazih in kršitvah iz zahtevka za revizijo«, obenem pa se opredeljuje do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo.
Državna revizijska komisija je naročnika s pozivom, z dne 26. 10. 2016, pozvala na dopolnitev oziroma odstop dokumentacije, katero ji je naročnik odstopil z dopisom, z dne 28. 10. 2016, ki ga je Državna revizijska komisija po pošti prejela dne 2. 11. 2016.
Po proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega naročila in predrevizijski postopek postopka oddaje naročila, po proučitvi navedb vlagatelja in naročnika, pa tudi po proučitvi predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.
Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je v postopku oddaje zadevnega naročila naročnik, kot izhaja iz odločitve z dne 24. 8. 2016, usposobljenost za sodelovanje priznal trem kandidatom, med drugim tudi vlagatelju in izbranemu ponudniku, po izvedenih pogajanjih pa je, kot izhaja iz odločitve o oddaji naročila, kot najugodnejšo ponudbo izbral ponudbo izbranega ponudnika.
Upoštevaje izpostavljeno uvodno ugotovitev je Državna revizijska komisija po opravljenem predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo v revizijskem postopku, kot izhaja iz 31. člena ZPVPJN, tega sprejela v vsebinsko obravnavo (drugi odstavek 31. člena ZPVPJN).
Vlagatelj v zahtevku za revizijo (v V. točki na straneh od 5 do 7) zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna iz razloga, ker je izbrani ponudnik v nasprotju s protokolom pogajanj, kot je bil določen v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila, na pogajanjih »nedopustno zvišal številne ponudbene cene«, to je »prav vse cene na enoto mere v delu popisa del, naslovljenem "določitev kalkulativnih osnov za dodatno naročena režijska dela"«, pa tudi »ceno iz postavke ponudbenega predračuna št. 11.3«.
V zvezi z navedenim je Državna revizijska komisija sledila vlagatelju in najprej izvedla dokazni predlog »vpogled v razpisno dokumentacijo postopka javnega naročanja« (druga alinea rubrike »Dokaz:« na strani 3, v zvezi z rubriko »Dokaz:« »kot doslej« na strani 7 zahtevka za revizijo). V posledici je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v dokumentu »Razpisna dokumentacija za javno naročilo po konkurenčnem postopku s pogajanji«, oznaka 430-0013/ 2016, junij 2016 (v nadaljevanju: razpisna dokumentacija), ki je del dokumentacije v zvezi z oddajo tega naročila (9. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3), povabil »zainteresirane ponudnike, da predložijo svojo pisno ponudbo skladno z dokumentacijo v zvezi z naročilom« (prvi odstavek 1. točke), v protokolu pogajanj (v 4. točki) pa je zapisal:
»Pogajanja bodo potekala izključno o višini ponudbene cene. Izhodišče za pogajanje bo ponudbena cena, dana v inicialni ponudbi. Ponudniki bodo končno ponudbeno ceno, doseženo v pogajanjih napisali v obrazec Ponudbeni predračun-končna cena, v katerega se bo zapisal tudi delež znižanja ponudbene cene, glede na inicialno ponudbeno ceno. Za izračunan delež popusta se bodo enakomerno znižale vse posamezne postavke ponudbenega predračuna. Ponudbeni predračun z znižanimi cenami na enoto bo priloga okvirnega sporazuma, ki ga bo naročnik sklenil z izbranim ponudnikom.
Pogajanja bodo potekala v enem krogu, izključno o višini ponudbene cene in je možno samo nižanje ponudb. Pogajanja bodo potekala ločeno, z vsakim ponudnikom posebej in bodo trajala najdalj 15 minut. Izhodišče za pogajanja bo višina ponudbene cene iz inicialne ponudbe. Naročnik bo vsem ponudnikom, s katerimi se bo pogajal, povedal enako želeno ceno in ponudnik bo imel možnost nižanja ponudbene cene iz inicialne ponudbe. Na pogajanjih lahko sodelujejo samo pooblaščene osebe, ki imajo pooblastilo za sodelovanje na pogajanjih. V kolikor se ponudnik, ki bo na pogajanja vabljen, pogajanj ne bo udeležil ali se bodo pogajale osebe, ki ne bodo imele pooblastila za pogajanja, bo naročnik unovčil zavarovanje za resnost ponudbe.
Naročnik bo vse ponudnike, s katerimi se bo pogajal pozval k oddaji končne pisne ponudbe. Naročnik bo izvedel javno odpiranje končnih ponudb, o čemer bodo ponudniki pravočasno obveščeni. Ponudnik bo končno ponudbo oddal v zaprti ovojnici, z izpolnjenim obrazcem Ovojnica in bo ponudbeno ceno vpisal v ponudbeni obrazec Ponudbeni predračun-končna ponudba.«.
Kot izhaja iz protokola pogajanj naj bi pogajanja potekala izključno o višini ponudbene cene, že na podlagi besedila protokola pogajanj »[z]a izračunan delež popusta se bodo enakomerno znižale vse posamezne postavke ponudbenega predračuna« in »[p]onudbeni predračun z znižanimi cenami na enoto bo priloga okvirnega sporazuma« pa je razbrati, da se na pogajanjih lahko cene na enoto zgolj znižajo (nobena od cen na enoto se ne sme zvišati). Pomen cen na enoto poudarjeno izhaja tudi iz dokumenta »Vzorec koncesijske pogodbe«, ki je sestavni del razpisne dokumentacije, saj je v njem zapisano med drugim tudi to, da se bo »[p]osamezna vrsta dela/storitve« […] »zaračunavala po cenah na enoto, danih v ponudbenem predračunu« (9. člen), da so »[c]ene na enoto, kot so razvidne iz predračuna«, […] »fiksne za prvo leto trajanja pogodbe« (9. člen), da bo »[o]pravljena dela po tej pogodbi« […] »koncesionar obračunal po dejansko izvršenih količinah« (prvi odstavek 18. člena) in da se »[p]onudbene cene za poznejša dela« […] »oblikujejo na osnovi normativov in kalkulativnih elementov, navedenih v razpisni in ponudbeni dokumentaciji, vključno s popustom na vse storitve dela v osnovni ponudbi« (drugi odstavek 20. člena). Glede na navedeno je slediti zaključku vlagatelja, po katerem je naročnik »torej prepovedal kakršnokoli višanje ponudbenih cen na pogajanjih« (peti odstavek na strani 6 zahtevka za revizijo), pa tudi stališču naročnika, po katerem »se strinja z vlagateljem, da je bilo možno samo nižanje cen iz ponudbenega predračuna« (zadnji odstavek na osmi strani odločitve o zahtevku za revizijo).
V nadaljevanju je Državna revizijska komisija sledila vlagatelju in izvedla dokazna predloga »popis del v osnovni ponudbi izbranega ponudnika« in »popis del v končni ponudbi izbranega ponudnika (delno priložen – glede preostalega dela vpogled v spisu naročnika)« (druga oziroma tretja alinea rubrike »Dokaz:« na strani 5, v zvezi z rubriko »Dokaz:« »kot doslej« na strani 7 zahtevka za revizijo). V posledici je Državna revizijska komisija ugotovila, da je izbrani ponudnik v svojem dokumentu »P O N U D B A ŠT. 845-00/16-VOC«, z dne 11. 7. 2016 (v nadaljevanju: inicialna ponudba), v postavki številka 11.3 »Prevozi s tovornim vozilom od 10 do 15 ton« naslova »STROJNE STORITVE OB ELEMENTARNIH IN DRUGIH DOGODKIH« v rubriki »Cena /EM Eur« ponudil ceno, ki je (brez davka na dodano vrednost) za 7,30 EUR nižja od cene, v isti postavki podane v dokumentu »Ponudbeni predračun-končna ponudba« dokumenta »PONUDBENI PREDRAČUN ŠT. 845-01/16-VOC«, z dne 8. 9. 2016 (v nadaljevanju: končna ponudba). Glede na navedeno je pritrditi vlagatelju v njegovem zatrjevanju, da je izbrani ponudnik v nasprotju s protokolom pogajanj, kot je bil določen v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila, na pogajanjih »nedopustno zvišal« […] »ceno iz postavke ponudbenega predračuna št. 11.3« (tretji odstavek na strani 7 zahtevka za revizijo).
Že na podlagi predstavljene ugotovitve Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik kršil določbe protokola pogajanj (4. točka razpisne dokumentacije) s tem, ko je izbranemu ponudniku dopustil, da je v svoji končni ponudbi zvišal ceno na enoto (ne pa znižal cene na enoto), obenem pa (končno) ponudbo izbranega ponudnika označil za dopustno in jo izbral, pa čeprav ta ne ustreza njegovim zahtevam, določenim v razpisni dokumentaciji (29. točka prvega odstavka 2. člena). Kot je bilo to ugotovljeno že doslej, je bilo na pogajanjih namreč cene na enoto dopustno zgolj znižati (nobena od cen na enoto se ne ni smela zvišati).
Poleg doslej predstavljenih dejstev in zaključkov je Državna revizijska komisija ugotovila, da je izbrani ponudnik v svoji končni ponudbi (v razmerju do svoje inicialne ponudbe) zvišal tudi vse cene na enoto posameznih kalkulativnih osnov za dodatno naročena režijska dela v »EUR / uro«. Cene na enoto posameznih kalkulativnih osnov za dodatno naročena režijska dela v »EUR / uro« so tako v pretežnem delu bistveno (če kot bistveno štejemo povišanje za 15,00 »EUR / uro« ali več) zvišane, celo do 320,00 »EUR / uro«. Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo (četrti odstavek na enajsti strani, vsebinsko primerljivo pa tudi zadnji odstavek na isti strani) sicer zatrjuje, da »je na merilo za izbor ponudnika vplival samo popis del in Rekapitulacija, zato so se vsa pravila, vezana na postopek pogajanj nanašala izključno na elemente ponudbenega predračuna«, vendar pa v posledici citiranega naročnikovega zatrjevanja le še toliko bolj velja, da se cene na enoto posameznih kalkulativnih osnov za dodatno naročena režijska dela v »EUR / uro« (če ta dela niso bila predmet pogajanj) niso smele spreminjati (zlasti pa ne višati). Naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo zadevnega naročila po drugi strani tudi ni eksplicitno zapisal, da je dopustno cene na enoto posameznih kalkulativnih osnov za dodatno naročena režijska dela v »EUR / uro« v končni ponudbi višati. V zvezi s prej citiranim naročnikovim zatrjevanjem ne gre prezreti niti doslej izpostavljenih določb dokumenta »Vzorec koncesijske pogodbe«, niti tega, da so se tudi zadevne cene na enoto posameznih kalkulativnih osnov za dodatno naročena režijska dela vpisovale v ponudbe, niti tega, da naročnik sam zatrjuje, da gre v tem delu za cene morebitnih kasneje naročenih del (predzadnji odstavek na enajsti strani odločitve o zahtevku za revizijo). V zvezi z zatrjevanjem naročnika, da je omenjene cene »vključil v ponudbo kot informacijo oziroma okvirno ceno, kot izhodišče za pogajanja za morebitna naknadno naročena dela« (predzadnji odstavek na enajsti strani odločitve o zahtevku za revizijo), pa Državna revizijska komisija pripominja, da iz drugega odstavka 20. člena dokumenta »Vzorec koncesijske pogodbe« izhaja: »Ponudbene cene za poznejša dela se oblikujejo na osnovi normativov in kalkulativnih elementov, navedenih v razpisni in ponudbeni dokumentaciji, vključno s popustom na vse storitve dela v osnovni ponudbi«. Glede na zapisano je tako pritrditi vlagatelju v njegovem zatrjevanju, da je izbrani ponudnik na pogajanjih »nedopustno zvišal številne ponudbene cene«, to je »prav vse cene na enoto mere v delu popisa del, naslovljenem "določitev kalkulativnih osnov za dodatno naročena režijska dela"« (zadnji odstavek na strani 6, primerljivo pa tudi drugi odstavek na strani 7 zahtevka za revizijo).
Dosedanjih ugotovitev in zaključkov Državne revizijske komisije v ničemer ne spreminjajo zatrjevanja naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, po katerih je »pripravil obrazec ponudbeni predračun-končna ponudba, katerega je na pogajanjih izročil vsem ponudnikom«. Iz vpogleda v končne ponudbe, ki jih je naročnik odstopil Državni revizijski komisiji, tudi sicer izhaja, da je
– vlagatelj svojo končno ponudbo oddal na enem izpolnjenem, podpisanem in žigosanem obrazcu »Ponudbeni predračun-končna ponudba št. 16112051« (skupaj z dopisom), na katerem ni pripisa »Obvezna priloga:« […] »- Izpolnjen ponudbeni predračun Popis storitev-EXCELL tabela« (ali podobnega pripisa), niti obrazcu »Ponudbeni predračun-končna ponudba št. 16112051« […] »[i]zpolnjen ponudbeni predračun Popis storitev-EXCELL tabela« ni priložen,
– izbrani ponudnik svojo končno ponudbo oddal na enem izpolnjenem, podpisanem in žigosanem obrazcu »Ponudbeni predračun-končna ponudba«, na katerem je pripis »Obvezna priloga:« […] »- Izpolnjen ponudbeni predračun Popis storitev-EXCELL tabela«, priloženi pa so mu tudi dokument »REKAPITULACIJA POPISOV«, »[i]zpolnjen ponudbeni predračun Popis storitev-EXCELL tabela« in zgoščenka,
– tretji ponudnik svojo končno ponudbo oddal na dveh izpolnjenih, podpisanih in žigosanih obrazcih »Ponudbeni predračun-končna ponudba«, pri čemer je na enem od njih pripis »Obvezna priloga:« […] »- Izpolnjen ponudbeni predračun Popis storitev-EXCELL tabela«. Pri tem »[i]zpolnjen ponudbeni predračun Popis storitev-EXCELL tabela« ni priložen nobenemu od omenjenih dveh obrazcev.
Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da iz nobenega od dokumentov v tiskani obliki, predloženih kot končna ponudba izbranega ponudnika, z dne 8. 9. 2016, ni jasno razviden podatek o znižanju ponudbenih cen, ki naj bi »glede na višino inicialne ponudbe predstavlja[l] 40,81% znižanje glede na inicialno ponudbo« (drugi odstavek na deveti strani odločitve o zahtevku za revizijo). Navedeni odstotek znižanja se sicer lahko pridobi z dokaj enostavnim matematičnim izračunom (s primerjavo ponujene končne ponudbene cene v inicialni ponudbi in primerjavo ponujene končne ponudbene cene v končni ponudbi), vendar pa še ta izračun velja le pod pogojem, da se izračunani popust zaokroži na dve decimalni mesti.
Državna revizijska komisija še ugotavlja, da v okoliščinah konkretnega dejanskega stanja ni najti ustrezne (pravne) podlage za to, da je naročnik kljub temu, da je izbrani ponudnik v svoji končni ponudbi predložil nov »[i]zpolnjen ponudbeni predračun Popis storitev-EXCELL tabela«, v skladu »s pravili, ki jih je določil v razpisni dokumentaciji v inicialnem ponudbenem predračunu (Popis del) vse posamezne postavke ponudbenega predračuna sorazmerno znižal za delež popusta in sicer so se vse postavke enakomerno znižale za 40,81 %« (drugi odstavek na deveti strani, vsebinsko primerljivo pa tudi četrti odstavek na deseti strani odločitve o zahtevku za revizijo). Naročnik je s predstavljenim ravnanjem ceno postavke številka 11.3 »Prevozi s tovornim vozilom od 10 do 15 ton« naslova »STROJNE STORITVE OB ELEMENTARNIH IN DRUGIH DOGODKIH« v rubriki »Cena /EM Eur« samovoljno spremenil oziroma oblikoval, saj je ta v inicialni ponudbi (brez davka na dodano vrednost) za 7,30 EUR nižja od cene, ki je v isti postavki podana v končni ponudbi izbranega ponudnika. Edinole ponudnik (ne pa morebiti naročnik) je tisti, ki v svoji ponudbi oziroma v ponudbenem predračunu svoje ponudbe določi (oblikuje) ceno vsake postavke posebej. Poleg tega kot bistvenega ne gre prezreti dejstva, da je izbrani ponudnik v svoji končni ponudbi predložil nov »[i]zpolnjen ponudbeni predračun Popis storitev-EXCELL tabela«, tega pa v okoliščinah konkretnega dejanskega stanja, kot so tokratne, ni dopustno enostavno prezreti zgolj z obrazložitvijo, da »naročnik ni zahteval, da ponudniki po pogajanjih predložijo EXCELL tabelo (Rekapitulacijo in Popis del)« (tretji odstavek na deveti strani odločitve o zahtevku za revizijo), v posledici pa ni dopustno šteti, kot da nov »[i]zpolnjen ponudbeni predračun Popis storitev-EXCELL tabela« ni bil predložen. Dejstvo je namreč, da je bil nov »[i]zpolnjen ponudbeni predračun Popis storitev-EXCELL tabela« predložen, dejstvo pa je tudi, da ta nedvomno predstavlja novo voljo izbranega ponudnika glede cene postavke številka 11.3 »Prevozi s tovornim vozilom od 10 do 15 ton« naslova »STROJNE STORITVE OB ELEMENTARNIH IN DRUGIH DOGODKIH«, še posebej poudarjeno (izrazito) pa predstavlja novo voljo izbranega ponudnika glede cen na enoto posameznih kalkulativnih osnov za dodatno naročena režijska dela. Poleg tega naročnik niti ne zatrjuje, da je v kateri od določb dokumentacije v zvezi z oddajo zadevnega naročila morebiti zapisal (določil), da izpolnjenega ponudbenega predračuna »Popis storitev-EXCELL tabela«, ki bo oziroma če bo predložen v končni ponudbi, ne bo upošteval. Upoštevaje doslej navedeno ni najti ustrezne (pravne) podlage za zaključek naročnika, po katerem »novega ponudbenega predračuna« […] »ni upošteval pri izračunu končnega Popisa del in Rekapitulacije, saj« […] »ni zahteval« (njegove) »predložitve« (drugi odstavek na deseti strani odločitve o zahtevku za revizijo). Naročnik je prav s tem, ko je »sam pripravil končni ponudbeni predračun (Popis del-končni), kjer je vse postavke znižal za delež popusta« (drugi odstavek na deseti strani odločitve o zahtevku za revizijo), pri izračunu pa ni upošteval »končnega Popisa del in Rekapitulacije«, v ponudbi izbranega ponudnika nedopustno spremenil (novo) voljo izbranega ponudnika, kot se kaže v ceni postavke številka 11.3 »Prevozi s tovornim vozilom od 10 do 15 ton« naslova »STROJNE STORITVE OB ELEMENTARNIH IN DRUGIH DOGODKIH« končne ponudbe. V navedenem smislu je tako slediti vlagatelju, da bi moral naročnik »[i]zpolnjen ponudbeni predračun Popis storitev-EXCELL tabela«, predložen v končni ponudbi izbranega ponudnika, vsekakor »upoštevati, saj vendar predstavlja zadnjo izraženo voljo izbranega ponudnika glede ponudbenih cen« (tretji odstavek na strani 5 opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo), pa tudi zatrjevanju vlagatelja, da »[p]onudbo lahko že po naravi stvari oblikuje le ponudnik« (četrti odstavek na strani 5, vsebinsko primerljivo pa tudi tretji odstavek na strani 6 opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo). Omenjenih zaključkov iz razlogov, predstavljenih doslej, v ničemer ne spreminja naročnikovo pojasnilo razloga, zaradi katerega je »zahteval, da ponudniki v ponudbi preložijo ponudbeni predračun ( Rekapitulacijo in Popis del) v elektronski obliki« (drugi odstavek na deseti strani odločitve o zahtevku za revizijo), niti naročnikovo zatrjevanje, da »sploh ni presojal in preverjal priloženega ponudbenega predračuna izbranega ponudnika, pač pa je glede na končno vrednost pripravil ponudbeni predračun (Popis del) tako, da je vse postavke znižal za 40,81 % glede na Popis del priložen v inicialni ponudbi« (četrti odstavek na deseti strani odločitve o zahtevku za revizijo). Tako tudi ni slediti zaključku naročnika, da »so navedbe vlagatelja, da je izbrani ponudnik nezakonito višal postavko 11.3. popolnoma irelevantne« (zadnji odstavek na deseti strani odločitve o zahtevku za revizijo), niti ni pravno relevantno, kaj oziroma kako bi naročnik »storil tudi pri izračunu in pripravi končnega ponudbenega predračuna vlagatelja« ter »pri morebitni obravnavi ponudbe« tretjega ponudnika (prvi odstavek na enajsti strani odločitve o zahtevku za revizijo).
Dosedanjih zaključkov iz razlogov, pojasnjenih doslej, v ničemer ne spreminja niti zatrjevanje naročnika, da »od ponudnikov ni zahteval, da« (v končni ponudbi) »predložijo nov ponudbeni predračun« (drugi odstavek na deveti strani odločitve o zahtevku za revizijo, vsebinsko primerljivo pa tudi zadnji odstavek na isti strani ter drugi in tretji odstavek na deseti strani zahtevka za revizijo). Dejstvo je namreč, da je v svoji končni ponudbi izbrani ponudnik predložil nov »[i]zpolnjen ponudbeni predračun Popis storitev-EXCELL tabela« in s tem izrazil novo (drugačno) voljo (glede nekaterih cen na enoto) od tiste, ki jo je izrazil v inicialni ponudbi.
Upoštevaje vsa predstavljena dejstva, ugotovitve in zaključke Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo dokazal, da je izbrani ponudnik v nasprotju s protokolom pogajanj, kot je bil določen v dokumentaciji v zvezi z oddajo zadevnega naročila, na pogajanjih »nedopustno zvišal« […] »ceno iz postavke ponudbenega predračuna št. 11.3«, naročnik pa je s tem, ko je izbranemu ponudniku dopustil, da je v svoji končni ponudbi zvišal zadevno ceno na enoto (ne pa znižal cene na enoto), saj je njegovo (končno) ponudbo označil za dopustno in jo izbral, pa čeprav ta ne ustreza njegovim zahtevam, določenim v razpisni dokumentaciji (29. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3), kršil 4. točko razpisne dokumentacije (protokol pogajanj) in prvi odstavek 89. člena ZJN-3 (v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena, prvim odstavkom 6. člena in prvim odstavkom 7. člena ZJN-3). Naročnik namreč odda javno naročilo po tem, ko preveri, da je ponudba skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, ponudba izbranega ponudnika pa v spornem delu iz razlogov, predstavljenih doslej, ni skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v dokumentaciji v zvezi z oddajo tega naročila. V okoliščinah konkretnega dejanskega stanja v posledici ponudnik ni bil izbran po predpisanem postopku, naročnik pa ni zagotovil, da med ponudniki na vseh stopnjah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni bilo razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila. Vlagatelj je v zahtevku za revizijo dokazal tudi, da je izbrani ponudnik na pogajanjih nedopustno zvišal »vse cene na enoto mere v delu popisa del, naslovljenem "določitev kalkulativnih osnov za dodatno naročena režijska dela"« (naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo tega naročila ni eksplicitno zapisal, da je dopustno cene na enoto posameznih kalkulativnih osnov za dodatno naročena režijska dela v »EUR / uro« v končni ponudbi višati).
V posledici Državna revizijska komisija v nadaljevanju (tudi ob upoštevanju načela hitrosti in učinkovitosti – 9. člen ZPVPJN) ni odločala o tem, ali je naročnik kršil določbe ZJN-3 še iz katerega od ostalih razlogov, ki jih v zahtevku za revizijo zatrjuje vlagatelj. Vsebinska presoja zahtevka za revizijo v njegovih preostalih delih namreč ne bi več vplivala na predmetno odločitev Državne revizijske komisije.
Upoštevaje predstavljena dejstva, ugotovitve in zaključke je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila in razveljavila odločitev naročnika, vsebovano v dokumentu »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA«, številka 430-013/2016- 30, z dne 16. 9. 2016.
Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka oddaje zadevnega naročila v delu, v katerem je bil razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje zadevnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.
V zahtevku za revizijo vlagatelj zahteva, da mu naročnik povrne stroške postopka in sicer »taksa za postopek revizije« […] »8.204,33 EUR«, »zahtevek za revizijo (Odv. tarifa, tar. št. 40)« […] »1.377,00 EUR«, »izdatki (Odv. tarifa, 3. odst. 11. člena)« […] »18,36 EUR«, vse »povečano za 22% DDV«, v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo pa vlagatelj zahteva, da mu naročnik povrne stroške »taksa za postopek revizije« […] »8.204,33 EUR«, »zahtevek za revizijo (Odv. tarifa, tar. št. 40)« […] »1.377,00 EUR«, »obr. vloga med post. – opredelitev do navedb naročnika« […] »688,50 EUR«, »izdatki (Odv. tarifa, 3. odst. 11. člena)« […] »32,13 EUR«, vse »povečano za 22% DDV«.
Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del prve povedi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).
Državna revizijska komisija je vlagatelju (upoštevaje zlasti 70. člen ZPVPJN) priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške:
– strošek dolžne plačane takse (za postopek pravnega varstva) v znesku 1.000,00 EUR,
– strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo v znesku 1.377,00 EUR (3.000 točk), ki ga je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju 1. točke Tarifne številke 40 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa),
– izdatke v pavšalnem znesku 18,36 EUR (40 točk), ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena Odvetniške tarife,
– 22 % davek na dodano vrednost v znesku 306,98 EUR na strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo in na izdatke, izračunan na podlagi drugega odstavka 2. člena (v povezavi z drugim odstavkom 12. člena) Odvetniške tarife, ob upoštevanju prvega odstavka 41. člena Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 117/2006 in sprem.). Iz »Seznam[a] davčnih zavezancev – pravne osebe«, dostopnega na spletni strani Republike Slovenije, Ministrstva za finance, Finančne uprave Republike Slovenije, je namreč razbrati, da je pooblaščena odvetniška družba, ki zastopa vlagatelja, na seznamu davčnih zavezancev vpisana kot davčni zavezanec,
skupaj torej 2.702,34 EUR.
Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila, saj je ugotovila, da ostali stroški, za katere je vlagatelj v zadevnem postopku pravnega varstva zahteval povračilo, v konkretnem primeru niso potrebni (peti odstavek 70. člena ZPVPJN, v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife). V navezavi na stroške, priglašene v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ti niso bili potrebni iz razloga, ker v konkretnem primeru prispevek vlagatelja k rešitvi zadeve v vsebini, kot izhaja iz opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.
Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 2.702,34 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.
Državna revizijska komisija je ob predhodnem preizkusu vlagateljevega zahtevka za revizijo in njegovih obveznih sestavin (druga alinea prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, v povezavi s 15. členom ZPVPJN) ugotovila, da je vlagatelj zahtevku za revizijo priložil tudi dokument »Informacija o plačilu« glede plačila takse v znesku 8.204,33 EUR. Ker se vlagateljev zahtevek za revizijo nanaša na odločitev o oddaji naročila v konkurenčnem postopku s pogajanji, pri katerem naročnik sklepa okvirni sporazum o izvedbi naročila (z enim ponudnikom), v okoliščinah konkretnega dejanskega stanja znaša taksa za predrevizijski in revizijski postopek (upoštevaje »Stališče 2. občne seje Državne revizijske komisije glede odmere takse«, katerega vsebina je objavljena na spletni strani www.dkom.si) 1.000,00 EUR. Glede na ugotovljeno bo Državna revizijska komisija ministrstvu, pristojnemu za finance, naložila vračilo preveč vplačane takse v znesku 7.204,33 EUR vlagatelju na njegov transakcijski račun številka SI56 0311 7100 3698 134, odprt pri banki SKB, d. d., Ljubljana, BIC banke SKBASI2X (četrti odstavek 72. člena ZPVPJN).
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.
V Ljubljani, dne 23. 11. 2016
Predsednica senata
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije
Vročiti:
– OBČINA NAZARJE, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje
– Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji, d. o. o., Brdnikova ulica 44, 1000 Ljubljana
– VOC Celje, d. d., Lava 42, 3000 Celje
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana
Vložiti:
– v spis zadeve, tu